018-137/2018 Osnovna šola Venclja Perka

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitev prevozov otrok« v sklopu 1: redni dnevni prevozi, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gerčar prevozi, d.o.o., Vrhovlje 17, 1225 Lukovica, ki ga zastopa odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Venclja Perka, Ljubljanska cesta 58a, 1230 Domžale (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 9. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 26. 6. 2018.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.684,30 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije z dne 10. 5. 2018 in Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 30. 5. 2018, št. objave JN003501/2018-W01, izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izbiro izvajalca storitve prevoza otrok za štiri šolska leta.

Naročnik je dne 26. 6. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo v sklopu 1: redni dnevni prevozi (v nadaljevanju: sklop 1) oddal ponudniku Avtobusni prevozi Stanko Šinkovec, s.p., Savska cesta 51a, 1230 Domžale, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbo vlagatelja pa je ugotovil, da ni dopustna. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila istega dne objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN003501/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

V odločitvi o oddaji javnega naročila je naročnik zapisal, da vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno z njegovo zahtevo, ker ni predložil homologacije, pridobljene ob nakupu vozila, temveč homologacijo z dne 11. 6. 2018. Naročnik ugotavlja, da je na zadnji strani homologacije navedeno, da je bilo dne 11. 6. 2018, tik pred rokom za oddajo ponudb, vozilu Setra 515 HS, ki ima kapaciteto sedežev 55+1+1, 26 sedežev iz vozila odstranjenih in da je spremenjeno število sedežev 31. Naročnik je pojasnil, da je pogoj kapacitete oziroma velikosti avtobusa (30 sedežev poleg voznika) za izvajanje predmeta naročila določil zaradi narave terena, kjer se bo javno naročilo izvajalo, saj vožnja in obračanje velikega avtobusa s kapaciteto 57 sedežev, ki v dolžino meri okvirno 12 metrov, v ozkih ulicah in določenih vaseh (npr. Depala vas) ni možno. Dnevno se v šolo vozi največ do 30 otrok. Naročnik je zaključil, da četudi so bili sedeži avtobusa odstranjeni v skladu z veljavno zakonodajo, gre v naravi za vozilo kapacitete in velikosti 57 sedežev, okvirne dolžine 12 metrov, zaradi česar ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja glede razpolaganja s tehnično brezhibnim vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 2. 7. 2018. Navedbam naročnika nasprotuje in zahteva, da se ugotovi nezakonitost ravnanja naročnika in odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da mora ponudnik zagotoviti vozilo z natančno 30 sedeži poleg voznika, ampak zgolj, da mora biti zagotovljena zahtevana kapaciteta 30 sedežev poleg voznika. Meni, da bi naročnikov pogoj izpolnil tudi, če bi zagotovil vozilo s kapaciteto 57 sedežev.

Vlagatelj navaja, da ga je naročnik, kljub temu, da je v svoji ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila, pozval na predložitev fotokopije celotne originalne homologacije vozila Setra 515 HD, pridobljene ob nakupu vozila. Meni, da naročnikovega ravnanja ni mogoče razumeti kot poziv na dopolnitev ponudbe v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, izpolnjene pa niso niti zakonske predpostavke za uporabo tega instituta. Ker naročnik po poteku roka za oddajo ponudb svojih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne more več spreminjati ali dopolnjevati, naročnikovo navedbo, da ni predložil zahtevanega dokazila oziroma ponudbe ni dopolnil skladno z zahtevo naročnika, vlagatelj označuje za brezpredmetno. Če bi bil tak poziv naročnika dopusten, poudarja, da vozilo Setra 515 HD v trenutku oddaje ponudbe izpolnjuje vse zahteve naročnika, kar izhaja iz predloženih dokazil. Vlagatelj s prvotno originalno homologacijo za predmetno vozilo ne razpolaga, saj je organ, ki izvaja homologacijske postopke, originalni izvod zadržal, iz predložene kopije (nove) homologacije pa izhajajo popolnoma enaki podatki, vpisane so le spremembe glede števila sedežev. Pojasnjuje, da je ob objavi javnega naročila ugotovil, da je kombinacija zahtevanih vozil postavljena z namenom, da se zagotovi konkurenčna prednost izbranemu ponudniku, zato je, z namenom gotovega izpolnjevanja zahtevanega pogoja in preprečitve možnosti različnih interpretacij, svoje vozilo, ki ima v osnovi večjo kapaciteto, prilagodil in ga na novo homologiral.

Ker naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali v pojasnilih problematičnosti terena ni izpostavil, niti ni podal zahtev glede natančnih dimenzij vozila in gre za nove pogoje in zahteve, vlagatelj meni, da so nezakoniti in nedopustni. Vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-077/2017. Z argumentacijo naročnika glede vzajemne povezanosti med kapaciteto (številom potnikov) in dolžino vozila se ne strinja, »problematičnost« terena in nezmožnost manevriranja z vozilom znotraj naselij pa je po njegovem neresnična, saj na zadevni relaciji (od osnovne šole do Depale vasi) ni nobenih posebnosti terena, ampak gre za samo ravnino, kar je mogoče preveriti na terenu ali na spletni strani Google Maps. Prav tako je po trasi mogoče voziti z vozilom dolžine 12 in več metrov, kar lahko potrdi voznik, zaposlen pri vlagatelju, ki je prej delal za izbranega ponudnika in na navedeni relaciji vozil vozilo dolžine 12 metrov. Ker na predmetni relaciji obstoječi prevoznik (izbrani ponudnik) vozi z minibusom 16+1, to dodatno potrjuje ugotovitev vlagatelja, da zahteva naročnika za vozilo s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika ne izhaja iz funkcionalne potrebe naročnika, ampak je podana z namenom zagotavljanja prednosti izbranemu ponudniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 7. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in pojasnjuje, zakaj ponudba vlagatelja ni dopustna. Predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne in izpodbijana odločitev o oddaji naročila pa ohrani v veljavi. Izbrani ponudnik zahteva povračilo stroškov.

Naročnik je dne 19. 7. 2018 sprejel Sklep, v katerem v celoti povzema navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 12. 7. 2018. Vlagateljev zahtevek za revizijo je zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik pojasnjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki razpolagati z vozilom, s kapaciteto (natančno) 30 sedežev poleg voznika, in ne z vozilom »vsaj« s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika, iz česar bi ponudniki lahko sklepali, da lahko razpolagajo tudi z vozili z večjo kapaciteto kot 31 sedežev, niti z vozilom s kapaciteto »največ« 30 sedežev poleg voznika. Naročnik se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-206/2016. Navaja, da je izhodišče za razlago določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila njeno besedilo oziroma jezikovni pomen, ki v konkretnem primeru ne omogoča razlage na način, da bi bilo sporni pogoj mogoče izpolniti tako, da bi ponudnik razpolagal z vozilom s kapaciteto več kot 31 sedežev (npr. 57 sedežev).

Naročnik meni, da so si vlagateljeve navedbe glede vsebine (pomena) spornega pogoja same sebi v nasprotju, saj vlagatelj najprej navaja, da naj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročnika ne bi izhajalo, »da mora ponudnik zagotoviti vozilo z natančno 30 sedeži poleg voznika«, nato pa naročniku očita, da je »zahteva glede vozila 30+1 [...] določena z namenom, da se zagotovi konkurenčna prednost izbranemu ponudniku.«. Meni, da iz teh navedb jasno izhaja, da je bila sporna določba ves čas jasna, in sicer, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki razpolagati z vozilom s kapaciteto (natančno) 30 sedežev poleg voznika.

Na neupravičenost vlagateljevega sprenevedanja o natančni vsebini spornega pogoja po mnenju naročnika kaže tudi dejstvo, da je vlagatelj neposredno pred potekom roka za oddajo ponub skušal spremeniti homologacijo vozila Setra 515 HD tako, da naj bi imelo vozilo namesto (prvotnih) 57 sedež, po spremembi 30 sedežev poleg voznika. V kolikor bi vlagatelj menil, da sporni pogoj lahko izpolni tudi z vozilom s 57 sedeži, ni najti nikakršne logične in stvarno utemeljene razlage, zakaj bi skušal spremeniti homologacijo vozila.

Naročnik meni tudi, da je z odgovorom na vprašanje potencialnega ponudnika, ki ga je na portalu javnih naročil objavil dne 7. 6. 2018 ob 19.16 uri, dokončno razjasnil, da zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pomeni, da ni ustrezno, če ponudnik razpolaga z večjim ali manjšim avtobusom. Pojasnjuje, da je tehnično zahtevo postavil »na podlagi izkušenj glede potreb naročnika iz preteklega obdobja«, kar je ponovno (le bolj natančno) navedel v izpodbijani odločitvi, in sicer, da se na podlagi izkušenj v šolo vozi največ 30 otrok (zaradi česar ponujeno vozilo ne sme imeti kapacitete, manjše od 30 sedežev poleg voznika) in da narava terena ne omogoča obračanja večjega avtobusa (zaradi česar ponujeno vozilo ne sme imeti kapacitete, večje od 30 sedežev poleg voznika). Čeprav se navedeno vprašanje in odgovor nanašata na sklop 2, naročnik meni, da razlaga velja za oba sklopa, saj je besedilo določbe pogoja glede kapacitete vozil identično.

Naročnik poudarja, da so očitki vlagatelja glede zagotavljanja konkurenčne prednosti izbranemu ponudniku in da je predmet javnega naročila mogoče izvajati tudi z večjim vozilom, prepozni, saj bi vlagatelj moral, v kolikor bi menil, da pogoji za sodelovanje niso določeni zakonito oziroma za izvajanje predmeta javnega naročila niso primerni, nujni ali sorazmerni, vložiti zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-080/2018. Poudarja tudi, da so navedbe vlagatelja, s katerimi naročniku očita domnevno ustvarjanje konkurenčne prednosti izbranemu ponudniku, neutemeljene in niso z ničemer izkazane.

Resne pravne presoje po mnenju naročnika ne vzdrži niti navedba vlagatelja, da je lahko tudi vozilo z 31 sedeži dolgo 12 metrov in da naj bi bila dimenzija vozila pri predmetnem postopku javnega naročanja nepomembna, saj naj bi bilo v stroki (ponudniki pa so strokovnjaki) povsem jasno, da avtobus z manj sedeži pomeni avtobus manjših dimenzij.

Naročnik navaja, da je v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila jasno navedel, da iz predložene homologacije izhaja, da vlagatelj razpolaga z vozilom s kapaciteto 55+1+1 sedežev in ne z vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika, kar je dejanski razlog za izključitev vlagateljeve ponudbe. Zaradi navedenega je vlagateljevo sprenevedanje o »vprašljivosti« izpolnjevanja spornega pogoja, neutemeljeno.

Naročnik dalje navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo na nobenem mestu ni izrecno navedel, da ima ponujeno vozilo Setra 515 HD 30 sedežev poleg voznika, ampak navaja le, da razpolaga s homologacijo, v kateri so vpisane spremembe glede števila sedežev. Zaradi navedenega je po mnenju naročnika zahtevek za revizijo neodpravljivo nesklepčen, saj vlagatelj ni zmogel trditvene podlage, s katero bi, v kolikor bi svoje trditve uspel dokazati, lahko uspel. Razlog, da vlagatelj tega ni nikjer navedel, je po mnenju naročnika v tem, da bi bila takšna trditev vlagatelja neresnična, saj vlagatelj kljub spremembi homologacije, vozilo Setra 515 HD še vedno uporablja kot vozilo s 57 sedeži in z njim še naprej izvaja prevoze, o čemer se je naročnik lahko pripričal z neposredno zaznavo, ko je vlagateljevo vozilo Setra 515 HD videl na cesti. Navedeno izhaja tudi iz spletne strani vlagatelja, kjer je v zaviku »vozni park« pri vozilu SETRA 515 HD še jasno navedeno, da ima vozilo 55+1+1 sedežev.

Naročnik navaja, da ga je izbrani ponudnik z vlogo dne 12. 7. 2018 opozoril, da obstaja upravičen sum, da vozilo Setra 515 HD kljub spremenjeni homologaciji, ni več homologirano za 31 sedežev, temveč je vlagatelj v začetku meseca julija homologacijo (ponovno) spremenil tako, da ima vozilo Setra 515 HD sedaj spet 57 sedežev. Zaradi suma prirejanja dokumentov za potrebe predmetnega postopka javnega naročila, predvsem nezakonitega spreminjanja homologacije je naročnik poslal dopis Inšpekciji za cestni promet Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstva za infrastrukturo in jo zaprosil za posredovanje dokumentov, vezanih na obravnavano vozilo.

Naročnik navaja tudi, da iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker ni predložil ustrezne homologacije za vozilo Setra 515 HS, temveč, ker vlagatelj ne razpolaga z vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika. Če je vlagatelj v tem delu želel povedati, da naročnik vsebine homologacije ne bi smel upoštevati, ker ni bila predvidena kot dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja naročnik navaja, da se je z njo seznanil, saj mu jo je (prostovoljno) predložil vlagatelj, zato jo mora pri sprejemu odločitve ustrezno upoštevati.

Naročnik poudarja še, da je izpodbijana odločitev zakonita tudi v delu, v katerem je naročnik navedel, da vozilo Setra 515 HD ni primerno za izvajanje storitev, zaradi svoje dolžine. Naročnik je namreč pogoj oblikoval »na podlagi izkušenj preteklega obdobja«, kar je jasno navedel v odgovoru na portalu javnih naročil. Glede na izkušnje naročnika namreč razpisanih storitev zaradi narave terena ni mogoče izvajati z vozilom, ki je večje od vozila s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika. S tem, ko je naročnik določil, da morajo ponudniki razpolagati z vozilom s kapaciteto (natančno) 30 sedežev poleg voznika, je naročnik posredno (implicitno) določil tudi, da »na podlagi izkušenj preteklega obdobja« javnega naročila ni mogoče izvajati z vozilom, ki je dolgo 12 metrov. Navedeni pogoj je naročnik uporabil tudi kot dodaten argument za izključitev vlagateljeve ponudbe, saj storitev prevoza, zaradi narave terena, ni mogoče izvajati z vozilom, ki je večje od vozila s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika.

Naročnik zaključuje, da vlagatelj ne razpolaga z vozilom s kapaciteto (natančno) 30 sedežev poleg voznika, saj ima v vozilu še vedno 57 sedežev, zaradi česar njegova ponudba ni dopustna, odločitev naročnika pa pravilna in utemeljena. Ker je vozilo preveliko tudi zaradi svojih dimenzij, vlagateljeva ponudba tudi v tem delu ne izpolnjuje (implicitno določenega) spornega pogoja.

Državni revizijski komisiji je naročnik dne 25. 7. 2018 in dne 9. 9. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o javnem naročilu in dokumentacijo predrevizijskega postopka. Dne 7. 9. 2018 je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval tudi dopis Direktorata za kopenski promet, Ministrstva za infrastrukturo, ki ga je prejel kot odgovor na svoje zaprosilo, poslano Inšpekciji za cestni promet Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstva za infrastrukturo.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki ga je prejel dne 31. 7. 2018, pravočasno opredelil z vlogo z dne 3. 8. 2018. Vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo in vztraja, da se ugotovi nezakonita izločitev njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija je na podlagi poziva na doplačilo takse, številka 018-137/2018-3, dne 20. 8. 2018 po elektronski pošti in dne 21. 8. 2018 po navadni pošti prejela pravočasno vlagateljevo vlogo, kateri vlagatelj prilaga »potrdilo o doplačilu takse« v višini 197,00 EUR in priglaša dodatne stroške v višini doplačila takse.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila zahtevek za revizijo in ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali je naročnik, glede na zahtevo v zvezi z zmogljivostjo, ki jo je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo vlagatelja utemeljeno označil kot nedopustno.

Predmet javnega naročila v sklopu 1 je izvajanje rednih dnevnih prevozov otrok. Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil, da mora ponudnik izpolnjevati vse, v poglavju POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI PONUDNIKA, določene pogoje, za izkazovanje njihovega izpolnjevanja pa mora v ponudbi predložiti zahtevana dokazila. Med drugim je tako naročnik v poglavju TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST PONUDNIKA določil dva pogoja za sklop 1, in sicer pogoj glede referenc gospodarskega subjekta in pogoj glede tehnične in kadrovske zmogljivosti. Relevantno za predmetno zadevo, je v točki 3. POGOJ: TEHNIČNA IN KADROVSKA ZMOGLJIVOST ZA SKLOP 1 določil:

»[...]

Gospodarski subjekt mora razpolagati tudi s tehnično brezhibnim vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje, in ki ni starejše od 3 let. Vozilo mora biti okoljsko prijazno, uvrščeno v emisijski razred euro 6 in mora imeti vgrajene varnostne pasove ter naslonjala za glavo.

[...]

Dokazilo: Obrazec št. 14 - Tehnična in kadrovska zmogljivost, iz katerega izhaja, da ponudnik razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev in tehnično brezhibnimi vozili; ponudnik je dolžan predložiti fotokopije vozniških dovoljenj voznikov in fotokopije prometnih dovoljenj vozil.

[...]«.

Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal, da ponudnik ne izpolnjuje pogoja glede razpolaganja s tehnično brezhibnim vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika, saj gre, četudi so bili sedeži iz ponudnikovega vozila Setra 515 HD odstranjeni, v naravi še vedno za vozilo kapacitete in velikosti 57 sedežev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpolnjevanje predhodno citiranega spornega dela pogoja, to je »s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika«, preverjal na način, da morajo ponudniki zagotoviti vozilo, ki tako po kapaciteti (številu sedežev) kot tudi po velikosti ustreza vozilu, ki ima natančno 30 sedežev poleg voznika. Naročnik pojasnjuje, da je pogoj kapacitete oziroma velikosti avtobusa (30 sedežev poleg voznika) za izvajanje predmeta naročila določil zaradi narave terena, kjer se bo javno naročilo izvajalo (ozke ulice in določene vasi onemogočajo vožnjo in obračanje avtobusa s kapaciteto 57 sedežev, ki v dolžino meri okoli 12 metrov) in števila otrok, ki se dnevno vozi v šolo (največ 30).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev, v nasprotnem primeru bi kršil določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetni dokumentaciji v zvezi oddajo javnega naročila ni najti omejitev ali opisa okoliščin, ki bi bile podlaga za ugotovitev, da je potrebno zahtevo po vozilu »s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika« razumeti na način, da lahko ponudnik zagotovi zgolj vozilo, ki ima natančno 30 sedežev poleg voznika in, ki tudi po velikosti ustreza vozilu, ki ima natančno 30 sedežev poleg voznika (kot to zatrjuje naročnik), prav tako pa tako tolmačenje spornega dela pogoja ne izhaja niti iz zapisa pogoja samega. Navedene omejitve je namreč naročnik prvič navedel šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, in kasneje ponovil v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi moral v konkretnem primeru naročnik, da bi zagotovil skladnost svojega ravnanja z ZJN-3, presojo izpolnjevanja zahteve glede tehnične sposobnosti izvesti (le) v skladu z zahtevami, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar v konkretnem primeru pomeni presojo zgolj glede na zahtevo po vozilu »s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika«, brez dodatnih omejitev glede kapacitete sedežev in velikosti.

Na ugotovljeno ne vpliva sklicevanje naročnika na odgovor na vprašanje potencialnega ponudnika, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 7. 6. 2018 ob 19.16 uri. Na vprašanje: »3.) SKLOP 2: Ali so res potrebna vozila s točno 57 sedeži oziroma 30 sedeži saj lahko ponudimo večje ali manjše avtobuse«, je namreč naročnik odgovoril: »K tč. 3.) Ponudnik naj pri pripravi ponudbe upošteva zahteve naročnika, ki so navedene v poglavju Tehnična in kadrovska sposobnost ponudnika. Zahteve naročnika so bile pripravljene na podlagi izkušenj glede potreb naročnika preteklega obdobja.«. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se navedeno vprašanje in odgovor ne nanašata na sklop 1, v katerem je vložen obravnavni zahtevek za revizijo, temveč na sklop 2. Ker je posamezen sklop v javnem naročilu vsebinsko zaključena celota, ki ga naročnik odda ločeno od preostalih sklopov, je navedba naročnika, da odgovor velja za oba sklopa enako zgolj zato, ker oba sklopa vsebujeta enak pogoj, neutemeljena. Če bi bilo naročnikov odgovor mogoče kljub vsemu razumeti kot pojasnilo, ki se nanaša tudi na sklop 1 (pa kot zapisano to v konkretnem primeru ni mogoče), Državna revizijska komisija pripominja, da zgolj na podlagi odgovora naročnika, naj ponudnik pri pripravi ponudbe »upošteva zahteve naročnika« in, da so le-te pripravljene na podlagi »izkušenj glede potreb naročnika preteklega obdobja« ne bi bilo mogoče sprejeti zaključka, da je naročnik s tem »dokončno razjasnil, da zahteva iz razpisne dokumentacije pomeni, da ni ustrezno, če ponudnik razpolaga z večjim ali manjšim avtobusom«.

Prav tako na ugotovitev, da spornega dela pogoja ni mogoče razumeti na način, kot ga v odločitvi o oddaji javnega naročila in sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo predstavlja naročnik, ne vpliva naročnikovo večkratno navajanje dodatne besede »natančno« v kombinaciji s spornim pogojem (šele) v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, niti njegovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-206/2016, saj sta zahtevi glede tehnične sposobnosti bistveno drugače formulirani. V predmetni zadevi je namreč naročnik zahtevo formuliral na način, da zahteva vozilo »s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika«, v zadevi št. 018-206/2016 pa je takratni naročnik zahtevo zapisal na način, da je število zahtevanih sedežev v vozilu določil v razponu »od-do« (od 35 do 40 sedežev).

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotavlja, da je le-ta, skladno z zahtevo iz točke 3. POGOJ: TEHNIČNA IN KADROVSKA ZMOGLJIVOST ZA SKLOP 1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega, v ponudbi za vozilo Setra 515 HD predložil podpisan Obrazec št. 14 TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST ZA SKLOP 1 z dne 11. 6. 2018, v katerem je v relevantnem delu vpisal: »Število sedežev: 30+1 « in kopijo prometnega dovoljenja z dne 11. 6. 2018, iz katere izhaja, da ima vozilo »31« sedežev (točka S, Sedeži, podtočka S1, Število sedežev). Na poziv naročnika je vlagatelj predložil tudi kopijo potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa za sporno vozilo, iz katere izhaja, da ima vozilo »55+1+1« sedežev (točka S, Sedeži; podtočka S.1, Število sedežev (vključno z vozniškim)), na zadnji strani pa je v točki »1. Opis predelave vozila« navedeno »Vozilu je odstranjenih 26 sedežev z integriranimi varnostnimi pasovi in vzglavniki. Spremenjeno število sedežev S.1=31.«, kar je potrdila strokovna organizacija LPP Tehnični pregledi in homologacija vozil dne 11. 6. 2018.

Upoštevaje prehodno ugotovljeno (glede naročnikove obveznosti po spoštovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri presoji dopustnosti ponudb, glede zahtevanega spornega dela pogoja in glede vsebine vlagateljeve ponudbe) Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni imel podlage za zaključek, da vlagatelj v trenutku poteka roka za oddajo ponudb ne izpolnjuje pogoja glede razpolaganja s tehnično brezhibnim vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika.

Ker so za presojo dopustnosti ponudbe vlagatelja relevantna dejstva, ki obstajajo v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija kot nerelevantne zavrača navedbe naročnika, da vlagatelj vozilo Setra 515 HD še vedno uporablja kot vozilo s 57 sedeži in da podatek izhaja tudi iz njegove spletne strani. Brez vpliva na ugotavljanje dopustnosti vlagateljeve ponudbe je tudi pojasnilo Direktorata za kopenski promet, Ministrstva za infrastrukturo z dne 26. 7. 2018, iz katerega izhaja, da je bila na vozilu Setra 515 HD, dne 3. 7. 2018 (torej po poteku roka za oddajo ponudb), izvedena druga predelava vozila z opisom »«Spremenjeno število sedežev: S.1=53.«.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik celoten sporni pogoj oblikoval na način, da se zagotovi konkurenčna prednost izbranemu ponudniku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ne navaja v smislu kršitev, ki jih z zahtevkom za revizijo očita naročniku, temveč jih navaja v okviru podanega pojasnila o razlogih, zakaj je spremembo homologacije vozila Setra 515 HD sploh izvedel. V kolikor bi šlo te navedbe vendarle razumeti kot očitke naročniku v smislu zatrjevanja kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vlagatelj s temi navedbami prepozen, saj bi jih moral uveljavljati v zahtevku za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (upoštevaje roke, kot jih določa 25. člen ZPVPJN).

V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija ne sledi navedbi naročnika, da je zahtevek za revizijo »neodpravljivo nesklepčen«, ker vlagatelj na nobenem mestu ni izrecno navedel, da ima ponujeno vozilo Setra 515 HD 30 sedežev poleg voznika. Četudi vlagatelj tega izrecno ne navede, v zahtevku za revizijo namreč večkrat zatrjuje, da vozilo, ki ga zagotavlja, v trenutku oddaje ponudbe izpolnjuje vse zahteve naročnika (torej tudi pogoj glede zahtevanega števila sedežev), kar izkazuje s predložitvijo več dokumentov.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno z njegovo zahtevo, ker ni predložil homologacije, pridobljene ob nakupu vozila, vlagatelj pa meni, da naročnik svojih zahtev po poteku roka za oddajo ponudb ne more več spreminjati, saj predložitev homologacije v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila predvidena. Brez opredelitve do vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je od vlagatelja zahteval predložitev homologacije, pridobljene ob nakupu vozila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predhodno zapisane ugotovitve naročnika ni mogoče razumeti kot razlog, zaradi katerega je ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno, temveč kot uvodno pojasnilo poteka postopka preverjanja ponudb pri naročniku. Da nedopolnitev ponudbe na način, kot je zahteval naročnik, ni razlog za označitev ponudbe vlagatelja za nedopustno, temveč je razlog zatrjevana neustrezna kapaciteto sedežev ponujenega vozila, izhaja torej iz same odločitve o oddaji javnega naročila, kasneje pa tudi iz navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo (»[… ] vozilo Setra 515 HD nima 30 sedežev poleg voznika, temveč 57 sedežev, kar je bil razlog, na podlagi katerega je naročnik vlagateljevo ponudbo izključil iz postopka oddaje javnega naročila. [… ]« in »Iz izpodbijane odločitve namreč ne izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izključil, ker vlagatelj ni predložil ustrezne (originalne) homologacije za vozilo Setra 515 HD […]« ). V posledici ugotovljenega Državna revizijska komisija navedbe obeh strank, povezane s pozivom na dopolnitev in predloženo homologacijo, zavrača kot brezpredmetne.

Ker torej naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja glede razpolaganja z vozilom s kapaciteto 30 sedežev poleg voznika in ni ravnal pravilno, ko je zaradi te ugotovitve njegovo ponudbo označil za nedopustno, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 26. 6. 2018.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če bo naročnik nadaljeval postopek z oddajo javnega naročila, naj vlagateljevo ponudbo ponovno pregleda in skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (med drugim) preveri izpolnjevanje pogojev in zahtev, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 3. 8. 2018 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 200 točk; tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.684,30 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 3. 8. 2018 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj zaradi napačnega pravnega pouka naročnika, plačal manj (vlagatelj je plačal 1.803,38 EUR takse), kot znaša zakonsko določena višina takse za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na odločitev o izbiri strank za sklenitev okvirnega sporazuma, ki je bila sprejeta v postopku naročila male vrednosti. Le-ta, upoštevaje drugo alinejo tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, znaša 2.000,00 EUR. Državna revizijska komisija je vlagatelja pozvala na doplačilo takse v višini 196,62 EUR, vlagatelj pa je doplačal takso v višini 197,00 EUR. Ker je vlagatelj skupaj plačal takso v višini 2.000,38 EUR in jo preplačal za 0,38 EUR, bo Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ni priznala stroškov, ki jih je priglasil v vlogi z dne 12. 7. 2018. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato navedbe izbranega ponudnika niso pripomogle k uspehu naročnika. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 24. 9. 2018



predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Osnovna šola Venclja Perka, Ljubljanska cesta 58a, 1230 Domžale
- Odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran