018-133/2018 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »prenovo prostorov Fakultete za matematiko in fiziko UL« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pro4servis, klima naprave, d. o. o., Zadrg 12 c, Črni Vrh nad Idrijo (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 21. 8. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.342,71 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 16. 3. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001617/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 911-1/18PK z dne 10. 4. 2018 obvestil ponudnike, da je za sklop 1 izbral vlagateljevo ponudbo. Naročnik je nato z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 obvestil ponudnike, da je razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1 in za sklop 1 sprejel novo odločitev, in sicer da je izbral ponudbo ponudnika NTR inženiring, d. o. o., Maribor. Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 4. 2018, ki ga je naročnik zavrnil s sklepom št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-080/2018-4 z dne 15. 6. 2018 ugodila in jo razveljavila. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 obvestil ponudnike, da zavrne predloženi ponudbi za sklop 1 in zaključi postopek oddaje naročila male vrednosti za sklop 1 brez izbire.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 3. 7. 2018 in predlagal, da se razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- se zaveda, da ima naročnik pravico zavrniti vse ponudbe, vendar razlogi, ki jih naročnik navede v utemeljitev odločitve, ne smejo nasprotovati načelu enakopravne obravnave ponudnikov ter morajo biti stvarni, objektivizirani in v skladu s temeljnimi pravili prava Evropske unije,
- niso pravilne naročnikove navedbe iz obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, da iz sklepa št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 ni mogoče ugotoviti, ali je vlagateljeva ponudba dopustna, saj je to Državna revizijska komisija jasno zapisala,
- tudi sicer naročnikov »argument«, da ne more presoditi, ali je določena ponudba dopustna ali ne, ni stvaren, objektiviziran in utemeljen razlog za zavrnitev ponudb,
- je predložil dopustno ponudbo,
- iz sklepa št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 izhaja, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna do mere, da iz nje ni mogoče zaključiti, da vlagateljeva ponudba ni dopustna,
- ni relevantno, kdaj je vlagatelj pridobil obrtno dovoljenje, saj je treba dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti in favorem vlagatelju tako, da naročnik sploh ni zahteval obrtnega dovoljenja,
- bi naročnik ravnal nezakonito z izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila, saj se ne bi bistveno spremenila nobena relevantna okoliščina, na podlagi katere bi naročnik ponovil postopek oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja, poleg tega pa naročnik ni navedel, v katerem delu je treba dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremeniti.

Naročnik je s sklepom št. 1865-1/18PK z dne 16. 7. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- iz sklepa št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 izhaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila dovolj jasna vsaj v delu, ki se je nanašal na imetništvo veljavnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, oziroma pomen, ki ga je Državna revizijska komisija pripisala spornim določbam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni bil takšen, kakršnega jim je pripisal naročnik, zato se je odločil zavrniti vse ponudbe za sklop 1 in zaključiti postopek oddaje naročila male vrednosti za sklop 1 ter začeti nov postopek oddaje javnega naročila, da bi natančno določil pogoje za sodelovanje ponudnikov, da ne bi bilo dvoma, katere pogoje morajo ti izpolniti,
- se je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 opredelila le do razlogov, ki jih je navedel v dokumentu »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018, ni pa upoštevala tudi razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih je navedel v sklepu št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018, in sicer, da je vlagatelj predložil neresnično izjavo,
- se je z zavrnitvijo vseh ponudb za sklop 1 želel izogniti nepravilni in netransparentni odločitvi oziroma neenakopravnemu obravnavanju ponudnikov,
- razlogi za zavrnitev vseh ponudb za sklop 1 izvirajo iz razlogov na njegovi strani, namreč nejasni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar peti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) dopušča,
- so razlogi za zavrnitev vseh ponudb za sklop 1 stvarni, objektivizirani, transparentni in v skladu s temeljnimi pravili Evropske unije ter ne nasprotujejo načelu iz 7. člena ZJN-3,
- je nepravilna vlagateljeva trditev, da iz sklepa št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 izhaja, da je vlagateljeva ponudba dopustna, saj je Državna revizijska komisija ugotavljala pravilnost odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe le glede na razloge, ki jih je naročnik navedel v dokumentu »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018, kar pa ne pomeni, da ob sprejemu nove odločitve za sklop 1 ni mogoče drugače ugotoviti dejstev,
- ugotovitev Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-080/2018 z dne 15. 6. 2018 o pogojih in dokazilih ne izključuje možnosti, da je ponudnik s tem, ko je podpisal izjavo z obrazca št. 4, potrdil določeno dejstvo, ki ne obstaja, podal neresnično izjavo, in sicer ne glede na to, ali je bilo dejstvo, ki ga je potrdil, določeno kot pogoj za sodelovanje,
- četudi bi bilo mogoče zaradi nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izbrati najugodnejšo ponudbo, to ne preprečuje naročniku, da zavrne vse ponudbe,
- vlagatelj ni uspel utemeljiti, na kakšen način naj bi bil z izpodbijano odločitvijo postavljen v slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 1876-1/18PK z dne 17. 7. 2018 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 7. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je med drugim navedel, da:
- je naročnik v sklepu št. 1865-1/18PK z dne 16. 7. 2018 navedel drugačne razloge, kot jih je navedel v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018, kar dokazuje, da je bil razlog, ki ga je naročnik navedel v slednjem dokumentu, izmišljen in navidezen,
- je tudi domnevno potrebna jasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je argument, s katerim je naročnik prekludiran, izmišljena in podana z namenom zavajanja Državne revizijske komisije,
- razpolaga z obrtnim dovoljenjem, zato naročnik s pripravo nove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bo ničesar pridobil, ker že razpolaga z dopustno ponudbo,
- se za izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila ne bodo spremenile nobene okoliščine,
- naročnik neutemeljeno enači obravnavano situacijo s primeri, ko je treba popraviti napako v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je že pri napakah treba ugotavljati, ali lahko cilj, za katerega je naročnik navedel, da ga želi s popravo napak doseči, resnično predstavlja spremembo, ki ni le navidezna, v konkretnem primeru pa to ni naročnikova napaka,
- »obrtno dovoljenje v konkretnem primeru glede na predmet naročila sploh ni potrebno«,
- ne more podati neresnične izjave glede nečesa, česar naročnik ni zahteval, sicer pa razpolaga z obrtnim dovoljenjem,
- je naročnik z zavrnitvijo vseh ponudb za sklop 1 postavil ponudnika NTR inženiring, d. o. o., Maribor v boljši položaj, vlagateljev položaj pa je poslabšal.

Naročnik je z vlogo št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018 nasprotoval vlagateljevim navedbam iz vloge z dne 20. 7. 2018 in predlagal, da Državna revizijska komisija zavrne zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je vložil vlogo z dne 8. 8. 2018 in navedel, da Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati vloge št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018, saj »veljavni predpisi navedene vloge ne dopuščajo«, sicer pa je v nadaljevanju še navedel, da ta naročnikova vloga potrjuje, da naročnik ni pripravil obrazložitve že v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018, da z novim postopkom oddaje javnega naročila ne bi ničesar pridobil in da je napačno uveljavljal uporabo pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške in navedel, da so mu nastali po naročnikovi krivdi, ker je naročnik vložil procesno nedopustno vlogo, s katero je poskušal zavajati Državno revizijsko komisijo.

Neodvisno od odgovora, ali je treba predpise tolmačiti tako, da naročnik nima podlage, da bi se izjavil o vlagateljevih navedbah iz vloge z dne 20. 7. 2018, kot je uveljavljal vlagatelj v vlogi z dne 8. 8. 2018, Državna revizijska komisija poudarja, da vloga št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018 ni vplivala in ne bi mogla vplivati na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija namreč pojasnjuje, da naročnik že v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo ne more navajati novih ali drugačnih razlogov za sprejeto odločitev v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila. To izhaja iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik obrazloži svoje odločitve skladno z 90. členom ZJN-3. Slednje potrjuje tudi nova zakonska ureditev, saj ponudniki ne morejo zahtevati dodatne obrazložitve odločitve v smislu instituta iz tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.), saj tega instituta ZJN-3 več ne ureja (gl. tudi zadevo št. 018-080/2018). Kar pomeni, da mora dokument, s katerim naročnik obvesti (gl. prvo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) ponudnike o svoji odločitvi, ki jo sprejme v postopku oddaje javnega naročila, vsebovati razloge v obsegu in vsebini, ki ju določa npr. tretji ali pa peti odstavek 90. člena ZJN-3. Iz tega zato sledi, da ima naročnik še toliko manj možnosti, da v dokumentu, ki ga pripravi, ko že poteka revizijski postopek, navaja nove ali drugačne razloge za sprejeto odločitev v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila oziroma da dodatno pojasnjuje tiste razloge, ki jih je navedel šele v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo. Ali je dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 obrazložen skladno s katerim izmed odstavkov 90. člena ZJN-3, bo predmet tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija še dodaja, da je bil dejanski okvir spora že znan od objave dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) in morebitni kasnejši razlogi tako niso in ne bi mogli biti relevantni za reševanje konkretne zadeve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za oddajo javnega naročila gradenj (točka II.1.3 objave), ki ga je razdelil na štiri sklope (točka II.1.6 objave v povezavi s točko II.2 objave), izvedel postopek oddaje naročila male vrednosti. Naročnik je do roka za predložitev ponudb prejel tudi vlagateljevo ponudbo, ki jo je za sklop 1 sprva izbral (dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 911-1/18PK z dne 10. 4. 2018), vendar se je nato odločil spremeniti odločitev za sklop 1 in je vlagateljevo ponudbo za sklop 1 izključil (dokument »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018). Po razveljavitvi te odločitve (sklep Državne revizijske komisije št. 018-080/2018-4 z dne 15. 6. 2018) je naročnik z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 obvestil ponudnike, da se je odločil zavrniti vse ponudbe za sklop 1, vlagatelj pa je z zahtevkom za revizijo izpodbijal to odločitev kot nezakonito, čemur je naročnik nasprotoval. Glavnina vlagateljeve utemeljitve zahtevka za revizijo se nanaša na neskladnost obrazložitve dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 z ZJN-3.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018, pri čemer je ugotovila, da je naročnik najprej opisal potek izvajanja postopka naročila male vrednosti, nato pa je še navedel, zakaj je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1. Naročnik je slednjo odločitev utemeljil tako, da je navedel:
»Ker glede na ugotovitve Državne revizijske komisije ni mogoče brez dvoma ugotoviti, ali je ponudba ponudnika PRO4SERVIS d.o.o. za sklop 1 dopustna (predvsem zato, ker se komisija ni opredelila do navedb naročnika, ki jih je ta podal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in ne že v odločitvi o oddaji naročila ter v okviru katerih naročnik izpostavlja vprašanje, kdaj je ponudnik dejansko pridobil obrtno dovoljenje, in posledično opozarja na možnost, da je ponudnik podal neresnično izjavo, zaradi česar bi moral biti skladno z določbami razpisne dokumentacije izključen iz postopka javnega naročanja), se je naročnik odločil, da v skladu s 5. odstavkom 90. člena ZJN-3 zavrne vse ponudbe za 1. sklop javnega naročila "Prenova prostorov Fakultete za matematiko in fiziko UL", ter za dela, ki so predmet tega sklopa izvede nov postopek javnega naročanja.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 razvidno, da je naročnik kot pravno podlago za izpodbijano odločitev navedel peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki naročniku po poteku roka za predložitev ponudb omogoča zavrnitev vseh ponudb. Že glede na obstoj instituta zavrnitve vseh ponudb je treba zaključiti, da ZJN-3 naročniku ne nalaga obveznosti, da odda konkretno naročilo male vrednosti. Tak zaključek sprejema tudi vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 4, prvi odstavek). Vendar je vlagatelj opozoril, da naročnik s podano utemeljitvijo ne more zavrniti vseh ponudb, saj naj bi navedel razlog, ki je namišljen, ni stvaren, ni objektiviziran, ni transparenten, je v nasprotju s temeljnimi pravili prava Evropske unije in pomeni zlorabo pravice do zavrnitve vseh ponudb. Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je naročnik zaradi nizke vrednosti predmeta javnega naročila oddajal naročilo male vrednosti. Vlagatelj (neodvisno od vprašanja pravočasnosti in opozorila) ni navedel, da naročnikovo ravnanje, ko je štel, da lahko javno naročilo odda kot naročilo male vrednosti, ne bi bilo zakonito (npr. da je vrednost javnega naročila višja in presega mejne vrednosti iz 22. člena ZJN-3) oziroma da ni skladno s temeljnimi pravili Evropske unije. Ne iz vlagateljevih navedb ne iz naročnikove dokumentacije sicer ni mogoče ugotoviti, da bi obravnavano naročilo male vrednosti imelo določen čezmejni interes. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagateljev očitek o kršitvi temeljnih pravil prava Evropske unije, ki tudi ni konkretiziran, ni utemeljen. Neodvisno od tega Državna revizijska komisija pojasnjuje, da so določene rešitve, ki so lastne pravu Evropske unije, vsaj primerljivo urejene tudi v ZJN-3 in da mora naročnik tudi pri sprejemu odločitve, da ne odda javnega naročila, ravnati skladno s temeljnimi načeli (prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Za rešitev zadeve zato ni bistveno, da se je vlagatelj skliceval tudi na kršitve pravil (torej prava) Evropske unije.

V petem odstavku 90. člena ZJN-3 so urejena ravnanja, ki jih mora naročnik izvesti v primeru sprejema odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Prva poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 določa pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, druga in tretja poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 pa določata pravila v zvezi z obveščanjem o tej odločitvi. V četrti povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 ni določeno ravnanje ob sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, temveč pogoj za izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet. V petem odstavku 90. člena ZJN-3 ni neposredno določeno, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti, vendar to posredno izhaja iz druge povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, saj mora naročnik obvestiti ponudnike med drugim tudi o razlogih za sprejeto odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Ureditev, ki naročniku neposredno nalaga obrazložitev tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, izhaja iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3. Vendar ne v petem ne v desetem odstavku 90. člena ZJN-3 niso določeni kriteriji, ki bi omejevali vsebino razlogov za zavrnitev vseh ponudb. Mogoče je sicer šteti, da ti razlogi naj ne bodo tisti, ki jih naročnik lahko uveljavlja, če ugotovi, da ponudba ni dopustna v vsebini iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (prim. prvo alineo v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3) in tako ponudbo izloči oziroma zavrne. Državna revizijska komisija je v dosedanji praksi štela, da morajo razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, izhajati iz naročnikove sfere, saj je v primeru razlogov, ki bi izhajali iz sfere ponudbe in ponudnikov, štela, da je naročnik sprejel odločitev o izločitvi oziroma zavrnitvi posamezne ponudbe (prim. prvo alineo v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 navedel, da »ni mogoče brez dvoma ugotoviti, ali je ponudba ponudnika PRO4SERVIS d.o.o. za sklop 1 dopustna« in torej navedel nekaj, kar izvira iz njegove sfere: namreč lastno nezmožnost narediti pravni zaključek v zvezi z vlagateljevo ponudbo. Dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 torej vsebuje določeno obrazložitev, vendar to še ne odgovori na vprašanje, ali je ta tudi obrazložitev tudi skladna z ZJN-3 oziroma ali je naročnik obvestil o razlogu, kot to zahteva ZJN-3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tega ni storil. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da lastna nezmožnost narediti pravni zaključek v zvezi z vlagateljevo ponudbo v obravnavanih okoliščinah pomeni le posledico, dejstev, ki so naročnika pripeljala do te posledice, da bi jih Državna revizijska komisija lahko štela za razlog v vsebini iz druge povedi iz petega odstavka iz 90. člena ZJN-3, pa v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 ni navedel. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 napisal še besedilo v oklepaju, in sicer »predvsem zato, ker se komisija ni opredelila do navedb naročnika, ki jih je ta podal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in ne že v odločitvi o oddaji naročila ter v okviru katerih naročnik izpostavlja vprašanje, kdaj je ponudnik dejansko pridobil obrtno dovoljenje, in posledično opozarja na možnost, da je ponudnik podal neresnično izjavo, zaradi česar bi moral biti skladno z določbami razpisne dokumentacije izključen iz postopka javnega naročanja«, vendar tega besedila ni mogla šteti za navedbo razloga ne v vsebini iz prve alinee iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne v vsebini iz druge povedi iz petega odstavka iz 90. člena ZJN-3. Naročnik je namreč le opisal, kako je ravnala Državna revizijska komisija v prejšnjem revizijskem postopku v zvezi s tem, kako je naročnik ravnal v prejšnjem predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija še dodaja, da bi utemeljevanje spornosti dejanske pridobitve obrtnega dovoljenja in podaja neresnične izjave lahko kvečjemu utemeljevala zaključek, da je naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo navajal razloga, ki bi izhajala iz vlagateljeve sfere in ne sfere naročnika (prim. prvo alineo iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da bi utemeljitev, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila dovolj jasna v zvezi z obrtnim dovoljenjem, kot je naročnik navedel šele v sklepu št. 1865-1/18PK z dne 16. 7. 2018, sicer izhajala iz naročnikove sfere in bi zato pomenila obveščanje o razlogu v vsebini iz druge povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, vendar Državna revizijska komisija te utemeljitve, kot je že pojasnila pri opredelitvi v zvezi z vlogo št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018, zaradi prepoznega uveljavljanja ni mogla upoštevati. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 sploh ne vsebuje razloga v vsebini iz druge povedi iz petega odstavka iz 90. člena ZJN-3, obrazložitve iz tega dokumenta pa tudi ni mogla šteti za navedbo razloga iz prve alinee iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Kar pomeni, da naročnik ni zagotovil zakonsko skladne obveščenosti ponudnikov o sprejeti odločitvi. Bistvo obrazložitve naročnikove odločitve iz postopka oddaje javnega naročila je v možnosti seznanitve ponudnikov z ravnanji naročnika in torej zagotavljanje transparentnosti postopka javnega naročanja (6. člen ZJN-3), da lahko tudi preverijo, ali je naročnik do vseh ponudnikov ravnal na enak način (7. člen ZJN-3). Ker ima dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018 že ugotovljeno pomanjkljivost, naročnik pa jo lahko popravi le z izdajo nove odločitve, za katero mora navesti razlog v vsebini iz bodisi prve alinee iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 bodisi druge povedi iz petega odstavka iz 90. člena ZJN-3 in s tem razlogom seznaniti ponudnike, je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018. Državna revizijska komisija ni obravnavala še drugih očitanih kršitev, saj neodvisno od tega, ali so podane ali ne, to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagatelj sicer navedel, da ima obrtno dovoljenje in da to dovoljenje ni bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa tudi, da je njegova ponudba že dopustna in da je naročnik opustil blažja tolmačenja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar vlagatelj s temi navedbami ne bi uspel, če bi se lahko zaključilo, da obrazložitev odločitve v postopku oddaje javnega naročila, s katero bi naročnik seznanil ponudnike, vsebuje razloge v vsebini iz bodisi prve alinee iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 bodisi druge povedi iz petega odstavka iz 90. člena ZJN-3. Naročnik bi namreč lahko zavrnil vse prejete ponudbe po petem odstavku 90. člena ZJN-3, četudi bi prejel le dopustne ponudbe, ker za tako ravnanje nima omejitev v ZJN-3. Kaj bi naročnik navedel kot razlog v primeru morebitnega sprejema nove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, bi postalo znano šele po tem, ko bi naročnik ponudnike o tem obvestil (druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 in prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Ne bi pa imel naročnik podlage za izločitev oziroma zavrnitev posamezne ponudbe, če bi ta bila dopustna v vsebini iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ali bi naročnik pri sprejemu morebitne odločitve o izločitvi oziroma zavrnitvi posamezne ponudbe za vlagateljevo ponudbo uveljavljal razloge, vezane na obrtno dovoljenje in resničnost izjave, bi postalo znano šele po tem, ko bi naročnik ponudnike o tem obvestil (druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 in prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Ob vložitvi zahtevka za revizijo pa vse do morebitnega začetka novega postopka oddaje javnega naročila je vsaj neutemeljeno vlagateljevo sklicevanje na četrto poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, saj zaradi razveljavitve odločitve, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. sklop« št. 1712-1/18 PK z dne 27. 6. 2018, ni znano, ali bo naročnik znova zavrnil vse ponudbe in kaj bi navedel kot razlog oziroma s katerim razlogom bi seznanil ponudnike. Ob takem stališču Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali četrta poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 sploh ureja položaj, v zvezi s katerim bi vlagatelj imel pravni interes oziroma aktivno legitimacijo za uveljavljanje kršitve.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti za sklop 1 vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, jo obrazložiti skladno s tretjim oziroma petim odstavkom 90. člena ZJN-3 in zagotoviti njeno objavo na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 275,40 eurov (600 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 335,99 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 5,51 eurov (12 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 6,72 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.342,71 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov iz zahtevka za revizijo nad priznanimi, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje. Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 16. 5. 2018, ki so deloma prepis stroškovnika iz zahtevka za revizijo, deloma pa priglasitev nadaljnjih stroškov. O stroških, ki jih je vlagatelj že priglasil v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija že odločila, nadaljnjih stroškov pa mu ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj je stroške priglasil tudi v vlogi z dne 8. 8. 2018 in jih uveljavljal kot krivdne. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti teh stroškov, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo, naročnikova stališča iz vloge št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018 pa niso vplivala in ne bi mogla vplivati na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo. Še zlasti bi to veljalo, če vloga št. 1956-1/18PK z dne 26. 7. 2018 ni dopustna, kot je navedel vlagatelj v vlogi z dne 8. 8. 2018. Torej bi tudi vlagatelj vložil vlogo, ki ne bi bila dopustna.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.342,71 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 8. 2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran