018-136/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža opreme za Center Obala Debeli Rtič« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12a, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 8. 2018.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-3/2018/24, z dne 22. 6. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 12.113,44 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 26. 3. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001935/2018, in v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 060 -131983.

Naročnik je dne 22. 6. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-3/2018/24, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku KOLPA-INVEST d.o.o., Barjanska cesta 68, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da so vse štiri prejete ponudbe dopustne ter da je izbrana ponudba (ob upoštevanju edinega merila »Najnižja skupna ponudbena cena brez DDV iz obrazca Ponudba« - 13. stran razpisne dokumentacije) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 4. 7. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da pri nekaterih pozicijah (OR1 - Poštni nabiralnik, OR2 - Tablica za notranje označevanje, OR3 - Koš za odpadke, KS - Viseči košek za smeti, NO - Nagibno ogledalo v javnih invalidskih sanitarijah, OG - Fiksno ogledalo v sanitarijah za zaposlene, OR5 - Koš za dežnike, OR6 - Stenska ura, OR7 - Drog za zastavo, OR8 - Namizna svetilka v sobah gojencev in OR9 - Namizna svetilka v pisarnah, kabinetih in učilnicah) ni sledil zahtevam naročnika, v skladu s katerimi bi moral tudi pri teh postavkah navesti točen naziv proizvajalca in oznako oziroma tip ponujenega izdelka, elementa oziroma materiala, vključno z navedbo tehničnih karakteristik, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtev, ki so določene v razpisu. Namesto tega je izbrani ponudnik navedel le besedo »Merkur«. Ponudba izbranega ponudnika zato ni dopustna in bi morala biti izločena. Poleg tega je naročnik kršil zakon, saj je v tem delu dopustil dopolnjevanje ponudbe, izbrani ponudnik pa kljub temu še vedno ni navedel točnega naziva proizvajalca in tipa ponujenih izdelkov. Iz navedenega razloga naročnik še vedno ne ve, kaj je izbrani ponudnik sploh ponudil. Vlagatelj še navaja, da je izjava izbranega ponudnika o tem, da ponudba ustreza zahtevam naročnika, lažna in zavajajoča ter dana z namenom preslepiti naročnika in pridobiti posel. Vlagatelj v nadaljevanju citira zahteve, ki jih je naročnik podal za postavko S 12 - Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju. Navaja, da je izbrani ponudnik v ta namen predložil le sliko »KOLPA«, brez tehničnih karakteristik. Čeprav je naročnik tudi v zvezi s to postavko izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi (oziroma je zahteval, da naj potrdi, da oprema, za katero je predložil slikovni material, ustreza postavljenim specifikacijam), pa je že iz same slike mogoče ugotoviti, da dvosed ni ustrezen iz razloga, ker je naročnik zahteval konstrukcijo iz hrastove masive, izbrani ponudnik pa je ponudil konstrukcijo iz kromirane kovine. Ostalih parametrov, opozarja vlagatelj, ni mogel preveriti, ker izbrani ponudnik ni navedel tehničnih karakteristik. Vlagatelj naročniku tudi očita, da za izbranega ponudnika ni preveril nekaznovanosti za zakonite zastopnike in podjetje, oziroma da to ni storil na dan 16. 5. 2018, ko je bil določen rok za predložitev ponudb. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja postavljenih pogojev za sodelovanje je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvah št. 018-168/2011, 018-179/2013, 018-193/2013 in 018-345/2013), da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb brezpredmetna. Zato je ravnanje naročnika nezakonito, brez pravne podlage in arbitrarno, naročnik pa je kršil tudi temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ker naročnik obligatornega pogoja nekaznovanosti na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb, pri izbranemu ponudniku ni preverjal, je kršil določbo drugega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 10. 7. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna in najugodnejša. Opozarja na razpisno dokumentacijo, v kateri je zapisano, da se v primeru, če v ponudbenem popisu točni nazivi proizvajalca in oznake oziroma tipi ponujenih izdelkov niso navedeni, šteje, da so bili ponujeni takšni izdelki, elementi oziroma material, kot so navedeni v razpisu. Navaja, da v spornih pozicijah ni navedel točnih nazivov proizvajalca in oznake oziroma tipa ponujenega izdelka, zato se šteje, da je ponudil takšne izdelke, kot jih je določil naročnik. Zatrjuje, da je po pozivu naročnika podal tri izjave - z eno izmed njih je potrdil, da ponujene postavke skupaj s slikovnim materialom ustrezajo specifikacijam iz razpisne dokumentacije, z drugo je potrdil, da ponuja proizvode, ki so enakovredni zahtevam iz opisa del ter skladni s tehnično dokumentacijo, s tretjo pa je izjavil, da ponujeni proizvodi ustrezajo zahtevam iz opisa opreme, dosledno upoštevajoč 14. točko splošnega opisa iz popisa del. Vse zahtevane dopolnitve so takšne narave oziroma se nanašajo na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče preveriti pred iztekom roka, ki je določen za predložitev ponudb. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da tudi ponujeni dvosed ustreza vsem zahtevam iz razpisane dokumentacije, saj tudi v tem primeru velja, da je ponudil dvosed, kot izhaja iz predložene fotografije. Dvosed v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj se tudi v tem primeru šteje, da je ponujen takšen izdelek, kot je naveden v razpisu. Izbrani ponudnik še dodaja, da je na fotografiji model dvoseda, ki ima (poleg vseh zahtevanih tehničnih karakteristik) tudi okrasne kovinske letvice. Izbrani ponudnik še navaja, da pogosto sodeluje na javnih razpisih ter da nista bila niti on niti njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojena (niti) na dan, ki je bil določen za predložitev ponudb.

Naročnik je z dokumentom št. 4300-3/2018/38, z dne 20. 7. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da je potrebno v popisu navesti točen naziv proizvajalca in oznako oziroma tip ponujenega izdelka. V nasprotnem primeru je v razpisni dokumentaciji predvideno, da so ponujeni takšni izdelki, elementi oziroma material, kot so navedeni v razpisu. Ker izbrani ponudnik pri »Serijski opremi - razno« ni navedel točnih nazivov proizvajalca oziroma oznake oziroma tipa izdelkov (navedel je le dobavitelja oziroma trgovca Merkur), je naročnik štel, da ponuja proizvode, ki ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da se je zaradi dodatnega zagotovila odločil, da naj izbrani ponudnik in preostali ponudniki znova potrdijo, da ponujeni proizvodi ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vsi ponudniki so se odzvali s predložitvijo lastne izjave. Poleg tega so vse zahtevane dopolnitve takšne narave, katerih obstoj je bilo mogoče preveriti že pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe. Naročnik zatrjuje, da je s posredovanimi pozivi ravnal tudi v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. V zvezi s spornim dvosedom naročnik navaja, da je na fotografiji zapisano le »dvosed Nik les«, izbrani ponudnik na fotografijo ni zapisal niti proizvajalca niti modela ponujenega dvoseda. Na podlagi tega je upravičeno domneval, da je izbrani ponudnik ponudil takšen dvosed, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. Naročnik se je tudi pri navedenemu artiklu odločil za dodatno zagotovilo, zato je izbranega ponudnika pozval naj potrdi, da ponujeni dvosed ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je potrdil, da dvosed ustreza zahtevam karakteristikam, poleg tega je tudi navedel, da ima poleg vseh tehničnih karakteristik tudi okrasne kovinske letvice. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na preverjanje nekaznovanosti. Navaja, da, je v zvezi s preverjanjem nekaznovanosti na Ministrstvo za pravosodje istočasno (dne 24. 5. 2018) podal zahtevo z enako vsebino za vse sodelujoče ponudnike. Ministrstvo za pravosodje je za vse ponudnike in relevantne osebe ponudnikov na isti presečni datum izdalo vsa potrdila o nekaznovanosti. Naročnik še navaja, da je preverjanje nekaznovanosti izvedel pred izdajo odločitve o oddaji naročila, pri čemer je upošteval vse zahteve iz citirane določbe 75. člena ZJN-3 in razpisne dokumentacije, vključno z načelom enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Na podlagi navedenega preverjanja je ugotovil, da iz tega naslova ni razlogov za izključitev nobenega izmed sodelujočih ponudnikov.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27. 7. 2018, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik ni mogel šteti, da je izbrani ponudnik ponudil proizvode, ki ustrezajo tehničnim karakteristikam iz razpisne dokumentacije. V nasprotnem primeru ne bi zahteval še dodatnega zagotovila, saj to ne bi bilo potrebno. Dejstvo je, da je naročnik na ta način izbranemu ponudniku omogočil, da je dal novo ponudbo. Glede na zakonsko opredelitev dopustnih posegov v dele ponudbene vsebine, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, le-ti niso dovoljeni v primeru obstoja kakršnekoli napake, temveč so dopustni le v primeru obstaja očitne napake. Vsekakor mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi objektivno preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. Iz naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in iz dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika pa je razvidno, da pravi podatki naročniku niso bili znani. Naročnik je torej šele po prejetju odgovora izbranega ponudnika lahko dejansko ugotovil, kaj ponuja. Poleg tega naročnik sam priznava, da iz črno-bele slike dvoseda ni mogel razbrati niti proizvajalca niti modela, naročnik pa je tudi navedel, da ni mogel ugotoviti niti tega, ali bo izbrani ponudnik sam izdelal ustrezni dvosed ali ga bo morebiti dal v izdelavo ali pa ga bo kupil na trgu. Iz navedenih razlogov, poudarja vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti izločena. Vlagatelj povzema tehnične zahteve, ki se nanašajo na dvosed. Zatrjuje, da je v zahtevku za revizijo jasno zapisal, da dvosed ni ustrezen iz razloga, ker je naročnik zahteval leseno konstrukcijo in lesene noge (»konstrukcija dvoseda iz hrastove masive, lepljena, 40 x 40 mm, stik lesen obod - lesena noga pod kotom 45 stopinj, vse skupaj privijačeno na središče in hrbtišče dvoseda«), izbrani ponudnik pa je ponudil konstrukcijo iz kromirane kovine. Ostalih parametrov se ne da preveriti, ker izbrani ponudnik tehničnih karakteristik ni predložil. Zato tudi ni mogoče upoštevati navedb izbranega ponudnika, da ima dvosed na fotografiji (poleg vseh tehničnih karakteristik) okrasne letvice. Vlagatelj še navaja, da je naročnik sam priznal, da je nekaznovanost preverjal na dan 24. 5. 2018 in ne na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb. Vlagatelj opozarja, da se morebitna kaznovanost za dejanja, ki so opredeljena v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, izbriše iz kazenske evidence s potekom roka, kot to določa zakon. Zato naročnik ne sme in ne more sprejeti potrdil, ki so oddana po roku za oddajo ponudb. Ker naročnik nekaznovanosti ni preveril na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb, je kršil ZJN-3 in lastno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj v zvezi s tem ponovno poudarja, da je potrebno pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb brezpredmetna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Kot zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik pri nekaterih pozicijah ni navedel točnega naziva proizvajalca in oznake oziroma tipa ponujenega izdelka. Vlagatelj prav tako zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika enako nedopustna tudi v delu, ki se nanaša na postavko S 12 (Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju). Navaja, da je izbrani ponudnik predložil le sliko ponujenega dvoseda, brez tehničnih karakteristik, iz le-te pa je razvidno, da dvosed ni ustrezen iz razloga, ker je naročnik zahteval konstrukcijo iz hrastove masive, izbrani ponudnik pa je ponudil konstrukcijo iz kromirane kovine. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik izbranega ponudnika v zvezi s spornimi postavkami nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe. Prav tako očita naročniku, da nekaznovanosti izbranega ponudnika ni preverjal na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija je najprej presojala očitek, ki se nanaša na ponujeni dvosed.

Te revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom JN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (tretji odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

Naročnik je na 23. strani razpisne dokumentacije (Dodatna navodila za pripravo tehničnega dela ponudbe - Popisa del) zapisal:

»Ponudnik mora v skladu z ZJN-3 zagotoviti skladnost ponujenega predmeta javnega naročila z naročnikovimi strokovnimi zahtevami, navedenimi v tej razpisni dokumentaciji in vseh njenih prilogah v priloženi tehnični dokumentaciji.

Ponudnik mora za postavke iz Popisa del, pri katerih je naveden proizvajalec/model in navedba »ali enakovredno« nedvoumno navesti kaj ponuja (proizvajalec, model/tip, tehnične specifikacije), tako da bo naročnik preveril ustreznost ponujenega predmeta in skladnost s strokovnimi zahtevami in specifikacijami iz razpisne dokumentacije in Popisa del.

Kot dokazilo o ustreznosti in skladnosti s strokovnimi zahtevami in specifikacijami mora ponudnik v svoji ponudbi priložiti prospekte oziroma kataloge (v katerih mora nedvoumno označiti tisti proizvod, ki ga ponuja) ali druga ustrezna dokazila, iz katerih mora nedvoumno izhajati, kateri proizvod ponuja, in da le-ta izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

V primeru, da ponudnik pri elementih iz Popisa del, pri katerih je navedba »ali enakovredno« ne bo navedel kaj ponuja, bo naročnik smatral, da ponudnik ponuja točno tisti element in s tistimi karakteristikami, ki so navedene v opisu popisa del.«

Podobna navodila so navedena tudi v 14. točki Popisa del (Splošne opombe), in sicer:

»V ponudbenem popisu je potrebno navesti točen naziv proizvajalca in oznako oziroma tip ponujenega izdelka, elementa oziroma materiala, vključno z navedbo tehničnih karakteristik iz katerih bo jasno razvidno izpolnjevanje zahtev, ki so določene v razpisu.

V primeru, da v ponudbenem popisu niso navedeni točni nazivi proizvajalca in oznake oziroma tipi ponujenega izdelka, elementa oziroma materiala, vključno z navedbo tehničnih karakteristik, se privzame, da so ponujeni izdelki, elementi oziroma materiali, ki so navedeni v razpisu.«

V zvezi s citiranimi navodili na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Iz zgoraj navedenih navodil je mogoče razbrati, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem Popisa del (ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi Ponudbeni predračun) predvidel dve možnosti. Ponudnik je lahko (tako v primeru, če je naročnik pri posameznih delih razpisane opreme primeroma navedel proizvajalca in tip razpisane opreme, kakor tudi v primeru, če tega ni storil) za ponujene produkte vpisal točen naziv proizvajalca in oznako oziroma tip ponujenega izdelka, elementa oziroma materiala. Lahko pa se je ponudnik tudi odločil, da v Popis del ne bo vpisal proizvajalca in tipa ponujenega artikla. Če ponudnik proizvajalca in tipa posameznega produkta ni vpisal, je naročnik predvidel, da se bo v tem primeru štelo, da je ponudil natančno takšen izdelek z istimi karakteristikami, ki jih je v Popisu del navedel sam.

Naročnik je za dvosed postavil naslednje zahteve (postavka S12 Popisa del) :

»Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju:

- korpus dvoseda oblazinjen s trdimi elastičnimi gumijastimi pasovi po sedišču in hrbtišču,
- po sedišču 120 mm debela Bultex Confort (ali enakovredna) pena z gostoto 50 kg/m3, po hrbtišču pena z gostoto 37 kg/m3,
- robovi dvoseda ojačani z visoko kvalitetno robno peno,
- konstrukcija dvoseda iz hrastove masive, lepljena, 40x40 mm, stik lesen obod,
- lesena noga pod kotom 40 stopinj, vse skupaj privijačeno na sedišče in hrbtišče dvoseda,
- na nogah pritrjene podložke iz filca (primerno za parket),
- barva konstrukcije po barvni karti kot npr: Brunner (ali enakovredno); barvana z dvojnim premazom, z okolju prijazno UV barvo na vodni osnovi, ki poudari naravno strukturo hrastovega lesa,
- alkohol in kemikalije po standardih DIN 68861 (1B), ognjevarno,
- tapeciranje v usnje, barvna karta kot npr. Brunner - serija Torro 2962 (ali enakovredno), ter opcija DIN 4102B1,
- širina dvoseda: 172 cm, globina: 73 cm, višina 70 cm, višina sedišča: 44 cm, teža 50 kg,
- dvosed proizveden po standardih DIN EN ISO 9001:2008, okoljski standard DIN EN ISO 14001:2004,
- standard DSQ in IQ NET,
- vsi uporabljeni materiali so lahko sortirani po komponentah in reciklirani,
- kot na primer dvosed serije Collar, model 9042/A, proizvajalca Brunner ali enakovredno (enakovredne ergonomske, estetske in tehnične lastnosti).«

V zvezi z navedenimi zahtevami na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Iz citiranih zahtev je med drugim jasno razvidno (na kar pravilno opozarja tudi vlagatelj), da mora biti konstrukcija dvoseda izdelana iz hrastove masive ter da so bile prav tako zahtevane tudi lesene noge (četrta in peta alineja postavke S12 - Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je citirana zahteva jasna in nedvoumna oziroma ne dopušča različnih interpretacij. Da bi bila torej ponudba v tem delu dopustna oziroma skladna z vsemi naročnikovimi strokovnimi zahtevami, so morali ponudniki ponuditi leseno konstrukcijo dvoseda oziroma konstrukcijo iz hrastove masive, poleg tega so morale biti lesene tudi noge ponujenega dvoseda. Konstrukcija ponujenega dvoseda je morala biti obarvana s premazom, ki poudari naravno strukturo hrastovega lesa (sedma alineja postavke S12 - Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju).

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v sporni del Popisa del (postavka S12 - Dvosed v dnevnem prostoru v pritličju), in sicer v rubriko, ki je bila namenjena vpisu »točnega naziva proizvajalca in oznaki oz. tipu ponujenega izdelka, elementa oz. materiala, vključno z navedbo tehničnih karakteristik, iz katerih bo jasno razvidno izpolnjevanje zahtev, ki so določene v razpisu«, vpisal naslednjo oznako ponujenega dvoseda: »Nik les-stol New Age 07«. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi fotografijo ponujenega dvoseda s pripisom »dvosed Nik les«. Med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom ni spora o tem, da na podlagi navedenih oznak ni mogoče ugotoviti proizvajalca in oznake (tipa) ponujenega dvoseda. Naročnik namreč navaja, da izbrani ponudnik v tej postavki ni zapisal proizvajalca in modela dvoseda, kakor tudi ne tehničnih karakteristik dvoseda, oziroma »da iz črno-bele slike, nikakor ni mogel razbrati ne proizvajalca, ne modela, niti tehničnih karakteristik dvoseda«). Naročnik je tudi zapisal, da »ni mogel predvideti, ali bo izbrani ponudnik sam izdelal ustrezen dvosed ali ga bo naročil v izdelavo ali pa bo ustrezen dvosed kupil na trgu«. Z navedenim se strinja tudi izbrani ponudnik, saj je v zvezi s tem opozoril na zgoraj citirano navodilo iz 14. točke Popisa del, oziroma je navedel, da »tudi v tem primeru velja, da je ponudil dvosed, kot izhaja iz predložene fotografije«, in da »dvosed v celoti ustreza opisu iz razpisne dokumentacije, ter da dodatnih karakteristik ni bilo potrebno navajati, zaradi določbe iz 14. točke razpisne dokumentacije Popisa del, ki se glasi: V primeru, da v ponudbenem popisu niso navedeni točni nazivi proizvajalca in oznake oziroma tipi ponujenega izdelka, elementa oziroma materiala, vključno z navedbo tehničnih karakteristik, se privzame, da so ponujeni izdelki, elementi oziroma materiali, ki so navedeni v razpisu.«

Kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, je iz v ponudbi predložene fotografije ponujenega dvoseda razvidno, da izbrani ponudnik ni ponudil konstrukcije dvoseda iz hrastove masive, pač pa je ponudil konstrukcijo iz kromirane kovine. Prav tako ima ponujeni dvosed (v nasprotju z naročnikovo zahtevo) kromirane (in torej ne lesene) tudi noge. Da naj bi ponudil takšen dvosed, kot izhaja iz predložene fotografije, pa je razvidno tudi iz vloge izbranega ponudnika, s katero se je izjasnil o vlagateljevih očitkih, in iz ene izmed treh izjav, ki jih je podal tekom dopolnjevanja in pojasnjevanja svoje ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč v vlogi, z dne 10. 7. 2018, zapisal, da je ponudil takšen dvosed, kot izhaja iz predložene fotografije, z eno izmed treh izjav pa je ravno tako potrdil, da je ponudil postavke, ki s slikovnim materialom ustrezajo tehničnim lastnostim izdelka iz razpisne dokumentacije (dokument, z dne 12. 6. 2018). Izbrani ponudnik sicer v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb vlagatelja, tudi zatrjuje, da je na fotografiji model dvoseda, ki ima poleg vseh zahtevanih tehničnih karakteristik tudi okrasne kovinske letvice. Vendar v obravnavanem primeru ne gre le za okrasne kovinske letvice, saj je iz fotografije jasno razvidno, da ima ponujeni dvosed v celoti kromirano konstrukcijo, takšne pa so tudi njegove noge.

Glede na to, da izbrani ponudnik za ponujeni dvosed dejansko ni navedel proizvajalca in tipa (modela), oziroma da ponujenega dvoseda na podlagi podatkov, ki jih je vpisal v Popis del, tozadevno ni mogoče identificirati, mu ob upoštevanju strukture naročnikovih navodil fotografije ne bi bilo niti potrebno predložiti. V tem primeru bi se namreč štelo, da je ponudil izdelek, ki vsebuje vse zahtevane tehnične specifikacije, oziroma da je ponudil (t)isti dvosed, ki ga je primeroma določil že naročnik sam (to je dvosed proizvajalca Brunner, serije Collar, model 9042/A). A ker je izbrani ponudnik predložil fotografijo ponujenega dvoseda, iz katere je nedvomno razvidno, da ne izpolnjuje vseh zahtev oziroma nima lesene konstrukcije in lesenih nog, njegova ponudba ni dopustna.

Določbe razpisne dokumentacije, ki opredeljujejo predmet naročila, predstavljajo tehnične specifikacije predmeta naročila, opredelitev predmeta naročila pa je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe. Ta del ponudbe ima poleg tega poseben status, saj ga ponudniki, razen če gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ne smejo dopolnjevati ali popravljati. Zato morajo biti ponudniki še posebej pozorni, da ponudijo točno takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s (še) posebno skrbnostjo. Ugotovljene nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ob vsem navedenem ni mogoče spregledati niti je uvrstiti med očitne napake, zato je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu očitku.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, tudi ni vsebinsko obravnavala drugih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na domnevno nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ni obravnavala očitka, ki se nanaša na domnevno nezakonito dopolnjevanje ponudbe in preverjanje nekaznovanosti izbranega ponudnika. Tudi morebitna ugotovitev o (ne)utemeljenosti teh očitkov namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, posledično pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je ob vsem navedenem (v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN) zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 10.411,10 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 22,40 EUR. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 12.113,44 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 21. 8. 2018



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- KOLPA-INVEST d.o.o., Barjanska cesta 68, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran