018-148/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija zidu in brežine na cesti R2-408/1347 Logatec - Žiri od km 14.256 do 14.526« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba HIP PLUS d.o.o., Vače 103, Vače (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 2. 8. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 002125/2018.

Naročnik je dne 7. 8. 2018 sprejel Spremembo odločitve o oddaji javnega naročila št. 43001-98/2018/19 (410), s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Kolektor CPG d.o.o., Industrijska cesta 2, Kromberg, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je vlagateljeva ponudba ugodnejša od izbrane, a je bila zavrnjena kot nedopustna. Vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve iz alineje e) točke 3.2.3.7 Navodil za pripravo ponudbe, saj referenčnih del asfaltiranja ni izvedel neposredno sam. Tretjo ponudbo je naročnik zavrnil iz razloga, ker je manj ugodna od izbrane.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 13. 8. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena, saj je naročnik napačno uporabil pravila iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno in neposredno podal definicijo pomena »neposredno sam«, in sicer, da je imel v konkretnem primeru ponudnik (po zanj najbolj neugodni interpretaciji) pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo referenčnih del ter da je imel zagotovljene tehnične zmogljivosti. Vlagatelj zatrjuje, da je imel na voljo tehnične zmogljivosti svojega partnerja, pri čemer ne gre za sklicevanje na tretjega, temveč za sklicevanje na lastne kapacitete (partnerska ponudba namreč ni kapaciteta tretjega, temveč lastna kapaciteta, kar je potrdila Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-176/2009 in v podobnem primeru še v odločitvi št. 018-043/2008). Po ugodnejši interpretaciji pa je moral ponudnik izkazati le, da ima gospodarski subjekt, ki je imetnik reference, pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo razpisanih del in zagotovljene tehnične zmogljivosti. Navedeno pa v konkretnem primeru ni sporno, zatrjuje vlagatelj, saj je oddal ponudbo sam, prav tako pa bi sam izvedel tudi posel. Vlagatelj opozarja, da je pri sporni referenci nastopal kot partner ter solidarno prevzel odgovornost za izvedbo referenčnih del. Referenčno zahtevo iz točke e) je izkazoval z referenco, ki jo je izvedel skupaj s partnerjem (to je s Cestnim podjetjem Ljubljana d.d.) za istega naročnika. Vlagatelj še opozarja, da bi v primeru, če naročnik ne bi navedel jasne definicije pomena »neposredno sam«, lahko ponudil katero drugo izmed svojih referenc, ali pa bi v zvezi s tem lahko zaprosil za dodatno pojasnilo, konec koncev bi ponudbo lahko oddal tudi v drugačni obliki (npr. s partnerjem). Ker v skladu z odločitvami Državne revizijske komisije nejasna določila (ki so v konkretnem primeru jasna) ne morejo iti v škodo ponudnikov, je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil. Zgolj podredno (v kolikor Državna revizijska komisija ne bi sledila zgornjim navedbam) vlagatelj še opozarja, da je tudi v primeru, če naročnik interpretacije »neposredno sam« ne bi podal, njegova referenca ustrezna, poleg tega je naročnik tudi izbranemu ponudniku priznal reference, čeprav jih ni izvedel neposredno sam, s čimer je bila vlagateljeva ponudba obravnavana neenakopravno. Vlagatelj zatrjuje, da je bil pri sporni referenci tako močno vpet in vpleten v izvedbo posla (za katerega odgovarja solidarno), kakor da bi vsak del posla opravil sam, četudi ga je opravil njegov partner, ali celo če bi ga opravil podizvajalec (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-314/2013 in jo citira). Navedenemu je mogoče slediti tudi v primeru tako imenovanih inženiring podjetij, ki sami svojih lastnih ekip za neposredno fizično izvedbo nimajo, pa jim gre reference vendarle priznati. Ob interpretaciji, kakršno je v svoji odločitvi uporabil naročnik, posla inženiring podjetju sploh ne bi bilo mogoče oddati. Vlagatelj še zatrjuje, da bi se morala (ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov) na enak način presojati tudi ponudba izbranega ponudnika. Ker je tudi izbrani ponudnik po javno dostopnih podatkih uporabljal kapacitete tretjih (podizvajalcev) oziroma referenc neposredno ni izvajal sam, bi morala biti tudi njegova ponudba izločena kot nedopustna, ali pa bi morali biti dopustni obe (torej tudi vlagateljeva) ponudbi.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-98/2018/23, z dne 29. 8. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik citira referenčne zahteve iz točke 3.2.3.7 Navodil za pripravo ponudbe. Navaja, da so referenčne zahteve opredeljene po alinejah, pri čemer referenčno zahtevo iz alineje a) ponudnik lahko izkazuje skupaj s partnerji in podizvajalci, referenčne zahteve iz preostalih alinej pa morajo izkazati gospodarski subjekti, ki v ponudbi prevzamejo ta dela. V alineji e) točke 3.2.3.7 Navodil za pripravo ponudbe je zahteval predložitev referenčnega dela za izvedbo nosilne in obrabno zaporne asfaltne plasti na državni cesti, širine vozišča najmanj 5 m ter dolžine najmanj 150 m. Gospodarski subjekt, ki prevzema dela iz alineje e) mora (ob upoštevanju izrecne zahteve) v ponudbi izkazati referenco za ta dela (asfalterska dela), ki jih je izvedel neposredno sam in bo ta dela neposredno sam izvedel tudi pri razpisanem poslu. Za ta del posla je moral imeti ponudnik tudi zaposlen kader in tehnične zmogljivosti. Naročnik pojasnjuje, da je bilo pri analizi vlagateljeve ponudbe ugotovljeno, da v ponudbi nastopa s podizvajalcem Minerva d.d., Ljubljana, pri čemer bo slednji izvedel miniranje, vsa preostala dela pa vlagatelj. Vlagatelj je za izkazovanje referenčne zahteve iz alineje e) točke 3.2.3.7 Navodil za pripravo ponudbe navedel referenčni posel »Rekonstrukcija R1-225 Stahovica - Črnivec: II etapa od km 4+800 do 5+400«. Ta posel je izvajalo več partnerjev v skupni ponudbi, in sicer: Cestno podjetje Ljubljana d.d. (vodilni partner), vlagatelj (v vlogi partnerja) in Puh d.d. (prav tako partner). Naročnik pojasnjuje, da je lahko vse podatke v zvezi s tem pridobil iz lastnih virov, saj je bil tudi naročnik referenčnega posla. Vodilni partner (Cestno podjetje Ljubljana d.d.) je prevzel zemeljska dela, odvodnjavanje, zgornji ustroj (asfalterska dela) in prometno opremo (51 % del), vlagatelj zemeljska dela, zidove in zložbe (41 % del), družba Puh d.d. pa izvedbo kamnite zložbe (8 % del). Vlagatelj torej ni izvedel zgornjega ustroja oziroma asfalterskih del, navedeno pa je razvidno tudi iz Poročila o kontroli kakovosti proizvedenih in vgrajenih asfaltnih zmesi št. 062/10/A2-PP, z dne 25. 5. 2010, kjer je v uvodnem delu zapisano, da je v mesecu juliju 2009 izvajalec del (to je Cestno podjetje Ljubljana d.d.) opravil asfalterska dela. Tudi sicer je vlagatelj v ponudbi navedel izključno navedeno referenco, naknadno vključevanje referenc pa skladno s točko 2.9 Navodil za pripravo ponudbe ni dopustno. Naročnik še pojasnjuje, da je namen referenčne zahteve jasen - zagotoviti, da dela izvaja samo gospodarski subjekt, ki ima z referenčnimi deli dejanske izkušnje. Navaja še, da je definicija »neposredno sam« odvisna od časa, na katerega se nanaša. Pri referenčnem poslu je moral imeti gospodarski subjekt v času izvajanja del zaposlen lasten kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti, pri vprašanju, kdo bo dela, ki se nanašajo na referenčni posel izvajal v predmetnem javnem naročilu, pa se definicija nanaša na stanje ob oddaji ponudbe. Vlagateljevo tolmačenje, da vsak partner, četudi ni izvajal nekaterih (ali nobenih) del, pridobi referenco za celoten posel, bi partnerjem konzorcijev omogočal pridobitev posla, ne da bi dejansko izvedli referenčna dela.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 6. 9. 2018, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je njegova interpretacija referenčne zahteve ustrezna in utemeljena. Kljub temu (iz previdnost) navaja, da je potrebno v obravnavanem primeru ugotoviti, kaj pomeni neposredno izvajanje - ali to pomeni, da je moral točno določen ponudnik fizično izvesti vsako delo, ali pa je dovolj, da ga je zgolj ustrezno koordiniral. Ker vsako delo opravi fizični delavec, bi moral tako naročnik po načelu enakosti zavrniti tudi ponudbo izbranega ponudnika, saj ta ni izkazal, da bodo dela po ponudbi prevzeli tisti delavci, ki so dela izvajali tudi na referenčnem projektu. Ob upoštevanju naročnikove interpretacije bi torej moral izbrani ponudnik izkazati, da ima pri sebi zaposlen kader za izvedbo, ki je hkrati tisti kader, ki je dela neposredno sam izvajal tudi pri referenčnem poslu. Ker je naročnik termin »neposredno sam« prenesel na gospodarski subjekt, je s tem kršil načelo enakopravnosti med ponudniki, saj bi moral bodisi priznati (tudi) vlagateljevo referenco ali pa izločiti obe ponudbi. Vlagatelj predlaga vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in pridobitev podatka o tem, ali je izbrani ponudnik referenčna dela izvajal z istimi kadri, ki so predvideni tudi za izvedbo razpisanega posla. Ne glede na to, še ugotavlja vlagatelj, pa je pri presoji reference bistveno, ali znanje koordinacije določenih del, za katero je bilo prejeto plačilo in prevzeta odgovornost, ustreza definiciji neposrednega izvajanja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v zvezi s tem tudi očita naročniku, da je kršil načelo enakopravnosti med ponudniki, saj bi moral bodisi priznati njegovo referenco ali pa izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna iz razloga, ker ne izpolnjuje zahtev iz alineje e) točke 3.2.3.7 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je navedel, da referenčnih del iz navedene točke (izvedba nosilne in obrabno zaporne asfaltne plasti na državni cesti širine vozišča najmanj 5 m ter dolžine najmanj 150 m) ni neposredno izvedel gospodarski subjekt, ki ta dela prevzema tudi v ponudbi. Teh del torej ni izvedel vlagatelj, pač pa družba Cestno podjetje Ljubljana d.d., Ljubljana.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom (kot zahtevo za sodelovanje) naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter na tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je potrebno izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila referenčne zahteve navedel v točki 3.2.3.7 točke 3 (Pogoji in merila za izbor ponudb) Navodil za pripravo ponudbe:

»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednjo uspešno izvedene referenčne posle na državni cesti iz zadnjih desetih let pred rokom za oddajo ponudb:

a) rekonstrukcija ceste, dolžine najmanj 150 m, v pogodbeni vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (brez DDV) za to naročilo,
b) odstranitev brežine ali druge skalne zemljine z miniranjem volumna najmanj 2.000 m3,
c) izgradnjo oporne ali podporne kamnite zložbe (kamen v betonu) volumna najmanj 400 m3,
d) izvedbo zaščite brežine pred padanjem kamenja na cesto z mrežami na površini najmanj 600 m2,
e) izvedbo nosilne in obrabno zaporne asfaltne plasti na državni cesti širine vozišča najmanj 5 m dolžine najmanj 150 m.

dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta.

opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.

Referenčni posel po alineji a), ki ga izvedel neposredno sam ali s sodelovanjem drugih gospodarskih subjektov (podizvajalcev), mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner).

Referenčni posel po alinejah (b, c, d e), ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, …) o uspešni izvedbi referenčnega posla.

Neposredno sam pomeni, da ima gospodarski subjekt pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil referenčni obrazec (Referenca gospodarskega subjekta), ki so ga morali ponudniki izpolniti s podatki o imetniku reference, nazivu posla in investitorju ter z datumom izvedbe in pogodbeno vrednostjo reference, v obrazec pa so morali vpisati tudi dela, ki so bila izvedena (vrsto, obseg in njihovo vrednost). S podpisom referenčnega obrazca je imetnik reference (pod kazensko in materialno odgovornostjo) izjavil, da so navedeni podatki resnični in da bo na podlagi naročnikovega poziva predložil zahtevana dokazila o uspešni izvedbi referenčnega posla.

V zvezi z referenčnimi zahtevami je bilo postavljeno naslednje vprašanje (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 13. 4. 2018):

»Ali se lahko pogoju za izpolnjevanje reference ponudnika pod točko e) zadosti z referenco z izgradnjo lokalne ceste primerne širine in dolžine?«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Ne.«

Referenčne zahteve so dovolj jasne in nedvoumne. Iz citiranih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki z referencami izkazati pet različnih referenčnih del (znanj). Izpolnjevanje zahtevanih znanj so lahko izkazali z enim ali več različnimi referenčnimi posli, pri čemer so morali vsako posamezno referenčno zahtevo izkazati znotraj ene reference. Naročnik je tudi navedel, da lahko le referenčni posel iz alineje a) ponudnik izkaže bodisi sam ali s pomočjo partnerja (partnerjev), ta referenčni posel pa je ponudnik lahko izvedel neposredno sam ali s partnerji in podizvajalci. Pri vseh preostalih štirih referenčnih zahtevah je naročnik izrecno opozoril, da so morali gospodarski subjekti vsak referenčni posel izvesti neposredno sami ter ga neposredno sami prevzeti tudi pri razpisanemu poslu. Poleg tega je naročnik tudi pojasnil, da »neposredno sam« pomeni, da je imel (oziroma bo imel) gospodarski subjekt za izvedbo referenčnih del (in s tem poslom prevzetih istovrstnih del) zaposlen lasten kader in imel zagotovljene tudi tehnične zmogljivosti. Kot je razumeti naročnika, je navedeno zahtevo postavil iz razloga, ker išče takšnega izvajalca, ki razpolaga z lastnimi referencami oziroma z referencami, ki jih je neposredno izvedel sam oziroma izvajalca, ki je tako referenčna dela, kakor bo tudi istovrstna prevzeta dela izvedel z lastnimi delavci in tehničnimi zmogljivostmi. Poleg tega naročnik tudi pravilno opozarja, da je (v točki 2.9 Navodil za pripravo ponudbe - Pregled in presoja ponudb) naknadno vključevanje referenc izrecno prepovedal.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno), da svojo tehnično in strokovno sposobnost v spornem delu (torej v točki e) izkazuje zgolj z eno izmed skupno petih v ponudbi vpisanih referenčnih poslov, in sicer z referenco »Rekonstrukcija ceste R1-225/1084 Stahovica - Črnivec, II. etapa od km 4+800 do km 5+400«.

Čeprav je iz referenčnega obrazca razvidno, da je imetnik te reference vlagatelj, pa med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je vlagatelj referenčni posel izvedel skupaj z dvema partnerjema, pri čemer je takratni vodilni partner (Cestno podjetje Ljubljana d.d.) izvedel (med drugim tudi) referenčna dela iz točke e) - to je izvedbo nosilne in obrabno zaporne asfaltne plasti (asfalterska dela). Vlagatelj torej priznava, da je asfaltiranje na tem referenčnem projektu izvedel njegov takratni soponudnik (ki pri tem poslu niti ni udeležen). Kljub temu meni, da bi mu moral naročnik (tako v skladu s predhodno sprejetimi odločitvami Državne revizijske komisije, kakor tudi ob upoštevanju referenčne zahteve) sporno referenco priznati. Vlagatelj zatrjuje, da je solidarno prevzel odgovornost za izvedbo celotnega referenčnega posla ter je bil pri sporni referenci tako močno vpet v izvedbo posla, kakor da bi ga v celoti opravil tudi sam. Naročnik (nasprotno) zatrjuje, da je potrebno vsako javno naročilo obravnavati kot zaključeno celoto ter da je v razpisni dokumentaciji izrecno in jasno navedeno, da se bodo gospodarskim subjektom priznale reference le za tista dela, ki so jih neposredno sami tudi izvedli (in jih bodo neposredno sami izvedli tudi pri razpisanem poslu). Ker vlagatelj asfalterskih del ni izvedel neposredno sam, mu reference ni mogoče priznati.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je v odločitvi št. 018-176/2009 zapisala, da se v primeru, ko ponudbo odda skupina gospodarskih subjektov, ta skupina šteje kot ponudnik, zato pri izkazovanju tehnične sposobnosti ne gre za sklicevanje na kapacitete tretjih, pač pa na sklicevanje na lastne kapacitete (podobno stališče je bilo zavzeto tudi v odločitvi št. 018-43/2008). Vlagatelj tudi pravilno ugotavlja, da je Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-314/2013 zapisala, da je udeležba vodilnega izvajalca, ki je naročniku v celoti odgovoren za dobro in kvalitetno izvedbo posla ter nad izvajalci izvaja nadzor pred potrditvijo in prevzemom opravljenih del, četudi fizično ne izvede vseh del, tako intenzivna, da je referenco za del posla, ki jo je izvedel njegov podizvajalec, mogoče pripisati tudi njemu. Vendar pa so se referenčne zahteve (takratnih) naročnikov razlikovale od zahtev, ki jih je naročnik postavil v konkretnem primeru. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru, za razliko od preostalih treh razpisnih dokumentacij, izrecno zahteval lastne reference oziroma takšne reference, ki so jih gospodarski subjekti izvedli neposredno sami (z lastnim kadrom in zmogljivostmi) in jih bodo neposredno sami prevzeli tudi pri razpisanem poslu. Ker vlagatelj spornih referenčnih del oziroma asfaltiranja ni izvedel neposredno sam, njegova ponudba ni dopustna.

Vlagatelj prav tako tudi očita naročniku, da bi moral iz razloga, ker vsako delo opravi fizični delavec, zavrniti tudi ponudbo izbranega ponudnika, saj ta ni izkazal, da bodo dela po ponudbi prevzeli tisti delavci, ki so dela izvajali tudi na referenčnem projektu. Kot zatrjuje vlagatelj, bi torej moral izbrani ponudnik izkazati, da ima pri sebi zaposlen kader za izvedbo, ki je hkrati (t)isti kader, ki je dela neposredno sam izvajal tudi pri referenčnem poslu.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Ob upoštevanju zgoraj citirane referenčne zahteve naročnik namreč ni zahteval, da morajo razpisana dela prevzeti (t)isti delavci, ki so izvedli dela tudi na referenčnem projektu. Naročnik je v obeh primerih zahteval le, da je moral gospodarski subjekt (gospodarski subjekt je v skladu s prvo alinejo točke 2.2 Navodil za pripravo ponudbe pravna ali fizična oseba, ki nastopa v ponudbi in prevzema dela, ki so predmet naročila) referenco izvesti neposredno sam ter ista dela neposredno sam prevzeti tudi v razpisanem poslu. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbi predložil tri referenčne obrazce oziroma je vanje vpisal tri lastne in časovno ustrezne reference. Vse tri reference vsebujejo (med drugim tudi) zahtevano izvedbo nosilnih in obrabno zapornih asfaltnih plasti, pri čemer se nanašajo na državne ceste ter so podane tako v zahtevani širini, kakor tudi v zahtevani dolžini cestišča, reference pa prav tako ustrezajo (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno) tudi vsem preostalim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tudi sicer je iz ponudbe razvidno, da bo izbrani ponudnik prevzel večino razpisanih del, razen poseka, zaščite brežin in miniranja. Navedena dela bo prevzel njegov edini podizvajalec, zanj pa so v ponudbi predložene tudi tri (lastne in časovno ustrezne) reference, ki se nanašajo na identična dela (torej na posek, izvedbo zaščite brežine in na miniranje) v zahtevanem volumnu in kvadraturi.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v tem delu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 2. 10. 2018



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. iur.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- HIP PLUS d.o.o., Vače 103, Vače,
- Kolektor CPG d.o.o., Industrijska cesta 2, Kromberg, Nova Gorica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran