018-160/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dostop do pravno informacijskega sistema«, v sklopu 1: Dostop do pravno informacijskega sistema, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TAX-FIN-LEX, Informacije in storitve, d.o.o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 11. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 1, kot izhaja iz dokumenta »Sklep št. 430-581/2018/1«, z dne 24. 8. 2018.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja javno naročilo na podlagi Sklepa o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije za izvedbo javnega naročila za oddajo storitev po postopku naročila male vrednosti za dostop do pravno informacijskega sistema z dne 7. 6. 2018 in Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 20. 6. 2018, št. objave JN004105/2018-W01.

Naročnik je dne 24. 8. 2018 sprejel Sklep o oddaji naročila, iz katerega izhaja, da je ponudbo vlagatelja v sklopu 1 »izključil« iz nadaljnjega postopka, javno naročilo pa oddal ponudniku LEXPERA, pravne in poslovne informacije, d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik navaja, da vlagatelj predmeta javnega naročila v ponudbi ni zajel v celoti in da ponudba vlagatelja ni skladna s 1. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3). Odločitev o oddaji javnega naročila je bila istega dne objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN004105/2018-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 30. 8. 2018, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1. Predlaga tudi, da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3 s tem, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno in jo izključil iz postopka na podlagi vlagateljevega pojasnila utemeljitve ponudbene cene in pojasnila izvedbe predmeta javnega naročila v skladu s 86. členom ZJN-3, podanega na podlagi poziva naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba dopustna in da jo je kot dopustno opredelil tudi naročnik ter da je ustrezala vsem zahtevam in potrebam naročnika, sporna pa je bila zgolj ponujena (končna) vrednost naročila.

Vlagatelj meni, da je naročnik odločitev o izključitvi ponudbe vlagatelja oprl na njegovo pojasnilo, podano v povezavi z institutom neobičajno nizke ponudbe, zato do ugotovitev, ki so bile razlog za zavrnitev njegove ponudbe, ne bi smelo priti. Meni, da bi naročnik, zaradi napačnega razumevanja pojasnila v zvezi z očitkom o neobičajno nizki ponudbi, od vlagatelja lahko in moral zahtevati dodatna pojasnila, k čemur ga zavezuje tretji odstavek 86. člena ZJN-3, pa tega ni storil.

Poudarja, da je v pojasnilu jasno navedel, da je za ponujeno vrednost sposoben v celoti izvesti predmet naročila in da je ponujena storitev povsem v skladu z razpisnimi pogoji, da upošteva vse zahteve naročnika in je hkrati ekonomična, saj obsega vse zahtevane funkcionalnosti, zaradi česar je naročnikov zaključek, da v svoji ponudbi ni zajel celotnega predmeta javnega naročila, napačen.

Vlagatelj pojasnjuje, da je z navedbo »z dodatnim številom 400 uporabnikov« zgolj poudaril skupno število vseh uporabnikov naročnika, z dodatnim dostavkom »vseh uporabniških računov, ki so predmet naročila« pa v izogib dvomom navedel in poudaril, da bo za ponujeno vrednost omogočil dostop vsem uporabnikom, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da s pojasnilom svoje ponudbe, ki jo je pripravil upoštevaje celoten predmet naročila, kot je bil opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni spreminjal in da je utemeljil okoliščine v zvezi z očitkom o neobičajno nizki ponudbi. Meni, da ne more biti sporno dejstvo, da če je za ponudbeno vrednost sposoben zagotoviti 400 dostopov brez dodatnih stroškov, jih je sposoben zagotoviti tudi več, saj fiksni stroški ne bi naraščali, variabilnih stroškov na posameznega uporabnika pa praktično ni oziroma so le-ti zanemarljivi.

Vlagatelj meni, da je njegova končna ponudba ustrezala zahtevam in pogojem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je zajemala celoten predmet javnega naročila.

Vlagatelj meni tudi, da naročnikova odločitev »ne zadeva obrazložitve v zvezi s ponujeno ponudbeno vrednostjo vlagatelja«, temveč se zgolj sklicuje na njeno nedopustnost.

V zvezi s ponudbeno vrednostjo se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-258/2016 in v zadevi št. 018-126/2017. Navaja, da zgolj nizka cena ni prepovedana, razen kadar je le-ta posledica prepovedanih razlogov zanjo in da ponudbena vrednost ne more biti razlog za zavrnitev ponudbe, če je zanjo vlagatelj sposoben v celoti izvesti zahtevan predmet javnega naročila. To velja toliko bolj, ker je vlagatelj svojo ponudbeno ceno ustrezno utemeljil in pojasnil, kako bo predmet javnega naročila zagotovil, s čemer je v celoti upravičil ekonomsko ugodno ponudbo.

Vlagatelj zatrjuje, da je bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 sprejeta v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3) in v nasprojtu s 84., 86. in 89. členom ZJN-3.

Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 21. 9. 2018 sprejel Odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik se z navedbo vlagatelja, da je njegovo ponudbo opredelil kot dopustno, ne strinja. Prejeti ponudbi je preverjal z vidika pravilnosti izpolnjevanja ponudbenega predračuna in obstoja računskih napak, z vidika zahtev glede izdelave ponudbe in z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmet javnega naročila in ugotovil, da sta, glede na preverjane zahteve, popolni, ni pa ju ocenil kot dopustni, saj to, glede na definicijo dopustne ponudbe, lahko stori šele po izvedenih pogajanjih oziroma po prejemu končne ponudbe.

Naročnik navaja, da vlagatelju ni očital spreminjanja ponudbe, ampak da predmeta javnega naročila v ponudbi ni zajel v celoti. Ker je bila ponudba glede na določene zahteve neobičajno nizka, se mu je v zvezi s ponudbo vlagatelja vzbudil dvom glede izpolnitve predmeta naročila. Vlagatelja je pozval na pojasnilo ponudbene cene in zagotovitve predmeta javnega naročila. Navaja, da je iz pojasnila, kot tudi iz zahtevka za revizijo, nedvoumno razvidno in ne obstaja nikakršen dvom, da vlagatelj navaja količino, ki ni skladna z zahtevami naročnika - vlagatelj ne ponuja dostopa do pravno informacijskega sistema z neomejenim številom gesel z neomejenim prenosom podatkov, temveč le dostop za 400 uporabnikov. Del predmeta javnega naročila je tudi usposabljanje uporabnikov za uporabo sistema in tehnična pomoč, v zvezi s katerim vlagatelj v pojasnilih ni omenil ali pojasnil, kako ga bo izvedel. S tem dvoma glede možnosti izpolnitve predmeta javnega naročila ni ovrgel. Naročnik navaja, da je v pozivu vlagatelju dal možnost, da v primeru nejasnosti glede zahtevanih pojasnil pokliče ali pisno kontaktira kontaktno osebo naročnika, vendar vlagatelj tega ni izkoristil.

Naročnik se strinja z vlagateljem, da nizka cena ni prepovedana, vendar pa navaja, da je vlagatelj v končni ponudbi za sklop 1 ponudil ceno 0,00 EUR z DDV, kar ni skladno s 1. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, tega pa ne gre enačiti z nizko ceno, saj bi v konkretnem primeru med naročnikom in vlagateljem nastal neodplačen posel. Naročnik se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-301/2010.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 9. 2018 in dne 1. 10. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 9. 2018 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V celoti vztraja pri svojih navedbah glede kršitev naročnika in odgovarja na naročnikove navedbe.

Vlagatelj meni, da če ponudnik lahko ponudi predmet po vrednosti, kot je to storil vlagatelj, je takšno ravnanje mogoče pripisati svobodni poslovni odločitvi slehernega gospodarskega subjekta in posledično pravici svobodnega določanja cene. Ker je vlagatelj ocenil, da stroški z izvedbo predmeta javnega naročila ne bodo nastali oziroma jih bo v delu izvedbe naročila, kjer bodo nastali, kril sam, je s tem objektivno utemeljil svojo ponudbeno vrednost.

Vlagatelj se ne strinja z obrazložitvijo naročnika v delu, ko se le-ta sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-301/2010, saj meni, da je sklicevanje na odplačnost pogodbenega razmerja, kot enega bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo, vzeto iz konteksta in ne ustreza dejanskemu stanju v konkretni zadevi. Meni, da je določba 1. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 t.i. programska norma, ki služi razlagi, kdaj morajo naročniki uporabljati pravila javnega naročanja. Na tem mestu se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-005/2014.

Vlagatelj v zaključku navaja, da je imel naročnik na voljo več mehanizmov, s pomočjo katerih bi lahko odpravil dvom glede možnosti izvedbe naročila v celotnem zahtevanem obsegu, zato so njegove navedbe, da iz pojasnil vlagatelja ne izhaja, kako bo zagotovil izvedbo predmeta javnega naročila v celoti, neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila vlagateljev zahtevek za revizijo. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v sklopu 1 prejel dve ponudbi. Oba ponudnika je z dokumentom Povabilo k pogajanjem oz. predložitvi končne ponudbe z dne 19. 7. 2018 pozval k pogajanjem, oziroma k predložitvi končne ponudbe za sklop 1. Po tem, ko je prejel vlagateljevo končno ponudbo, v kateri je le-ta ponudbeno ceno za sklop 1 znižal in ponudil ceno 0,00 EUR z DDV za celotno obdobje trajanja naročila, je naročnik na vlagatelja naslovil dokument Dodatna pojasnila v zvezi s ponudbo z dne 27. 7. 2018 (v nadaljevanju: poziv), v katerem je zapisal: »[…] vezano na Prilogo št. 5 Izjava o sestavi ponudbene cene in Prilogo 6/1 Specifikacija predmeta javnega naročila za sklop št. 1, dodatno oz. natančneje pojasnite in utemeljite posamezne elemente ponudbene cene, ter podrobno pojasnite, kako boste zagotovili izvedbo predmeta javnega naročila.«.

Vlagatelj je naročniku pravočasno predložil dokument Odgovor na vaš poziv o obrazložitvi cene – javni razpis za dostop do pravno informacijskega sistema št. 430-581/2018 z dne 6. 8. 2018 (v nadaljevanju: pojasnilo), v katerem je pojasnil posamezne elemente ponudbene cene, v obsegu, kot so našteti v drugem odstavku 86. člena ZJN-3 (ekonomičnost ponujene storitve, izbrane tehnične rešitve in izjemno ugodni pogoji, ki so na voljo ponudniku pri opravljanju storitev itd).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbo vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo označil za dopustno, v fazi oddaje končne ponudbe pa je bila sporna zgolj ponujena ponudbena vrednost. Kot navaja naročnik in kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik ponudbo vlagatelja preverjal z vidika pravilnosti izpolnjevanja ponudbenega predračuna in obstoja računskih napak, z vidika zahtev glede izdelave ponudbe in z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmet javnega naročila. Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, je dopustna le tista ponudba, pri kateri so kumulativno izpolnjeni vsi elementi: predloži jo ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Ker obstoja vseh elementov naročnik (še) ni preveril, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi zaključka o dopustnosti ponudbe v fazi, ko je preverjal, ali je ponudba vlagatelja neobičajno nizka, naročnik ni napravil, niti ga ni mogel napraviti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi s prvim razlogom, ki izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi katerega je naročnik zavrnil njegovo ponudbo, to je, da je iz pojasnila vlagatelja razvidno, da predmeta javnega naročila ni zajel v celoti, saj ne ponuja ustreznega števila gesel za dostop do pravno informacijskega sistema, za usposabljanje uporabnikov in zagotavljanje tehnične pomoči pa ni pojasnil, kako jih bo izvedel. Vlagatelj tak zaključek naročnika označuje za napačnega in zatrjuje, da ponuja predmet javnega naročila v celotnem zahtevanem obsegu.

Z namenom rešitve vprašanja, ali ponudnik ponuja celoten predmet javnega naročila ali ne, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dokument Priloga št. 6 Specifikacija predmeta javnega naročila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je naročnik predmet javnega naročila opisal. Določil je, da mora ponudnik omogočati 2-letni dostop do vseh vsebin skozi vstopno točko na strani ponudnika in dostop uporabnikom do vstopne točke, in sicer za sklop 1:
»1. Dostop do pravno informacijskega sistema – neomejeno število gesel (ne vezano na IP naslov), z neomejenim prenosom podatkov.
[…]«,
v splošnem delu pa je določil še:
».[…] Ponudnik spletnega okolja mora zagotoviti možnost uporabe klicne številke za pomoč uporabnikom […].
Ponudnik mora za uporabnike naročnika izvesti usposabljanje za uporabo sistema. Usposabljanje se bo izvedlo na način:
- 5 usposabljanj za največ do 100 uporabnikov naročnika,
- skupno število vseh uporabnikov naročnka je 400,
- čas trajanja posameznega usposabljanja: 2 uri,
- usposabljanje mora potekati v slovenskem jeziku.«

Vpogledala je tudi v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, v kateri je vlagatelj (med drugim) predložil izpolnjen in podpisan dokument Priloga št. 4/1 Ponudbeni predračun za sklop št. 1, iz katerega izhaja, da v sklopu 1 ponuja storitev »Dostop do pravno informacijskega sistema – Specifikacija ponujene storitve je podana v Prilogi št. 6/1«, količino »Neomejeno število«, e.m. »geslo« za ceno 150,00 EUR brez DDV na mesec (dokument št. 207356/13072018, z dne 13. 7. 2018), dokument Priloga št. 4/1 Ponudbeni predračun za sklop št. 1, predložen na podlagi poziva za predložitev končne ponudbe, iz katerega izhaja vsebinsko enako kot iz prehodno navedenega dokumenta, le za ceno 0,00 EUR brez DDV na mesec (dokument št. nov/77-2018 z dne 24. 7. 2018) ter dokument Priloga št. 5 Izjava o sestavi ponudbene cene, s podpisom in predložitvijo katerega je izjavil, da »ponudbene cene vključujejo vse elemente iz katerih so sestavljene (npr. stroške storitev, stroške usposabljanja, stroške preizkusa pred prevzemom, stroške pomoči uporabnikom na daljavo, manipulativne stroške, davek na dodano vrednost, ostale nepredvidene stroške, morebitni popust in vse ostale morebitne stroške, ki jih bomo imeli z realizacijo naročila). V pojasnilu je v okviru pojasnjevanja ekonomičnosti ponujene storitve navedel, da »[…] fiksni stroški z dodatnim številom 400 uporabnikov oz. uporabniških računov […]« ter na dveh mestih zapisal: »Storitev, ki jo ponuja ponudnik, je popolnoma v skladu z razpisnimi pogoji, upošteva vse zahteve naročnika […]« (prvi odstavek točke a) na strani 2 pojasnila) in »[…] da bo za ponujeno ceno izpolnil naročilo v celotnem zahtevanem obsegu in kvaliteti ter pojasnjuje, da so v ponudbeni ceni zajeti vsi stroški, potrebni za izvedbo konkretnega javnega naročila.« (zadnji odstavek na strani 4 pojasnila).

Upoštevaje vsebino izpostavljenih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in delov ponudbene dokumentacije vlagatelja (vključno s pojasnilom), po presoji Državne revizijske komisije naročnik ni imel podlage za zaključek, da navedba glede 400 gesel za dostop do pravno informacijskega sistema v pojasnilu »nedvoumno razvidno« in brez dvoma pomeni, da vlagatelj ponuja količino, ki ni skladna z zahtevami naročnika. Prav tako zgolj zato, ker vlagatelj v pojasnilu ni izrecno omenil načina izvedbe usposabljanja in zagotavljanja tehnične pomoči, po presoji Državne revizijske komisije naročnik ni imel podlage za zaključek, da vlagatelj teh dveh storitev, glede na celotno vsebino predložene ponudbene dokumentacije, ne ponuja. Navedeno pomeni, da ni mogoče slediti naročniku, ko zatrjuje, da iz pojasnila vlagatelja izhaja, da predmeta javnega naročila ne ponuja v celoti. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik pri sprejemu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila glede prvega razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ni ravnal v skladu z določbo prvega odstavka 89. člena v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z drugim razlogom, ki izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi katerega je naročnik zavrnil njegovo ponudbo, to je, da ponudba vlagatelja ni skladna s 1. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

ZJN-3 v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobave blaga ali izvajanja storitev. Vlagatelj obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki ne zadeva obrazložitve v zvezi s ponujeno ponudbeno ceno, označuje za sporno.

Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ta zahteva pa je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) tudi v zakonski določbi, da mora odločitev o oddaji naročila (med drugim) vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (relevanten del prve alineje tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Iz opisane zakonske določbe izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, navede že v odločitvi sami, s čemer se zagotovi transparentnost kot minimum uresničitve načela enake obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namreč namen odločitve o oddaji javnega naročila iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ker šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o oddaji naročila, ponudnikom omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik konkreten razlog za zatrjevano neskladnost pojasnil oziroma obrazložil šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ko je zapisal, da neskladnost z omenjeno zakonsko določbo predstavlja ponujena cena 0,00 EUR, zaradi katere bi v konkretnem primeru med naročnikom in vlagateljem kot izbranim ponudnikom nastal neodplačen posel. Ker je obrazložitev razloga za zavrnitev ponudbe vlagatelja obrazložena šele v okviru predrevizijskega postopka, je Državna revizijska komisija ni upoštevala (smiselno šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Ker torej iz (zgolj) zatrjevane neskladnosti ponudbe vlagatelja s 1. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ni mogoče razbrati določnih in konkretnih razlogov, zaradi katerih je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri sprejemu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila glede drugega razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ni ravnal v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena v povezavi s 6. členom ZJN-3.

Ker iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja, da bi ponudbo vlagatelja zavrnil na podlagi 86. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija vse navedbe in sklicevanja na odločitve Državne revizijske komisije, tako vlagatelja, kot tudi naročnika, v povezavi z institutom neobičajno nizke ponudbe in oblikovanjem ponudbene cene ter s tem povezanimi kršitvami temeljnih načel javnega naročanja in kršitvijo 84. člena ZJN-3, zavrača kot nerelevantne.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega predhodno navedenega ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja na temelju obravnavanih dveh razlogov zavrnil, zato je zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1, kot izhaja iz dokumenta »Sklep št. 430-581/2018/1«, z dne 24. 8. 2018.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika napotuje tudi, naj v primeru, da bo nadaljeval s preverjanjem ponudbe vlagatelja na temelju 86. člena ZJN-3, izvede vse faze, ki jih ZJN-3 v tem okviru predvideva; ne glede na to, na kakšen način se bo naročnik odločil zaključiti predmetni postopek, pa naj svojo odločitev obrazloži in razloge konkretizira.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu je Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, priznala priglašene stroške v višini plačane takse (500,00 EUR).

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 500,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 14. 11. 2018



predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- TAX-FIN-LEX, Informacije in storitve, d.o.o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- LEXPERA, pravne in poslovne informacije, d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran