018-162/2018 Občina Žiri

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Asfaltacija cest v Občini Žiri v letu 2018«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, projektiranje, inženiring, gradnja in vzdrževanje objektov visoke in nizke gradnje d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa ODVETNIŠKA DRUŽBA MAROVT IN PARTNERJI, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA ŽIRI, Loška cesta 1, 4226 Žiri (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 11. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Asfaltacija cest v Občini Žiri v letu 2018«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.165,11 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, katerega predmet je »Asfaltacija cest v Občini Žiri v letu 2018«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 23. 7. 2018 pod številko objave JN005072/2018-W01.

Dne 30. 8. 2018 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji naročila, št. 430-0006/2018-7, s katero je javno naročilo oddal ponudniku TIGRAD, gradnje, avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija d.o.o., Tovarniška cesta 36, 1370 Logatec.

Navedena odločitev je bila dne 31. 8. 2018 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005072/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3) z navedenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 7. 9. 2018 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 31. 8. 2018. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v vzorcu pogodbe zahteval 5-letno garancijsko dobo za dobavljeno in/ali vgrajeno tehnično blago ter vsa izvedena dela, izbrani ponudnik pa je v vzorcu pogodbe zapisal, da daje 3-letno garancijsko dobo za vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme. Ponudba izbranega ponudnika je zato nedopustna in bi jo moral naročnik že zaradi tega izločiti. Garancijska doba namreč predstavlja tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato ponudbe v tem delu ni dopustno dopolnjevati oziroma spreminjati. Naročnik pa je kljub temu izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, ali sprejema naročnikove pogoje in naročniku daje 5-letno garancijo za dobro izvedbo za vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme. Po prejemu navedenega poziva je izbrani ponudnik zunanji svetovalki naročnika, odvetnici M. P., posredoval elektronsko sporočilo, iz katerega naj bi smiselno izhajalo, da se s 5-letnim garancijskim rokom ne strinja. Po prejemu novega poziva s strani naročnika pa je izbrani ponudnik naročniku poslal dopis, v katerem je zapisal, da naročniku daje 5-letno garancijo za vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme, s tem pa je po roku za oddajo ponudb svojo ponudbo nedopustno spremenil. Prav navedena korespondenca med naročnikom in izbranim ponudnikom dokazuje voljo izbranega ponudnika, da do poteka roka za predložitev ponudb ni želel izpolniti zahteve naročnika po 5-letni garancijski dobi za vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme, prav tako pa ta korespondenca dokazuje, da sta se stranki po roku za oddajo ponudb pogajali glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik dolžan slediti zahtevi naročnika glede garancijske dobe, kar predstavlja kršitev temeljnega načela enakopravne obravnave in transparentnosti. Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, ampak je dopustil spremembo, mu gre očitati tudi kršitev petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 13. 9. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik navaja, da posledica poziva naročnika in njegovega pojasnila nikakor ni bila nova ponudba, kot skuša prikazati vlagatelj zahtevka za revizijo, ampak je pojasnilo le odpravilo nejasnost v ponudbi izbranega ponudnika, ki je bila posledica očitne napake v tej ponudbi. Izbrani ponudnik je pojasnil, da je v vseh prejšnjih postopkih oddaje javnih naročil za tovrstna dela, v katerih je sodeloval tudi sam, naročnik zahteval 3-letno garancijo za brezhibno delovanje ter izvedena dela in vgrajene materiale, zato je v vzorcu pogodbe po pomoti navedel, da daje 3-letno garancijo. Je pa podpisal in se strinjal tudi z Obrazcem ponudbe, da daje 5-letno garancijo. Če se ne bi strinjal s to zahtevo naročnika, ne bi niti oddal ponudbe. Ko je od naročnika prejel poziv na pojasnilo ponudbe, pa je sam vseeno želel pridobiti pojasnilo, zakaj se tokrat zahteva daljša garancijska doba, kar je glede na več preteklih izvedenih naročil s strani istega naročnika povsem življenjsko. Ta prošnja za pojasnilo v ničemer ne spremeni dejstva, da je že ob oddaji ponudbe soglašal s 5-letno garancijo in je le-to tudi potrdil v Obrazcu ponudbe.

Naročnik je z Odločitvijo o revizijskem zahtevku, št. 430-0006/2018 z dne 26. 9. 2018, zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb (med drugim) ugotovil, da je izbrani ponudnik v Obrazcu ponudbe (Priloga št. 1) podal zavezujočo ponudbo, s katero je v delu ponudbenih pogojev navedel, da daje 5-letno garancijo na kvaliteto, izvedbo vseh del, vgrajen material ter opremo, medtem ko je v Vzorcu pogodbe (Priloga št. 14) v 15. členu navedel, da daje 3-letno garancijsko dobo na vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme. Glede na navedeno je izbranega ponudnika s pozivom z dne 16. 8. 2018 na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 pozval, da ugotovljeno neskladje pojasni. Ker je bil slednji poziv zaradi dopustov pri naročniku izbranemu ponudniku poslan šele po tem, ko je rok za pojasnilo ponudbe že potekel, je izbranemu ponudniku dne 27. 8. 2018 ponovno posredoval poziv, v katerem mu je določil nov rok za pojasnilo. Izbrani ponudnik je pojasnilo poslal pravočasno in v njem navedel, da daje 5-letno garancijo na kvaliteto, izvedbo vseh del, vgrajen material ter opremo, kot to določa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je pojasnilo izbranega ponudnika štel za ustrezno, zato je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Glede vlagateljevega očitka o nedopustnosti poziva na pojasnilo ponudbe, naročnik pojasnjuje, da garancijska doba za izvedbo, material in opremo nikakor ne predstavlja tehničnih specifikacij, saj ne predstavlja tehničnih pogojev oz. zahtevanih značilnosti gradnje, ampak predstavlja posebne pogoje za izvedbo javnega naročila in zavarovanje tveganj pri javnem naročanju, ki jih je naročnik vključil v pogodbo oz. v osnutek pogodbe predmetnega javnega naročila. Naročnik zato ne more slediti navedbam vlagatelja, da je pojasnjevanje ponudbe v tem delu poseganje v elemente ponudbe, ki jih na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne bi bilo mogoče dopolniti ali pojasniti. Naročnik je s podatkom o petletni garanciji razpolagal, saj je izbrani ponudnik predložil Obrazec ponudbe (Priloga št. 1), iz katerega izhaja, da daje 5-letno garancijo na kvaliteto, izvedbo vseh del, vgrajen material ter opremo. Naročnik je torej izbranega ponudnika pozval k pojasnilu vsebine obstoječih ponudbenih podatkov. Prav tako gre za pojasnjevanje informacije, ki jo je mogoče objektivno preveriti, saj je obstoj podatka o dolžini garancijske dobe objektivno preverljiv že zaradi dejstva, ker izhaja iz Obrazca ponudbe (Priloga št. 1). S pojasnilom ponudbe v delu, ki se nanaša na sporni podatek, ni prišlo do spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujene dolžine garancijske dobe in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Gre le za ustrezno pojasnilo ponudbe, ki odpravlja neskladje med Obrazcem ponudbe in navedbo v Vzorcu pogodbe in ne predstavlja spremembe ponudbe, kakor navaja vlagatelj. Glede očitka, da sta se naročnik in izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb pogajala glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik dolžan slediti zahtevi naročnika po 5-letni garancijski dobi, in s tem povezanim očitkom o neenakopravni obravnavi, naročnik pojasnjuje, da je do dodatne korespondence prišlo zaradi napake pri določitvi roka za pojasnilo ponudbe, prvotni poziv je bil namreč izbranemu ponudniku poslan po tem, ko je rok za pojasnilo ponudbe že potekel. Izbrani ponudnik je v elektronskem sporočilu z dne 23. 8. 2018 naročnika pozval, naj mu omogoči primeren rok za pojasnilo ter v tem sporočilu deloma pojasnil, zakaj je v vzorcu pogodbe pomotoma navedel 3-letni garancijski rok. Naročnik pojasnjuje, da v kolikor bi štel elektronsko sporočilo izbranega ponudnika z dne 23. 8. 2018 kot odgovor na njegov poziv, bi kršil peti odstavek 89. člena ZJN-3, saj izbranemu ponudniku ne bi bil omogočen primeren čas za pojasnilo ponudbe. Naročnik dalje navaja, da je v novem pozivu z dne 27. 8. 2018 zgolj pojasnil svoj prvotni poziv na pojasnilo ponudbe, tj. v čem je sporno neskladje med navedbo v Obrazcu ponudbe in Vzorcu pogodbe, ni pa mogoče navedb v tem pozivu šteti kot pogajanj o vprašanju, ali so zahteve glede garancijske dobe za izbranega ponudnika zavezujoče ali ne, saj v nobenem delu dopisa ni zaslediti navedb, ki bi nakazovale na morebitno razpravljanje o navedenem. Naročnik je izbranemu ponudniku hkrati pojasnil tudi veljavnost bančne garancije, tj. da mora biti 30 dni daljša od 5-letnega garancijskega roka. S slednjim pojasnilom naročnik izbranega ponudnika ni obravnaval ugodneje od ostalih ponudnikov, saj je vnovič podal le informacije, ki so že bile vsebovane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako tudi glede tega dela dopisa ni mogoče slediti navedbam vlagatelja o domnevnih pogajanjih, saj je naročnik le pojasnil že podane informacije, od katerih ni odstopal.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 9. 2018 in 2. 10. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 1. 10. 2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da zgolj podpis Obrazca ponudbe (Priloga št. 1), na katerega se sklicuje naročnik, ne pomeni, da je ponudba dopustna, ter da je za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve v predmetni zadevi vprašanje vsebine dopisovanj (pogajanj) med naročnikom in izbranim ponudnikom zelo pomembno. V zvezi s tem vlagatelj pojasnjuje, da iz elektronskega sporočila izbranega ponudnika svetovalki naročnika izhaja, da se izbrani ponudnik z zahtevo po 5-letni garancijski dobi ne strinja, saj smiselno razlaga, kako takšna zahteva ni pravilna in ni običajna, naročnik pa je po drugi strani v svojem pozivu z dne 27. 8. 2018 zapisal, da so razlogi, s katerimi je izbrani ponudnik poskušal utemeljevati svoje upravičenje ponuditi le 3-letni garancijski rok, neupoštevni. Navedeno po mnenju vlagatelja kaže na to, da sta se stranki po roku za oddajo ponudb vsebinsko pogajali o tem, ali je naročnik upravičen zahtevati sporno garancijo ali ne. Dejstvo, da se je izbrani ponudnik z naročnikovo sporno zahtevo strinjal, je nastalo šele po roku za oddajo ponudb, takšno dopolnjevanje ponudb pa je prepovedno tako po ZJN-3, kot tudi praksi sodišča EU.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik svoje zahteve glede garancije za kakovost izvedenih del in za brezhibno delovanje vgrajene tehnične opreme opredelil v Obrazcu ponudbe (Priloga št. 1) ter v Vzorcu pogodbe (Priloga št. 14).

V Obrazcu ponudbe (Priloga št. 1) je naročnik med ponudbenimi pogoji med drugim določil, da: »Izvajalec daje petletno garancijo za kvaliteto, izvedbo vseh del, vgrajen material ter opremo«.

V Vzorcu pogodbe (Priloga št. 14) je naročnik v 15. členu, ki sicer nosi naslov Odgovornost izvajalca za skrite napake, natančneje v prvem odstavku navedenega člena, določil: »Izvajalec naročniku daje letno garancijsko dobo za vsa izvedena dela ter vgradnjo vse opreme. V garancijskem roku se naročnik sam odloča ali bo odpravo napak uveljavljal na podlagi pravil iz naslova garancije ali na podlagi pravil za jamčevanje za napake, opisanega v nadaljevanju tega člena.« Dalje je v 17. členu Vzorca pogodbe, ki nosi naslov Garancijska izjava izvajalca, določil: »Za dobavljeno in/ali vgrajeno tehnično blago ter vsa izvedena dela velja garancija za brezhibno delovanje ter izvedena dela v trajanju pet let. Izvajalec lahko da lastno garancijo za brezhibno delovanje ali garancijo dobavitelja/proizvajalca z enakimi pogoji«.

V obravnavani zadevi je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, ali je naročnikova zahteva glede garancije za kakovost izvedenih del ter za brezhibno delovanje vgrajene tehnične opreme, predvsem v delu, ki se nanaša na njuno trajanje, opredeljena dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da so jo enako razumeli vsi razumno obveščeni ter povprečno skrbni ponudniki.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je namreč Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim zahtevam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Natančnejša analiza in primerjava prvega stavka 15. člena ter 17. člena Vzorca pogodbe pokaže, da se vsebinsko ti dve določbi v pretežnem delu prekrivata, saj obe urejata garancijo za vsa izvedena dela, pri čemer 17. člen dodatno ureja še garancijo za brezhibno delovanje vgrajenega tehničnega blaga. V 15. členu je sicer dodatno omenjena še garancija za vgradnjo vse opreme, vendar pa bi bilo slednjo možno umestiti že pod prej navedeno garancijo za vsa izvedena dela.

V kolikor je želel naročnik v 15. in 17. členu Vzorca pogodbe ločeno urediti različne oblike garancije (na eni strani za kakovost izvedenih del ter na drugi strani za brezhibno delovanje vgrajenega blaga), bi moral po oceni Državne revizijske komisije to jasno opredeliti in tudi vnaprej določiti garancijsko dobo za vsako od zahtevanih oblik garancije. V kolikor pa temu ni tako in je torej šlo zgolj za naročnikovo nedoslednost, ko je primerljivo materijo uredil v dveh različnih členih Vzorca pogodbe, pa je potrebno ugotoviti, da je s tem, ko je v 17. členu Vzorca pogodbe določil 5-letni garancijski rok, v 15. členu pa je dopustil možnost, da ponudniki sami vpišejo dolžino garancijskega roka, ustvaril zmedo in nejasnost med ponudniki. Upoštevaje dejstvo, da je naročnik na dveh mestih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, tj. v Obrazcu ponudbe ter v 17. členu Vzorca pogodbe, izrecno zapisal, da zahteva 5-letni garancijski rok, ter da so morali ponudniki, v skladu s točko 13.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot del ponudbene dokumentacije predložiti oba omenjena dokumenta, ni bilo potrebe po tem, da bi morali ponudniki v prazno polje v 15. členu Vzorca pogodbe dodatno vpisati enak podatek. Celo nasprotno, prazno polje v 15. členu Vzorca pogodbe je pri ponudnikih lahko ustvarilo vtis, da naročnik dopušča možnost, da lahko ponudniki ponudijo tudi krajši (oz. daljši) garancijski rok.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v spornem delu nejasna in pomanjkljiva, pri čemer omogoča več različnih interpretacij ter posledično onemogoča oddajo medsebojno primerljivih ponudb. V prid slednji ugotovitvi govori tudi dejstvo, da je od štirih ponudnikov, ki so oddali ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zgolj vlagatelj v 15. členu Vzorca pogodbe navedel, da daje 5-letni garancijski rok, eden od ponudnikov v 15. členu Vzorca pogodbe garancijskega roka sploh ni vpisal, dva ponudnika (med katerima je tudi izbrani ponudnik) pa sta v 15. členu Vzorca pogodbe navedla, da dajeta 3-letni garancijski rok.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Navedena kršitev na eni strani onemogoča vsebinsko presojo zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vprašanje pravilnosti ocenjevanja ponudb, na drugi strani pa pomeni hujšo kršitev v smislu 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN postopek oddaje javnega naročila »Asfaltacija cest v Občini Žiri v letu 2018« razveljavila v celoti.

Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, le tega izvede skladno z določili ZJN-3 in z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.480,81 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znaša 671,98 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 200 točk) v višini 22 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in ob 22% DDV znaša 12,32 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za obrazloženo vlogo med postopkom (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 2.165,11 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 8. 11. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije

















Vročiti:
– OBČINA ŽIRI, Loška cesta 1, 4226 Žiri,
– ODVETNIŠKA DRUŽBA MAROVT IN PARTNERJI, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
– TIGRAD, gradnje, avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija d.o.o., Tovarniška cesta 36, 1370 Logatec,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran