018-130/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nadgradnjo železniške postaje Maribor, nadgradnjo železniške postaje Maribor Tezno in nadgradnjo progovnega odseka Maribor–Počehova na glavni železniški progi št. 30 Zidani Most–Šentilj–D. M.« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Riko, d. o. o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 21. 8. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 28. 12. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN010447/2017-B01, in 29. 12. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 249-524834) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo skupine ponudnikov SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., Ob Zeleni jami 2, Ljubljana, Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, Kolektor Koling, d. o. o., Arkova ulica 43, Idrija in GH Holding, d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve tega dokumenta tudi izhaja, da je naročnik ugotovil, da je vlagatelj predložil ponudbo, ki je po merilih ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, vendar ni dopustna, ker ne izpolnjuje pogoja iz točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 6. 2018 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- dvomi, da je izbrani ponudnik izpolnil kadrovski pogoj iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, zato mu je onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in zato objektivno gledano ne more konkretizirati, zakaj ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, zato naj Državna revizijska komisija preveri, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je naročnik napačno tolmačil točko 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bo sporna dela opravil s svojima podizvajalcema in torej z lastnimi kapacitetami, kar je tudi skladno s terminologijo, ki jo je naročnik uporabil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 7. 2018 izjasnil o zahtevku za revizijo, predlagal, da se ga zavrne oziroma zavrže v II. točki, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- izbrani ponudnik nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo z vsebino iz II. točke, ki se nanaša na to, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna,
- je točka 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasna, vlagatelj pa je ravnal v nasprotju z njo, zato je naročnik moral zaključiti, da je vlagatelj predložil ponudbo, ki ni dopustna.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 z dne 12. 7. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelju skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna,
- je ponudbo izbranega ponudnika pregledal in izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izbranega ponudnika pa v zvezi z njim ni pozival na pojasnilo, dopolnitev ali popravek,
- iz točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja, da navedenih del ne more opraviti s podizvajalcem, temveč s svojimi kapacitetami, nejasne pa niso niti določbe v zvezi z referencami in te ne povzročajo nerazumevanja zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je vlagatelj prekludiran z očitki o nejasni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-412/2017/27 z dne 16. 7. 2018 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, kot prilogo dopisu št. 43001-412/2017/28 z dne 31. 7. 2018 pa še podpisano povratnico kot dokazilo o vročitvi dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 z dne 12. 7. 2018 vlagatelju. Državna revizijska komisija je na podlagi posredovane povratnice štela, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 z dne 12. 7. 2018 napačno navedel datum, kdaj ga je sestavil, saj je iz poštne nalepke na povratnici razvidno, da je naročnik ta dokument vlagatelju poslal 11. 7. 2018, vlagatelj pa ga je prejel 12. 7. 2018. Ker napačna navedba datuma dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 ni vplivala na reševanje zadeve, je Državna revizijska komisija v obrazložitvi tega sklepa navajala datum tega dokumenta tako, kot ga je naročnik navedel v njem.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 z dne 12. 7. 2018 ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku. Naročnik je v dopisu št. 43001-412/2017/28 z dne 31. 7. 2018 navedel, da ni prejel vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-412/2017/25 z dne 12. 7. 2018.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila gradenj (2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) prejel tri ponudbe (gl. zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. 43001-412/2017/5 z dne 12. 3. 2018) in jih, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018, najprej razvrstil po merilu, pri katerem je upošteval najnižjo ceno (točka II.2.5 objave in točka 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba druga najugodnejša, vendar jo je, tako kot najugodnejšo ponudbo, izločil, izbral pa ponudbo, ki je bila po merilu razvrščena kot tretja. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 navedel, da vlagateljeva ponudba ne ustreza naročnikovim zahtevam, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je vlagatelj ravnal v nasprotju s točko 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je nekatera konkretno navedena dela prepustil v izvedbo podizvajalcema, moral pa bi jih izvesti s svojimi zmogljivostmi. Naročnik je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, zato jo je izločil. Vlagatelj je to naročnikovo odločitev izpodbijal, pri čemer je navedel, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča tudi drugačno in blažje tolmačenje, skladno s katerim izpolnjuje tudi zahteve iz točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa je tudi ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj ta ni izpolnil kadrovskega pogoja (točka 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je kljub ugovorom izbranega ponudnika, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v delu, v katerem je izpodbijal naročnikovo ugotovitev, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki je dopustna, obravnaval vse vlagateljeve navedbe po vsebini in jim nasprotoval, zato je zavrnil zahtevek za revizijo.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in vanjo vključil tudi:
• 2. poglavje, s katerim je uredil Pravila poslovanja in vanj vključil med drugim:
- točko 2.2 Pomen izrazov v navodilih:
 Gospodarski subjekt je pravna ali fizična oseba, ki nastopa v ponudbi in prevzema dela, ki so predmet naročila ali ponudniku zagotavlja kapacitete za izvedbo naročila.
 Ponudnik je gospodarski subjekt (ali skupina takih subjektov), ki odda ponudbo.
 Izvajalec je ponudnik, s katerim je sklenjena pogodba za izvedbo naročila.
 Glavni izvajalec je ponudnik, s katerim je sklenjena pogodba za izvedbo naročila, kjer sodelujejo tudi podizvajalci.
 ESPD je enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (79. člen ZJN-3) in predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za njegovo izključitev in da izpolnjuje naročnikove pogoje za sodelovanje.
- točko 2.5 Obličnost ponudbe, ki jo je nadalje členil:
 2.5.1 Samostojna ponudba
Samostojna je tista ponudba, v kateri nastopa samo en gospodarski subjekt (samostojni ponudnik), ki sam izpolnjuje vse razpisane pogoje in zahteve ter neposredno sam s svojimi znanji in zagotovljenimi zmogljivostmi prevzema izvedbo celotnega naročila.
 2.5.2 Skupna ponudba
Skupna ponudba je ponudba, v kateri kot ponudnik nastopa več gospodarskih subjektov (v nadaljevanju: partnerjev), ki skupaj izpolnjujejo vse razpisane pogoje in zahteve ter s skupnimi znanji in zagotovljenimi zmogljivostmi prevzemajo izvedbo naročila. Partnerji so med seboj enakopravni in v razmerju do naročnika neomejeno solidarno odgovarjajo za izvedbo celotnega naročila. V ponudbi mora biti navedeno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa ter katera dela iz naročila in za kakšno ceno vsak prevzema.
Naročnik si pridržuje pravico, da pred sklenitvijo pogodbe zahteva pisni dogovor o skupnem nastopanju, iz katerega bodo razvidna medsebojna razmerja in obveznosti vseh partnerjev.
 2.5.3 Ponudba s podizvajalci
Ponudnik lahko določen del javnega naročila odda v izvedbo podizvajalcu. V razmerju do naročnika ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo naročila.
Ponudnik mora z lastnimi zmogljivostmi zagotoviti izvedbo javnega naročila in sicer:
• Spodnjega ustroja in odvodnjavanja na tirnih napravah Postaje Maribor, postaje Maribor Tezno in progovnega odseka Maribor Počehova
• podaljšanje podhoda v km 593+950
• podvoz za Meljsko cesto v km 593+800
• prepust (most) čez Počehovski potok v km 594+589
Sprememba ponudbe z menjanjem ali dodajanjem podizvajalca pred oddajo naročila ni dopustna, po oddaji pa le na podlagi upravičenih razlogov, soglasja naročnika ter ob izpolnjevanju razpisanih zahtev in pogojev za priznanje sposobnosti.
Če podizvajanje zahteva naročnikovo neposredno plačilo, mora biti ta njegova zahteva predložena v ponudbi.
Za vse podizvajalce, ki jih izvajalec ni navedel v ponudbi, bo moral naročniku posredovati predlog za vključitev podizvajalca v izvajanje del, v katerem bo moral navesti razlog, zaradi katerega je prišlo do potrebe po vključitvi podizvajalca v izvajanje del in ga vsebinsko utemeljiti in predlogu priložiti dokumente o izpolnjevanju pogojev iz določbe razpisne dokumentacije, ter podatke in dokumente v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. Predlogu bo morala biti predložena vsa dokumentacija, ki bo izkazovala izpolnjevanje navedenih pogojev.
 2.5.4 Uporaba zmogljivosti drugih subjektov
Gospodarski subjekt lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter s tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva v skladu s točko 3.2.3.
Naročnik bo preveril, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev.
V primeru, da gospodarski subjekt uporablja zmogljivosti drugih subjektov, morajo zahteve iz točk 3.1.1, 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjevati tudi ti subjekti.
Za vsakega izmed subjektov, na katerega zmogljivosti se ponudnik sklicuje, je v ponudbi potrebno priložiti obrazec ESPD, s katerim izkazujejo izpolnjevanje zahtev iz točk 1.1, 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjevati.
in
• 3. poglavje, s katerim je uredil Pogoje in merila za izbor ponudb in vanj vključil med drugim:
- točko 3.2 Pogoji za sodelovanje, ki jo je nadalje členil, med drugim tako, da je določil točko 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, ki med drugim obsega:
 točko 3.2.3.2, s katero je določil pogoje in dokazila za šest različnih kadrov, ki morajo biti vključeni v delovni skupini,
in
 točko 3.2.3.3, s katero je določil referenčni pogoj in dokazila za »ponudnika oziroma sodelujoči gospodarski subjekt«:
Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekt je v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila uspešno:
a) izvedel dela na enem (1) projektu za gradnjo ali nadgradnjo ali rekonstrukcijo podsistema Infrastruktura (zgornji in spodnji ustroj proge) primerljivem (po naravi in kompleksnosti) razpisanim delom na podsistemu Infrastruktura. Vrednost izvedenih del spodnjega in zgornjega ustroja na projektu je morala znašati vsaj 15 milijonov EUR brez DDV in je bilo zanj pridobljeno uporabno ali obratovalno dovoljenje.
Projekt po naravi in kompleksnosti primerljiv razpisanim delom pomeni izvedbo del na železniški infrastrukturi, kot npr. novogradnja ali nadgradnja ali rekonstrukcija železniške infrastrukture, pri čemer mora biti jasno razvidno, da je ponudnik opravljal dela na zgornjem in spodnjem ustroju železniške proge.
b) izvedel dela na enem (1) projektu, ki je vseboval gradnjo ali nadgradnjo ali obnovo podsistema Energija – Vozno omrežje, primerljivem (po naravi in kompleksnosti) razpisanim delom na podsistemu Energija – Vozno omrežje. Vrednost izvedenih del voznega omrežja na projektu je morala znašati vsaj 4 milijone EUR brez DDV in je bilo zanj pridobljeno uporabno ali obratovalno dovoljenje.
Projekt po naravi in kompleksnosti primerljiv razpisanim delom pomeni izvedbo del na železniški infrastrukturi, kot npr. novogradnja ali nadgradnja ali rekonstrukcija voznega omrežja, pri čemer mora biti jasno razvidno, da je ponudnik opravljal dela na voznem omrežju.
dokazilo: ESPD za ponudnika.
Zaželeno je, da ponudnik v ponudbi priloži tudi obrazec »Podatki o referenčnem delu« potrjen s strani investitorja skladno s predlogo.
opombe: Zahtevane reference, ločene po točkah (a, b, …) lahko izhajajo iz enega
ali iz več različnih projektov (gradenj, nadgradenj in rekonstrukcij)
gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v
celoti izhajati iz enega posla
Kot zaključek izvedbe gradnje oz. rekonstrukcije železniške proge bo štel pridobljeno potrdilo o prevzemu del ali pridobljeno obratovalno ali uporabno dovoljenje.
V kolikor v ponudbi ne bodo predložene potrjene reference s strani investitorjev za referenčna dela, ki bodo navedena v ESPD obrazcu, bo v fazi pregleda ponudb od ponudnika, katerega ponudba bo v skladu z merilom najugodnejša, zahteval predložitev potrdila investitorjev za v ponudbi navedena referenčna dela v roku, kot ga bo v pozivu določil naročnik.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dodatna dokazila za posamezno referenčno delo.
V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopu, mora izkazati, da je referenčna dela s katerimi izkazuje izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev dejansko izvedel.
Referenčne posle mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj med drugim predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec Ponudba z dne 9. 3. 2018, v katerem je navedeno, da je vlagatelj vodilni partner. Vlagatelj je predložil tudi izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec ESPD z dne 9. 3. 2018, v katerem je v delu II, točka A na vprašanje, »ali gospodarski subjekt sodeluje pri postopku oddaje javnega naročila skupaj z drugimi subjekti«, odgovoril pritrdilno, nato pa v zvezi z zahtevo a), da navede svojo vlogo v skupini, navedel, da je vodilni partner, v zvezi z zahtevo b), da navede »druge gospodarske subjekte, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila«, pa je navedel, da nastopa še z enim partnerjem in šestimi podizvajalci, ki jih je vse konkretno naštel in zanje navedel, katera dela bodo izvajali pri tem javnem naročilu.

Naročnik je vlagatelju poslal dopis št. 43001-412/2017/7 z dne 6. 4. 2018 in ga med drugim (peta alinea) pozval, da »natančneje pojasni[…] katera dela (po rekapitulaciji ponudbenega predračuna) bo opravljal vsak posamezni gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi«. Vlagatelj je naročniku odgovoril z dopisom z dne 9. 5. 2018 in navedel, da je že v obrazcu ESPD (del II, točka A, alinei a in b) navedel, katera dela in za katero vrednost jih vlagatelj in njegov partner prevzemata, v nadaljevanju pa je še navedel, katera dela po rekapitulaciji prevzema vsak gospodarski subjekt, ki je naveden v ponudbi.

Ponudnik je skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo. V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo tudi skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji, in lahko tudi predložijo ponudbo (tretji odstavek 10. člena ZJN-3). Iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3 je mogoče ugotoviti, koga je za namen ZJN-3 treba šteti za podizvajalca pri javnem naročanju gradenj: to je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, izvaja gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je kljub do določene mere prekrivajoči se terminologiji, ki jo uporablja ZJN-3, mogoče pri javnem naročanju gradenj v zvezi z izvedbo gradnje jasno ugotoviti razliko med položajem ponudnika in podizvajalca. Tako iz definicije ponudnika (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3; gl. tudi tretji odstavek 10. člena ZJN-3, ki se nanaša na nastop skupine gospodarskih subjektov) kot podizvajalca (druga poved iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3) izhaja, da sta to gospodarska subjekta, vendar glede na relativnost poslovnih obligacijskih razmerij, ki je izražena v pravilu, določenem v prvem odstavku 125. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki, pogodbeno razmerje z naročnikom ustvari zgolj ponudnik, ne pa tudi podizvajalec (prim. zadevo št. 018-245/2007). Podizvajalec je namreč v pogodbenem razmerju z izvajalcem in torej ponudnikom (gl. tudi definicijo iz druge povedi iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3, v kateri je določeno, da podizvajalec za ponudnika izvaja gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila). Zato podizvajalec v zvezi z izvedbo gradnje v razmerju do (konkretnega) naročnika (Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo) ni ponudnik. Gospodarski subjekt, ki bi oziroma bo nastopil kot podizvajalec, ne predloži in tudi sicer ni predložil ponudbe (konkretnemu) naročniku (Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo) za izvedbo gradnje ali njenega dela. Ponudnik pa je lahko tudi skupina gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji (prva poved iz tretjega odstavka 10. člena ZJN-3), ne le posamezen gospodarski subjekt (udeleženec). Vendar niti te določbe ZJN-3 ni mogoče tolmačiti tako, da udeležba gospodarskega subjekta, ki bi bil oziroma bo podizvajalec, v skupini gospodarskih subjektov pomeni, da bi, je ali bo ta gospodarski subjekt postal (v razmerju do konkretnega naročnika) ponudnik.

Gospodarski subjekt lahko skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Iz te določbe izhaja, da je ponudniku omogočeno, da naštete pogoje izpolni tudi s pomočjo drugih subjektov in ne nujno sam. Ta določba se nanaša na izpolnjevanje pogojev. Ob tem je v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3 določeno, da naročnik lahko v zvezi z javnim naročilom gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če pa ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini. Četrti odstavek 81. člena ZJN-3 naročniku daje podlago, da zaveže ponudnika, ki nastopa kot posameznik, ali katerega izmed članov iz skupine gospodarskih subjektov, da neposredno opravi nekatere ključne naloge. Ta določba ZJN-3 velja tako pri javnih naročilih gradenj, kot pri javnih naročilih storitev, pa tudi tistih javnih naročilih blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela. Besedilo »ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela« se nanaša na javna naročila blaga. To potrjuje definicija javnega naročila blaga iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero »javno naročilo blaga« pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje, pri čemer javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela. Ker naročnik oddaja javno naročilo gradenj, besedilo »ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela« ni pomembno za rešitev zadeve, vlagatelj pa sicer to besedilo tolmači v napačnem kontekstu.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj zaradi omejitev iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo oziroma uveljavljati kršitev, ki se nanaša(jo) na vsebino objave ali »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), šele po poteku roka za predložitev ponudb. Zahtevek za revizijo, v katerem bi vlagatelj navajal take kršitve, bi bil prepozen (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN), oziroma bi bile navedbe v zvezi s takimi kršitvami prepozne (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Vlagatelj bi sicer lahko tudi po poteku roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino objave ali »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), vendar le, če bi naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, pri čemer pa bi v tem primeru lahko zahtevek za revizijo vložil v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu in zato ne neomejeno dolgo (gl. drugi odstavek 25. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v prvotni objavi določil rok za predložitev ponudb, ki je od objave obvestila o naročilu do poteka roka za predložitev ponudb daljši od deset delovnih dni (točka IV.2.2 objav, v kateri je datum določen na 5. 2. 2018, objava na portalu javnih naročil pa je bila 28. 12. 2017, in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa 29. 12. 2017). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo 26. 6. 2018 po pošti priporočeno, kar je očitno več kot deset delovnih dni od objave obvestila o naročilu. Vlagatelj zato v obravnavani zadevi ne more z zahtevkom za revizijo izpodbijati vsebine objave ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obravnavani zadevi pa vlagatelj lahko z zahtevkom za revizijo izpodbija, kako je naročnik tolmačil vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pri obravnavi vlagateljeve ponudbe, saj se je vlagatelj s tem lahko seznanil šele s seznanitvijo z obvestilom, s katerim je naročnik sporočil odločitev o oddaji naročila, ki ga je objavil na portalu javnih naročil (gl. tretjo poved iz desetega odstavka 90. člena ZPVPJN). Vlagatelj zato po seznanitvi z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 ne more uspešno izpodbiti, kaj je naročnik določil v objavi ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko pa uspešno izpodbije, kako je naročnik vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila uporabil pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Ker so za obravnavo zahtevka za revizijo v zvezi z določitvijo vsebine objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila podane že omejitve, ki jih določa 25. člen ZPVPJN, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, ali bi obstajale omejitve za obravnavo zahtevka za revizijo v tem delu tudi zaradi instituta opozorila na očitane kršitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN (gl. četrto alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma četrto alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija kljub temu pojasnjuje, da pri pregledu vprašanj, objavljenih na portalu javnih naročil, ni ugotovila, da bi katerega lahko obravnavala kot opozorilo v smislu instituta iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj ni ugotovila, da bi se katero izmed njih nanašalo na uporabo zmogljivosti drugih subjektov, podizvajalstvo ipd.

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vključil besedilo, da mora ponudnik z lastnimi zmogljivostmi zagotoviti izvedbo del, ki jih je naštel v štirih alineah, pod točko 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ureja sodelovanje ponudnika s podizvajalci, ne pa pod točko 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ureja zmogljivosti drugih subjektov, iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tako jezikovno kot sistematično) jasno izhaja, da ponudnik ne more s podizvajalci izvesti del, ki jih je naročnik naštel v štirih alineah. Že uporaba besedne zveze »lastne zmogljivosti« v kontekstu spornega besedila kaže, da gospodarski subjekt, ki ga ponudnik imenuje za podizvajalca, ni ponudnikova »lastna zmogljivost«. Podizvajalec je glede na definicijo iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3 relevanten v izvedbeni fazi, iz nje pa je razvidno, da ta subjekt ni izenačen z osebo ponudnika in je tudi pravno ločen od njega. Poleg tega tudi primerjava prvega odstavka z drugim odstavkom točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, da naročnik v prvem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila omogoča ponudnikom, da del javnega naročila izvedejo s podizvajalci, z njimi pa ne morejo izvesti le del, ki so našteta v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi sledili vlagateljevemu tolmačenju, bi bil drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nepotreben, saj ne bi imelo smisla, da je naročnik izmed vseh del, ki jih bo treba izvesti, teh pa je več kot štiri, naštel le štiri, pa bi tudi njih smel ponudnik oddati v izvedbo gospodarskemu subjektu, ki bi ga priglasil kot podizvajalca. Torej, če bi se ponudnik lahko samostojno odločal, katera vsa dela bi oddal v podizvajanje, ne bi imelo smisla, da je naročnik določena dela sploh naštel v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da naročnik v točki 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni opredelil pojma podizvajalec, vendar to v ničemer ne vpliva na podane zaključke Državne revizijske komisije. Vsebino pojma podizvajalec namreč za namene ZJN-3 določa ZJN-3. Poleg tega je v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uporabljen pojem ponudnik. Ta pojem je vsebinsko enako opredeljen tako v drugi alinei točke 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot v 7. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in tretjem odstavku 10. člena ZJN-3. Opredelitev tega pojma pa ne po točki 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne po 7. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ali tretjem odstavku 10. člena ZJN-3 ne more vključevati podizvajalca oziroma subjekta, ki bi ga ponudnik priglasil oziroma ga priglasi kot podizvajalca. Pojem ponudnik, ki je uporabljen v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, torej ne more imeti pomena podizvajalca v smislu prvega odstavka 94. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da se naročnik v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni skliceval na četrti odstavek 81. člena ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3 ni določeno, da bi se moral naročnik nanj sklicevati. Ne glede na navedeno pa je iz vsebine drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da je naročnik uporabil možnost iz četrtega odstavka 81. člena ZJN-3.

Ne glede na odgovor, ali je treba 81. člen ZJN-3 razumeti širše in da se »ne opredeljuje« le »do segmenta podizvajalcev«, kot je navedel vlagatelj, je iz vlagateljeve navedbe razvidno, da vlagatelj sprejema tolmačenje, da se 81. člen ZJN-3 lahko nanaša na gospodarske subjekte, ki bi bili priglašeni kot podizvajalci. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se ji za rešitev konkretne zadeve ni treba opredeljevati o možnem dometu tolmačenja 81. člena ZJN-3, saj je vlagatelj v zvezi s spornimi deli iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi priglasil gospodarske subjekte, ki jih šteje za podizvajalce. Če pa bi bilo treba vlagateljevo stališče razumeti v smeri, da je naročnik drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila napačno umestil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ker bi ga moral umestiti v točko 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj morebitna napačna umestitev ni mogla oziroma ne bi mogla povzročiti nejasnosti. Kot je Državna revizijska komisija že navedla, je vsebina drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasna. Državna revizijska komisija dodaja, da drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni mogel vplivati na ponudnike, ki so določene gospodarske subjekte želeli priglasiti kot podizvajalce, saj so se ti lahko še celo bolj neposredno seznanili z naročnikovimi zahtevami.

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija tudi ne sprejema vlagateljevega stališča, da je naročnik s tolmačenjem drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot ga je podal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018, spreminjal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikovo stališče, da vlagatelju ne prizna izpolnjevanja zahteve iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker gospodarska subjekta, ki ju je vlagatelj priglasil v ponudbi in bosta izvedla nekatera dela iz štirih alinei iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ostaja v mejah tolmačenja drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. To tolmačenje tudi ni v škodo vlagatelju, saj je naročnik drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 tolmačil v vsebini, ki je edina mogoča.

Vlagatelj je še opozoril na točko 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ureja referenčni pogoj, v njej pa naročnik ni prepovedal oziroma onemogočil izpolnjevanja referenčnega pogoja s podizvajalci, vendar Državna revizijska komisija ne more sprejeti vlagateljevega stališča, da je točka 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v nasprotju z drugim odstavkom točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Najprej je treba upoštevati, da drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ureja drugačen položaj kot točka 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ti točki pa tudi temeljita na drugačnih (različnih) pravnih podlagah. Drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ureja zahtevo, da mora ponudnik določena dela izvesti neposredno sam, pri čemer je naročnik podlago zanjo črpal iz četrtega odstavka 81. člena ZJN-3, točka 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se nanaša na izpolnjevanje pogoja glede tehnične sposobnosti, pri čemer je naročnik podlago zanjo črpal iz alinee c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3. Naročnik je podlago za vrsto in vsebino dokazila za izpolnjevanje referenčnega pogoja črpal iz alinee a osmega odstavka 77. člena ZJN-3. Res je sicer, da ponudnik lahko za izpolnitev referenčnega pogoja uporabi zmogljivost drugega gospodarskega subjekta (prvi odstavek 81. člena ZJN-3) in bi se torej lahko skliceval tudi na gospodarski subjekt, ki ga priglasi kot podizvajalca, vendar to pravilo ni enako pravilu, določenem v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3. Tudi izpostavljena odstavka (prvi in četrti), čeprav sta vključena v isti člen ZJN-3 (namreč 81. člen), urejata različna položaja. Res je sicer, da je naročnik v točki 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uporabil tudi pojem gospodarski subjekt, ki ga je tudi upoštevajoč prvo alineo točke 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče tolmačiti širše, vendar vlagatelj ne more tolmačiti le posameznih točk dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne da bi upošteval tudi njihove umestitve ali (ne)odvisnosti med posameznimi zahtevami.

Do drugačnega zaključka ni mogoče priti niti z utemeljevanjem, da je ponudnik lahko skupina gospodarskih subjektov, saj ponudnika v tem primeru sestavljajo subjekti, ki so partnerji.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik v drugem odstavku točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uporabiti pojem glavni izvajalec (četrta alinea točke 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj je že pojem ponudnik jasen in je tudi (jezikovno in vsebinsko) skladen s pojmom, ki je določen v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3.

Na te zaključke ne more vplivati niti vlagateljevo opozarjanje na točko 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na izpolnjevanje kadrovskih pogojev, v povezavi s točko 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi dve povedi iz prvega odstavka točke 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jezikovno in vsebinsko enaki pravilom iz prve in druge povedi iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3. Naročnik torej v prvem odstavku točke 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel nič, kar bi bilo kontradiktorno, temveč je to, kar je navedel, skladno s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 vlagatelju ni nič očital glede referenc (ne kadra ne gospodarskih subjektov), temveč le kršitev drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se drugi odstavek točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dopolnjuje s prvim odstavkom točke 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in se ne izključujeta. Ti točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se ne izključujeta s točkama 3.2.3.2 in 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč se z njima dopolnjujeta. Upoštevanje vseh teh točk (določb) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je mogoče postaviti v neko celoto, na katero ne vpliva niti uporaba pojmov, kot je določena v točki 2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz širokega tolmačenja točke 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zaradi uporabljenega pojma gospodarski subjekt je tako treba izključiti tista tolmačenja, ki ta pojem ob upoštevanju zahtev iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede na zadnji odstavek iz opomb iz točke 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila postavljajo v pravi kontekst. Vlagatelj zato ne more dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti le glede na posamezne elemente, temveč je te elemente treba tolmačiti medsebojno povezano. Tako lahko ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoj iz točke 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi z gospodarskimi subjekti, ki jih je priglasil kot podizvajalce, vendar pa z njimi zaradi pravila iz zadnjega odstavka iz opomb iz točke 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more dokazati tudi referenc za dela, ki so našteta v štirih alineah iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudnik lahko torej s temi gospodarski subjekti dokazuje druga dela iz pogoja iz točke 3.2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Na drugačno tolmačenje ne bi posegla točka 2.5.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je tudi njo treba postaviti v pravi kontekst.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik smel šteti, da vlagatelj ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka točke 2.5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je upravičeno označil, da vlagatelj ni predložil dopustne ponudbe v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija zato ni ugotovila kršitve ZJN-3, ker je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj je tudi navedel, da dvomi v dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje kadrovskih pogojev iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da zadevi št. 018-232/2017 in 018-042/2018, na kateri se je skliceval vlagatelj, temeljita na drugačnem dejanskem stanju. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 izhaja, da je naročnik vse prispele ponudbe ocenil in tudi pregledal ter je izbral šele ponudbo ponudnika, ki je bil tretje (zadnje) uvrščen. V zadevah št. 018-232/2017 in 018-042/2018 je naročnik vse ponudbe le ocenil, pregledal pa je le najugodnejšo ponudbo, ki jo je takrat predložil (med drugim) vlagatelj. Položaj tedanjega vlagatelja, za katerega se je v obeh zadevah ugotovilo, da izpodbija (najprej prvotno, nato pa novo) odločitev o oddaji javnega naročila, se bi lahko izboljšal že v tekočem postopku oddaje javna naročila, saj bi razveljavitev tedanje odločitve o oddaji javnega naročila (tako prvotne kot nove) lahko dosegel, da bi naročnik pregledal in preveril tudi njegovo ponudbo, ob ugotovitvi, da je dopustna, pa bi jo lahko izbral. V tokratni zadevi pa tudi ob razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018, vlagatelj ne bi mogel doseči izbire svoje ponudbe že v tekočem postopku oddaje javnega naročila.

Ker je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-412/2017/21 z dne 30. 5. 2018 štel, da je vlagatelj predložil ponudbo, ki ni dopustna, mu skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ni (bil) dolžan omogočiti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj sicer naročnika ni niti pozval, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar če bi ga na to pozval, bi naročnik ravnal skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, če mu ga ne bi zagotovil. V prvi povedi iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč določeno, da mora naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik z dopisom št. 43001-412/2017/8 z dne 6. 4. 2018 pozval izbranega ponudnika na pojasnilo in dopolnitev ponudbe ter predložitev dokazil, vendar ne v zvezi s kadrovskimi pogoji iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tudi morebitna omogočitev vlagatelju, da bi vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, torej ne bi omogočila ugotovitve »nedovoljen[ega] ravnanj[a] naročnika vezano na morebitno pozivanje na dopolnitev/pojasnilo/spremembo/popravek ponudbe izbranega ponudnika iz naslova izkazovanja izpolnjevanja kadrovskega pogoja«.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz predloženega izpolnjenega in potrjenega (podpis in žig) obrazca ESPD, ki ga je v ponudbi izbranega ponudnika predložil vodilni partner, v delu II, točka A, alinei a in b razvidno, da izbrani ponudnik nastopa kot skupina gospodarskih subjektov, v katero so vključeni štirje partnerji, izbrani ponudnik pa nastopa še s tremi podizvajalci. Izbrani ponudnik je med drugim predložil tudi izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec Seznam ključnih kadrov, v tabeli katerega je naštel šest zahtevanih kadrov (stolpec Funkcija), za vsakega izmed njih je navedel ime, priimek, izobrazbo in številko iz registra pri Inženirski zbornici Slovenije (razdelki iz stolpca Ime, priimek, izobrazba, številka IZS), delodajalca (razdelki iz stolpca Zaposlen pri) in njihove reference (razdelki iz stolpca Referenčni projekti (kratek opis v skladu z zahtevo iz točke 3.2.3.2 navodil)). Izbrani ponudnik je izmed teh šestih oseb v obrazcu Seznam ključnih kadrov navedel tudi vodjo projekta. Iz podatkov, navedenih v razdelkih iz stolpca Zaposlen pri, izhaja, da so vsi ti kadri zaposleni pri bodisi partnerjih bodisi podizvajalcih in pri njih ne gre za bodisi nejasnost bodisi za nastop v smislu samostojnih gospodarskih subjektov. Za te kadre je izbrani ponudnik tudi predložil posamezna dokazila.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ni nadalje ugotavljala zakonitosti naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika, saj se položaj izbranega ponudnika v tekočem postopku oddaje javnega naročila glede na ugotovitev, da je naročnik smel izločiti njegovo ponudbo, ne bi mogel več izboljšati (vsebinsko primerljivo kot v zadevi št. 018-078/2017).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato njegovi stroški niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 8. 2018

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Riko, d. o. o., Bizjanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Vesna Cukrov, o. p., d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran