018-161/2018 Center urbane kulture Kino Šiška

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prodaja vstopnic« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj EVENTIM SI d.o.o., Celovška cesta 25, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Matej Ban, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Center urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.10. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 31. 8. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.627,74 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 8. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 8. 2018, pod št. objave JN005639/2018-W01.

Naročnik je dne 12. 9. 2018 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005639/2018-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 31. 8. 2018, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku PROGRAMSKI ATELJE A & Z, d.o.o., Cesta na Brdo 17, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 17. 9. 2018 zoper to odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga njeno razveljavitev in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da predmet zadevnega javnega naročila obsega prodajo vstopnic na prodajnem mestu naročnika, na prodajnih mestih ponudnika, na drugih prodajnih mestih, preko spleta itd. Kot problematično izpostavlja, da izbrani ponudnik (ki nastopa samostojno, brez soponudnika ali podizvajalca) ni izkazal in tudi naročnik ni ugotavljal izpolnjevanja kriterija lastnih prodajnih mest izbranega ponudnika, saj iz javno dostopnih podatkov izhaja, da takih prodajnih mest nima – ima namreč le pogodbena prodajna mesta, torej prodajna mesta njegovih podizvajalcev, za katere pa ni predložil nobenega soglasja podizvajalca, pooblastila soponudnika ali medsebojne pogodbe. Posledično naj bi bila ponudba nedopustna, izbrani ponudnik pa ne bi smel v okviru meril prejeti točk za prodajo na prodajnih mestih ponudnika. Še dodatno, izbrani ponudnik naj bi v posledici neizpolnjevanja kriterija lastnih prodajnih mest na pogajanjih ponudil neobičajno nizko provizijo (tj. 0,1 %) za prodajo vstopnic na takih prodajnih mestih. Vlagatelj nadalje še zatrjuje, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami naročnika prav tako ne izpolnjuje kriterija prodaje vstopnic na prodajnem mestu Kino Šiška za druge prireditve, ki so na voljo v njegovem sistemu za Slovenijo in tujino, saj v svojem sistemu ne ponuja prav nobenih vstopnic za prireditve v tujini. Vlagatelj meni, da ker gre pri predmetnem javnem naročilu za predmet naročila, ki ga bodo uporabljale fizične osebe in splošna javnost, zato bi moral naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij obvezno upoštevati merila dostopnosti za invalide iz tretjega odstavka 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), pa jih ni. Sklicujoč se na analizo prodaje vstopnic za naročnika v letu 2017 utemeljuje še, da izborni kriteriji predmetnega naročila niso sledili ekonomskim kriterijem javnega naročila v smeri doseganja čim večjega učinka.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 9. 2018. Trditve vlagatelja označuje za neresnične in zatrjuje, da ima lastna prodajna mesta, kar je razvidno iz internih aktov po določilih Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/2015 s sprem.). Pojasnjuje, da je za razliko od tako imenovanih klasičnih distributerjev vstopnic, ki bazirajo in gradijo svojo prodajno strategijo prodaje vstopnic na fizičnih (torej klasičnih in iz lokacijskega vidika stacionarnih) prodajnih mestih, sam predstavnik novega evropskega vala sodobnih distributerjev vstopnic, ki bazirajo in gradijo svojo prodajno strategijo na sodobnih digitalnih prodajnih potek, klasičnim stacionarnim prodajnim mestom pa pripada v takem poslovnem modelu le vloga pomožnih prodajnih poti. Način komunikacije prodajnih mest potencialnim kupcem sodi v izključno domeno prodajne strategije, s katero izbrani ponudnik nikoli in v nobenem primeru ne želi zmesti kupcev z razlikami med pooblaščenimi in lastnimi prodajnimi mesti, saj so v njegovem konceptu povsem enakovredna. Izbrani ponudnik nadalje meni, da naročnik od prodaje ostalih vstopnic, ki jih ima izvajalec v ponudbi, ne ustvarja nobenega finančnega prihodka, posledično pa ta dejavnost v ničemer ne vpliva na njegovo poslovanje. Ne glede na to navaja, da ima v svoji ponudbi in prodaji tudi vstopnice za prireditve v tujini. Pojasnjuje, da ima njegova ponudba trdne ekonomske temelje, saj jo je oblikoval na temelju javno dostopnih informacij o obsegu prodaje, dolgoletnih izkušenj na področju prodaje vstopnic, odličnega poznavanja trendov, dolgoletnega sodelovanja s partnerji podobnega ali celo enakega tipa kot je naročnik; tudi sicer je potrebno ponujene vrednosti obravnavati v paketu in celostno (ne po posameznih postavkah).

Naročnik je dne 26. 9. 2018 sprejel sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov. Poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni bil določen pogoj, da se kot prodajna mesta ponudnika lahko štejejo le fizična (stacionarna) prodajna mesta; prodajno mesto skladno z razpisno dokumentacijo torej predstavlja katerokoli možnost, kjer je mogoče kupiti vstopnice, ne glede na to, ali gre za nakup v fizični ali v elektronski obliki. Ob navedenem naročnik ugotavlja, da bi bilo v nasprotju z razpisno dokumentacijo, če bi izločil ponudbo izbranega ponudnika zato, ker nima fizičnih oz. stacionarnih prodajnih mest. V nadaljevanju ugotavlja, da ima izbrani ponudnik vzpostavljeno možnost nakupa vstopnic v tujini. Glede navedbe vlagatelja o neupoštevanju tretjega odstavka 68. člena ZJN-3 naročnik navaja, da ima omogočen dostop za invalide v skladu z merili iz navedene določbe ZJN-3, vlagatelj pa niti ni navedel nobenega argumenta ali dejstva, ki bi dokazoval drugače, ali ponudil vsaj indica, ki bi to nakazoval. V zvezi z navedbami vlagatelja o neobičajno nizki ponudbi izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je obe prejeti ponudbi preveril skladno z ZJN-3, in ugotovil, da v primeru ponudbe izbranega ponudnika ne gre za neobičajno nizko ponudbo; vlagatelj je v zahtevku namreč izpostavil le provizijo ene postavke od petih, katere ponder je znašal 30 %, v prodaji pa predstavlja zanemarljiv delež 3 %. Pri ostalih postavkah so bile cene primerljive, skupna ponudba pa bi bila v korist izbranega ponudnika tudi v primeru, če sporna storitev (postavka) sploh ne bi štela.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo v zadevi prejela dne 27. 9. 2018 in 9. 10. 2018.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija je dne 5. 10. 2018 vlagatelja pozvala na doplačilo takse v višini 500,00 EUR, dne 9. 10. 2018 pa je od vlagatelja prejela potrdilo o ustreznem doplačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da tretji odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in z zahtevami naročnika seznanil že po objavi obvestila o naročilu. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s citiranim tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni več mogoče vsebinsko obravnavati. Državna revizijska komisija se zato ne opredeljuje do navedb vlagatelja, v katerih ta kot problematično izpostavlja, da naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij ni spoštoval določbe tretjega odstavka 68. člena ZJN-3 glede meril dostopnosti za invalide ter do navedb glede kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (3. člen ZJN-3) zaradi neustrezne določitve meril za oddajo naročila.

Med strankama pa je v obravnavanem primeru sporna zlasti dopustnost ponudbe izbranega ponudnika in ocenjevanje po merilih.

Vlagateljeve revizijske navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je predmet javnega naročila opredelil v istoimenskem poglavju dokumenta »RAZPISNA DOKUMENTACIJA za javno naročilo […]«:

»[…]prodaja vstopnic na podlagi potreb naročnika, ki se izvaja:
- na prodajnem mestu naročnika (sedež naročnika),
- na prodajnih mestih ponudnika in na drugih prodajnih mestih,
- preko spleta,
- kot tisk brezplačnih vstopnic in tisk vstopnic v okviru projekta "Kulturni evro".

Vsak način prodaje in tiska vstopnic je opredeljen v Prilogi 1 te razpisne dokumentacije - Tehnična dokumentacija.
Gospodarski subjekt lahko odda javno naročilo zgolj na način, da ponuja vse vrste in oblike in prodaje ter tiska kot jih zahteva naročnik. Ponudbo lahko odda samostojno, s soponudnikom ali s podizvajalcem. […]«

V dokumentu »Tehnična dokumentacija« (del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je naročnik pod točko 2 opredelil »PRODAJ[O] VSTOPNIC NA PRODAJNIH MESTIH PONUDNIKA«, pri čemer je navedel, da mora ponudnik »zagotoviti prodajo vstopnic na prodajnih mestih v Sloveniji - prevzem in prodaja se izvajata po elektronski poti (vnos v sistem in priklop na vsa prodajna mesta) v imenu in za račun naročnika«. Pod točko 3 istega dokumenta je naročnik opredelil »PRODAJ[O ]VSTOPNIC NA POOBLAŠČENIH MESTIH PONUDNIKA«, pri čemer je navedel, da mora ponudnik zagotoviti »prodajo vstopnic na pooblaščenih mestih v Sloveniji - prevzem in prodaja se izvajata po elektronski poti (vnos v sistem in priklop na vsa prodajna mesta) v imenu in za račun ponudnika«. Pod točko 4 je je naročnik opredelil »PRODAJ[O] VSTOPNIC PREKO SPLETA«, kjer je navedel, da mora ponudnik zagotoviti spletno prodajo vstopnic preko sistema za prodajo vstopnic prek spletne strani in (ali) mobilne aplikacije ter zagotoviti združljivost spletne prodaje vstopnic s spletno stranjo naročnika.

Za izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev je naročnik predvidel izpolnitev in podpis »IZJAV[E] ZA IZPOLNJEVANJE TEHNIČNIH POGOJEV NAROČNIKA«, s katero naj bi ponudnik potrdil, da izpolnjuje vse tehnične pogoje, ki jih naročnik zahteva v predmetnem javnem naročilu, kot to izhaja iz dokumenta »Tehnična dokumentacija«.

Naročnik je ponudbe v obravnavanem primeru v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ocenjeval glede na višino provizije od prodanih vstopnic na prodajnem mestu naročnika (skupaj največ 40 točk), na prodajnih mestih ponudnika (skupaj največ 30 točk), na pooblaščenih mestih ponudnika (skupaj največ 15 točk) in preko spletne strani in (ali) mobilne aplikacije (skupaj največ 10 točk) ter glede na ceno tiska brezplačnih vstopnic na prodajnem mestu naročnika (skupaj največ 5 točk).

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo gre razbrati očitek, da se ponudba izbranega ponudnika ne nanaša tudi na prodajo vstopnic na prodajnih mestih ponudnika, na kar se nanašajo potrebe in zahteve naročnika, opredeljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sklicujoč se na seznam prodajnih mest na spletni strani izbranega ponudnika vlagatelj navedeno utemeljuje s tem, da izbrani ponudnik nima lastnih prodajnih mest, ampak zgolj pogodbena (v smislu naročnikovih zahtev: pooblaščena) prodajna mesta. Izbrani ponudnik in naročnik temu oporekata, pri čemer gre njune navedbe razumeti na način, da kot lastna prodajna mesta upoštevata tudi spletno stran izbranega ponudnika oz. prodajo vstopnic preko spleta, kar naj bi zadoščalo zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne iz navedb izbranega ponudnika ne iz navedb naročnika pa ne izhaja, da bi izbrani ponudnik razpolagal z lastnimi fizičnimi (oz. stacionarnimi) prodajnimi mesti.

Stališču izbranega ponudnika in naročnika ni mogoče slediti. Tudi v kolikor se je namreč mogoče strinjati z izbranim ponudnikom o trendih prodaje vstopnic in vedno večjem pomenu digitalnih prodajnih poti, Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik določil tehnične specifikacije na način, da je kot del predmeta tega javnega naročila izrecno predvidel in zahteval (med drugim) tako prodajo vstopnic na prodajnih mestih ponudnika in na pooblaščenih mestih ponudnika kot tudi prodajo vstopnic preko spleta in (ali) mobilne aplikacije kot sodobni digitalni prodajni poti. Vsebina zahtev tako ne daje podlage za zaključek, da je mogoče spletno prodajo ali prodajo na pooblaščenih mestih ponudnika izenačiti oz. uvrstiti med način prodaje na (več) prodajnih mestih ponudnika v Sloveniji. Drugačna opredelitev pojma prodajnih mest v internih aktih izbranega ponudnika pri tem za rešitev obravnavane zadeve ni relevantna, tudi sicer pa izbrani ponudnik navedb glede vsebine internih aktov sploh ni izkazal.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik med različnimi načini prodaje vstopnic ločeval tudi v okviru meril, kjer je ločeno obravnaval in točkoval (med drugim) višino ponudnikove provizije za prodajo vstopnic na prodajnih mestih ponudnika v Sloveniji ter višino provizije za spletno prodajo vstopnic. Sledeč stališčem naročnika in izbranega ponudnika o tem, da spletna prodaja vstopnic predstavlja ustrezen način za izpolnitev zahteve glede prodaje na prodajnih mestih ponudnika, bi bilo zato potrebno ugotoviti, da v primeru ponudbe izbranega ponudnika ne bi bilo mogoče ugotoviti prave ponudbene vsebine in na ustrezen način ter skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) uporabiti meril, saj je izbrani ponudnik za navedeni postavki podal različni višini provizije (0,1 % + DDV za prodajo vstopnic na prodajnih mestih ponudnika in 8,5 % + DDV za spletno prodajo vstopnic), čeprav se obe (po stališču izbranega ponudnika in naročnika) dejansko nanašata na isto vsebino – tj. na spletno prodajo vstopnic.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik, ob upoštevanju določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel oceniti kot dopustne ter mu oddati predmetnega javnega naročila, naročnikovo drugačno ravnanje pa predstavlja ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3. Upoštevaje zapisano je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 31. 8. 2018.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na očitke v zvezi z nepredložitvijo dokumentov za podizvajalce izbranega ponudnika (oz. za subjekte, ki naj bi to po navedbah vlagatelja bili), (ne)izpolnjevanjem kriterija prodaje vstopnic tudi za prireditve v tujini ter zatrjevano neobičajno nizko provizijo za eno od postavk v ponudbi. Meritorna obravnava navedenega ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev in vlagateljev položaj v predmetnem postopku.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov (upoštevajoč pri tem izpostavljene zahteve). V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja in za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 615,98 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 21 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 100 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 11,76 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.627,74 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka izdatkov v pavšalnem znesku, za katerih priznanje glede na vrednost spora v Odvetniški tarifi ni podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 29. 10. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Matej Ban – odvetnik, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Center urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, 1000 Ljubljana,
- PROGRAMSKI ATELJE A & Z, d.o.o., Cesta na Brdo 17, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran