018-181/2018 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »najem opreme za endoskopski ultrazvok z vključenim vzdrževanjem za obdobje 5 let« v zvezi s predlogom vlagatelja Olympus Czech group, s.r.o., Evropska 176, Praga, Češka, Podružnica Olympus Czech Group, podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Mojca Lorenci Visinski, odvetnica v Ljubljani, za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 30. 10. 2018

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 4. 9. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006090/2018-B01, in 5. 9. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 170-386389) 18. 10. 2018 po pošti priporočeno, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (19. 10. 2018 ob 10. uri; točka VII.1.2. obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenih 9. 10. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006090/2018-K01, in 10. 10. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 195-441258), vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 10. 2018 in predlagal, da »se v celoti razveljavi razpisno dokumentacijo«, »podredno« pa nekatere njene dele. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, pri čemer je navedel, da zahteve izpolnjuje le en ponudnik, ki je ekskluzivni zastopnik za opremo Fujinon proizvajalca Fuji Film, naročnik pa bi se s pregledom ponudb natančno seznanil z vsemi podrobnostmi oddanih ponudb in s tem tudi s tehničnimi specifikacijami ponujene opreme, določitev tehničnih specifikacij pa je ravno predmet očitkov v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je še navedel, da bi kljub uspehu z zahtevkom za revizijo in razveljavitvijo spornih tehničnih specifikacij naročnik imel dodaten manevrski prostor za novo prilagoditev svojih strokovnih zahtev z namenom nadaljnjega omejevanja konkurence med ponudniki in pridobitvi le ene ponudbe, ki bi bila skladna z njegovimi strokovnimi zahtevami. Vlagatelj je nadaljeval, da samo razveljavitev tehničnih specifikacij še ne zagotavlja nadaljnjega spoštovanja Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), namen učinkovitosti pravnega varstva pa je v tem, da se doseže spoštovanje določb ZJN-3 v postopku oddaje javnega naročila in ne le v posamezni fazi postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je k predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN priključil še »urgenco za obravnavanje«, ker je »rok za oddajo ponudb določen za petek, 19.10.2018 ob 10.00 uri«.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. MM-22-10-2018-odst z dne 22. 10. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, pri tem pa je navedel, da vlagatelj ni izkazal okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Naročnik je navedel, da bo v primeru ugoditve zahtevku za revizijo moral uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi in vlagatelj bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN z mnenjem, da izdaja predlaganega sklepa ni potrebna. Iz navedenega je razvidno, da naročnik ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevih stališč ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje javnega naročila. Iz zahtevka za revizijo je namreč razvidno, da vlagatelj izpodbija posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi z določitvijo tehničnih specifikacij. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bile tehnične specifikacije vsaj deloma razveljavljene, bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi, vlagatelj pa bi se lahko potegoval za javno naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (npr. zadevi št. 018-119/2014 in 018-192/2016). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe, ker naj ne bi mogel izpolniti spornih tehničnih specifikacij. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper tehnične specifikacije, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj v predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN utemeljeval, da le razveljavitev tehničnih specifikacij ne bi bil zadosten ukrep, saj bi se naročnik lahko seznanil s prejetimi ponudbami, zlasti pa s ponudbo zastopnika za opremo Fujinon proizvajalca Fuji Film, in nato znova prilagodil tehnične specifikacije, vendar Državna revizijska komisija najprej opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi z določanjem tehničnih specifikacij se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah ZJN-3 šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ne bi sprejela drugačne odločitve niti, če bi ji naročnik odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN še pred potekom roka za predložitev ponudb in ne šele po poteku tega roka kot prilogo dopisu, poslanem 23. 10. 2018 po pošti priporočeno, saj vlagatelju pravno varstvo zaradi naročnikovega nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila v nobenem primeru ne bi bilo ne zmanjšano ne oteženo. Državna revizijska komisija sicer še pripominja, da bi ob sprejemanju tega sklepa že po naravi stvari tudi več ne mogla zadržati naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila, ki jih je naročnik opravil do trenutka, ko je Državna revizijska komisija 24. 10. 2018 prejela odstop predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN.

Ker Državna revizijska komisija ni ugodila predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, se ni opredeljevala o možnosti uveljavljanja urgence za obravnavanje tega predloga. Ne glede na to, kakšno bi bilo stališče o urgenci, to ne bi spremenilo odločitve o predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 30. 10. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran