018-189/2018 Pošta Slovenije, d. o. o.,

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »nabavo avtomobilskih pnevmatik in zračnic« (sklop 3) v zvezi s predlogom vlagatelja Prigo, d. o. o., Brezovica, Podpeška cesta 10, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Mojca Lorenci Visinski, odvetnica v Ljubljani, za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 13. 11. 2018

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila za sklop 3 se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila po postopku s pogajanji z objavo/postopku s pogajanji s predhodnim javnim razpisom (objava 20. 8. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005723/2018-E01, in 21. 8. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 159-365678) z dokumentom »Odločitev št. 0033/2018/0033/JNB/6« št. 6/23- z dne 17. 10. 2018 gospodarske subjekte med drugim obvestil, da je za sklop 3 priznal usposobljenost gospodarskima subjektoma Bartog, d. o. o., Obrtniška ulica 18, Trbovlje in Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, Ljubljana, ne pa tudi vlagatelju ter gospodarskima subjektoma Špan, d. o. o., Tržaška cesta 547, Brezovica pri Ljubljani in Trans Felix, d. o. o., Lesno Brdo 17, Vrhnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2018 in predlagal razveljavitev odločitve o priznanju usposobljenosti za sklop 3, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila za sklop 3, pri čemer je navedel, da mu bo zaradi nepriznanja usposobljenosti onemogočeno sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje naročila za sklop 3, z nadaljevanjem postopka oddaje naročila za sklop 3 pa bosta morala gospodarska subjekta, ki jima je naročnik priznal usposobljenost, razkriti ponudbene cene. Vlagatelj je nadaljeval, da bo zaradi razkritja ponudbenih cen še pred odločitvijo o zahtevku za revizijo prišlo do izkrivljanja konkurence, če bo zahtevku za revizijo ugodeno in bo naročnik priznal vlagatelju usposobljenost. Vlagatelj je še navedel, da »sama razveljavitev odločitve naročnik v 3. sklopu brez zadržanja II. faze postopka ne zagotavlja nadaljnjega spoštovanja določb ZJN-3 in temeljnih načel javnega naročanja«.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 6/23-2449 z dne 6. 11. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila (sklep po 19. členu ZPVPJN) in predlagal, da se ne ugodi temu predlogu. Naročnik je navedel, da lahko naročnik v skladu z ZPVPJN nadaljuje postopek oddaje naročila, postopek oddaje naročila pa se zadrži le izjemoma, če bi nadaljevanje postopka oddaje naročila bistveno vplivalo na vlagateljevo pravno varstvo. Naročnik je nadaljeval, da bo imel vlagatelj v primeru ugoditve zahtevku za revizijo pravico sodelovati v drugi fazi postopka oddaje naročila [za sklop 3], in sicer na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije, s čimer bo vlagatelj v enakem položaju z drugimi gospodarskimi subjekti, učinkovitost pravnega varstva pa ne glede na nadaljevanje postopka oddaje naročila [za sklop 3] ne bo zmanjšana.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, iz česar je treba razumeti, da ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje naročila za sklop 3 (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Iz točke IV.1.1 objav izhaja, da naročnik oddaja naročilo po postopku s pogajanji s predhodnim javnim razpisom (ime, ki ga določa 47. člen Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES; UL L 94 z dne 28. 3. 2014), kar je postopek, ki ga pod imenom postopek s pogajanji z objavo ureja 45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-3 lahko v postopku s pogajanji z objavo vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, prvo ponudbo pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 45. člena ZJN-3 oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik je torej za oddajo tega naročila uporabil postopek, ki je upoštevajoč 45. člen ZJN-3 razdeljen v dve fazi. Naročnik v prvi fazi izbere gospodarske subjekte, ki bodo sodelovali v drugi fazi postopka oddaje naročila s predložitvijo ponudbe, tako, da upošteva osmi odstavek 89. člena ZJN-3. Iz tega zato izhaja, da naročnik ne sklene pogodbe o oddaji naročila že po zaključku prve faze, temveč šele po zaključku druge faze (gl. tudi prvo poved iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3). Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo izpodbijal ravnanje iz prve faze, saj je izpodbijal odločitev, da mu naročnik ne prizna usposobljenosti, ki je odločitev, ki jo naročnik sprejme v prvi fazi postopka iz 45. člena ZJN-3. Vlagatelj je z vložitvijo predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN v tej fazi postopka oddaje naročila torej predlagal zadržanje aktivnosti, ki so vezane na drugo fazo postopka iz 45. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi s sprejemom odločitve o (ne)priznanju usposobljenosti za sklop 3 se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah ZJN-3 šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevih stališč ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje naročila za sklop 3. Četudi bi naročnik nadaljeval postopek oddaje naročila za sklop 3 in začel izvajati drugo fazo (tj. pridobivanje ponudb za sklop 3), preden bi bilo odločeno o zahtevku za revizijo, pridobil pa bi tudi ponudbe za sklop 3 v drugi fazi, je vseeno treba upoštevati, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo glede na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN ne more skleniti pogodbe za naročilo za sklop 3. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bilo treba razveljaviti odločitev, da se mu ne prizna usposobljenosti za sklop 3, bi vlagatelj imel možnost pridobiti naročilo za sklop 3 v izvedbo, saj bi se postopek oddaje naročila za sklop 3 znašel v fazi pred sprejemom odločitve o (ne)priznanju usposobljenosti za sklop 3 in vlagatelj bi, če bi mu naročnik nato priznal usposobljenost za sklop 3, imel možnost sodelovati v drugi fazi postopka oddaje naročila za sklop 3, saj bi naročnik, če bi se odločil oddati naročilo za sklop 3, moral ponoviti drugo fazo za sklop 3. Kar pa pomeni, da nadaljevanje postopka oddaje naročila za sklop 3 ne bi preprečevalo odločanja o zahtevku za revizijo in v primeru vlagateljevega uspeha z zahtevkom za revizijo niti vlagateljevega uspeha v postopku oddaje naročila za sklop 3. Izvedba druge faze postopka oddaje naročila za sklop 3 torej ne bi vplivala na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Na tak zaključek ne morejo vplivati vlagateljeva stališča o izkrivljanju konkurence ter kršenju ZJN-3 in temeljnih načel, ki jih vlagatelj v predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN sicer ni obrazložil. Na njihovi podlagi namreč ni mogoče zaključiti, da bi imel vlagatelj zaradi nesprejema sklepa po 19. členu ZPVPJN zmanjšano ali oteženo pravno varstvo. Kot že navedeno, pa je vlagatelj že z vložitvijo zahtevka za revizijo v zvezi s sklenitvijo pogodbe glede na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN dosegel učinek, ki ga zasleduje s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila za sklop 3 po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 13. 11. 2018

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor,
- odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,
- Bartog, d. o. o., Obrtniška ulica 18, 8210 Trbovlje,
- Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- Špan, d. o. o., Tržaška cesta 547, 1351 Brezovica pri Ljubljani,
- Trans Felix, d. o. o., Lesno Brdo 17, 1360 Vrhnika
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran