018-112/2018 Slovenske železnice, d.o.o.
Številka: 018-112/2018-13Datum sprejema: 8. 8. 2018
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš«, v sklopu 1 »Pisarniški potrošni material«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Extra Lux, d.o.o., Brnčičeva ulica 18 B, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.8.2018
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »Pisarniški potrošni material«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 60402-52/2017-14 z dne 15.5.2018.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva vlagatelj več ali drugače, se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.12.2017, pod št. objave JN010076/2017, in v Uradnem listu EU dne 8.12.2017, pod št. objave 2017/S 236-489583. Naročnik predmetno javno naročilo, ki ga je razdelil na šest sklopov, oddaja po odprtem postopku.
Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 17.5.2018 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 60402-52/2017-14, z dne 15.5.2018 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da bo okvirni sporazum v sklopu 1 sklenil s ponudnikom Biroprodaja, d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da se je v sklopu 1 dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto.
Vlagatelj je z vlogo z dne 28.5.2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki, če ne ponudijo izdelka blagovne znamke, ki jo je navedel naročnik, opišejo tehnične lastnosti ponujenih izdelkov, kar so ponudniki lahko storili z vpisom v ponudbeni predračun ali s predložitvijo tehnične dokumentacije. Naročnik je nadalje zahteval, da je enakovredno blago drugih ponujenih blagovnih znamk izdelano iz enakih materialov in enakih oblik, kot izdelki navedenih blagovnih znamk. V zvezi s flomastri je naročnik zahteval, da imajo čvrsto konico odporno na pritisk in da se ne smejo posušiti, če so en dan oprti. V zvezi s spenjačem klešče je naročnik zahteval, da je izdelan iz kovine in ergonomske oblike. Izbrani ponudnik je namesto zahtevanega artikla Sakura solid marker XSC50 ponudil flomaster druge blagovne znamke, pri tem pa ni navedel vseh tehničnih lastnosti ponujenega izdelka, posledično pa ni mogoče ugotoviti, ali je ponujeni izdelek skladen z naročnikovimi zahtevami. Iz opisa ponujenega izdelka ni razvidno, ali ima ponujeni flomaster čvrsto konico in ali se posuši, če ostane odprt en dan. Poleg tega ponujeni izdelek nima enakovrednih tehničnih lastnosti oz. ni enakovreden zahtevanemu artiklu glede dimenzije konice in odpornosti na temperaturo. Ker pozivanje k dopolnitvi ponudbe v tehničnem delu ni dopustno, je potrebno ponudbo izbranega ponudnika zavrniti. Vlagatelj nadalje navaja, da tudi za izdelek spenjač klešče, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni mogoče ugotoviti skladnosti z naročnikovimi zahtevami. Naročnik je zahteval spenjač klešče znamke Leitz ali enakovredno, izbrani ponudnik pa je ponudil »Spenjač klešče Daxia«, ki ne obstaja. Tudi če bi obstajal, iz opisa ponujenega izdelka ni razvidno, ali je izdelan iz kovine in ali je ergonomske oblike, zato ni mogoče sklepati, da je izbrani ponudnik ponudil enakovreden izdelek. Vlagatelj še navaja, da tudi ponujeni neskončni papir ne ustreza, saj je izbrani ponudnik navedel le drugo blagovno znamko ponujenega papirja, ne da bi pri tem navedel tehnične lastnosti ponujenega izdelka. Ker ni mogoče sklepati na tehnične lastnosti ponujenega papirja in jih primerjati s tehničnimi lastnostmi zahtevanega papirja, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna.
Izbrani ponudnik se je z nedatirano vlogo opredelil do revizijskih navedb. V zvezi s ponujenimi flomastri navaja, da iz naročnikovega zapisa »Flomaster za železo XSC50 bel« ni mogoče sklepati na proizvajalca oz. blagovno znamko Sakura. Izbrani ponudnik je izpolnil vse zahteve naročnika glede navedbe blagovne znamke in opisa. Ponujeni flomaster izpolnjuje zahteve v zvezi z odpornostjo konice na pritisk in v zvezi z izsušitvijo. Naročnik zahtev v zvezi z dimenzijo konice in temperaturno odpornostjo flomastra ni določil. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da proizvajalec Leitz ne proizvaja spenjača s kapaciteto 12 listov in z uporabo sponk št. 6. Izbrani ponudnik je ponudil visoko kvaliteten ergonomski kovinski spenjač klešče blagovne znamke Daxiya. Pri izpolnjevanju tabele je storil očitno tipkarsko napako in je namesto navedbe znamke »Daxiya« vpisal »Daxia«. Gre za očitno napako, ki jo je mogoče odpraviti. Izbrani ponudnik je v ponudbi vpisal vse zahtevane podatke, iz katerih izhaja, da je ponujen izdelek skladen z vsemi naročnikovimi zahtevami. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da naročnik ni opredelil tehničnih lastnosti zahtevanega papirja.
Naročnik je dne 18.6.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije za ponujene izdelke, zato izbrani ponudnik le-te ni bil dolžan predložiti, saj od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v ponudbenem predračunu pozicije 56 ni opredelil z navedbo Sakura solid marker, temveč z navedbo »Flomaster za železo XSC50 bel«. Za ponujeni izdelek je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel to, kar je bilo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno in jasno zahtevano. Naročnik zahtev v zvezi z dimenzijo konice in odpornostjo na temperaturo ni določil, prav tako ni zahteval dokazil v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede odpornosti konice na pritisk in glede izsušitve. Naročnik tudi ni določil zahtev v zvezi s papirjem, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Izbrani ponudnik je pri poziciji 182 (spenjač klešče) v ponudbenem predračunu vpisal vse podatke, ki so bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Z očitno napako izbranega ponudnika je bil naročnik seznanjen že ob pregledu ponudbe, zato ni bilo potrebno dodatno pojasnilo izbranega ponudnika. Za pravilno izvrševanje pogodbe bo odgovoren naročnik. Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila, da sta faza priprave ponudbe in faza izvrševanja predmeta javnega naročila dve ločeni fazi. Problematika dobave dejansko drugačnega materiala, kot je bil ponujen, je predmet urejanja obligacijskih razmerij iz že sklenjene pogodbe in ne predmet postopka javnega naročanja.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 19.6.2018 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 22.6.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.
Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je – sicer v skladu s pravnim poukom naročnika, podanim v odločitvi o oddaji naročila – plačal v prenizki višini, zato je vlagatelja z dopisom, št. 018-112/2018-6 z dne 10.7.2018, pozvala na doplačilo takse, kar je vlagatelj v danem roku tudi storil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično konkretno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker za nekatere ponujene izdelke, ki niso referenčne blagovne znamke, ni niti navedel tehničnih lastnosti (oz. vseh relevantnih podatkov) niti predložil tehnične dokumentacije. Vlagatelj tudi zatrjuje, da nekateri ponujeni izdelki niso enakovredni izdelkom referenčnih blagovnih znamk. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da predložitve tehnične dokumentacije ni zahteval in da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel vse podatke, ki so bili izrecno in jasno zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
V zvezi z naročnikovimi navedbami, da bo sam odgovoren za pravilno izvrševanje bodoče pogodbe in da sta faza priprave ponudbe ter faza izvrševanja javnega naročila dve ločeni fazi, gre poudariti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v fazi izvajanja pogodbe ne bo dobavljal ponujenih izdelkov (kar je bil predmet spora v odločitvah Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje naročnik), pač pa, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni mogel zaključiti, da so ponujeni izdelki skladni s tehničnimi specifikacijami oz. da ponujeni izdelki niso skladni s tehničnimi zahtevami. Navedeno pa je vprašanje, ki se nanaša na naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudb in pri oddaji naročila, torej na fazo postopka oddaje javnega naročila, in ne (šele) na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila (na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila).
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).
V obravnavanem primeru je naročnik predmet javnega naročila definiral v 8. točki »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je za pisarniški potrošni material (sklop 1) določil, da so opisi in dimenzije ter pakiranja zahtevanih izdelkov navedeni v ponudbenem predračunu in da morajo ponudniki ponuditi izdelke, ki ustrezajo opisu, dimenzijam in zahtevam naročnika. Iz dokumenta »Obrazec 1a – Ponudbeni predračun« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) izhaja, da je naročnik po zaporednih številkah oz. po postavkah opredelil posamezne izdelke, pri čemer je naročnik nekatere izdelke opredelil z opisom tehničnih zahtev, nekatere izdelke pa je opredelil z opisom tehničnih zahtev in navedbo proizvajalca oz. blagovne znamke. Naročnik je v ponudbenem predračunu med drugim oblikoval stolpec »Ime izdelka/blagovna znamka« ter stolpec »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke«, ki so ju izpolnili ponudniki.
Naročnik je v 8. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel:
»Zaželeno je, da ponudnik ponudi blago tiste blagovne znamke, ki jo navaja naročnik. […] Ponudnik lahko ponudi tudi enakovredno blago, druge blagovne znamke, pri tem pa mora v ponudbi (ponudbenem predračunu – obrazec št. 1a) navesti katere blagovne znamke z opisom tehničnih lastnosti ponujenega blaga. Ponujeno enakovredno blago, druge blagovne znamke mora imeti enake lastnosti kot blagovna znamka, ki jo navaja naročnik. Enakovredno blago drugih ponujenih blagovnih znamk mora biti izdelano iz enakih materialov in biti enakih oblik. Poleg tega mora enakovredno blago izpolnjevati naslednje zahteve:
- […]
- Flomastri morajo biti izdelani iz enakih materialov, kot navedenih blagovnih znamk, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Čvrsta konica mora biti odporna na pritisk. Tudi, če flomaster ostane 1 dan odprt, se ne sme posušiti,
- spenjač klešče morajo biti izdelane iz kovine in ergonomske oblike
- […].«.
Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da so ponudniki lahko ponudili bodisi referenčni izdelek (torej izdelek blagovne znamke oz. proizvajalca, ki ga je naročnik navedel v ponudbenem predračunu) bodisi izdelek, enakovreden referenčnemu izdelku. Ne glede na vprašanje, ali so ponudniki ponudili referenčni izdelek ali izdelek, enakovreden referenčnemu izdelku, so ponudniki v ponudbenem predračunu izpolnili stolpec »Ime izdelka/blagovna znamka«, v katerega so vpisali ime izdelka in blagovno znamko ponujenega izdelka (prim. odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil dne 18.12.2017 ob 07.47 uri). V zvezi z izkazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev je naročnik predvidel dva režima. Če so ponudniki ponudili referenčni izdelek, ponudnikom ni bilo potrebno dokazovati, da ponujeni izdelek ustreza tehničnim zahtevam. Če pa ponudniki niso ponudili referenčnega izdelka, pač pa izdelek, enakovreden referenčnemu izdelku, so ponudniki opisali tehnične lastnosti ponujenega izdelka, in sicer v stolpcu »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« ponudbenega predračuna.
Pritrditi gre naročniku, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije za ponujene izdelke. Naročnik je namreč kot dokazilo o skladnosti ponujenih izdelkov s tehničnimi specifikacijami zahteval zgolj opis tehničnih lastnosti ponujenega izdelka, in še to le v primeru, če ponudniki niso ponudili referenčnega izdelka, pač pa izdelek, enakovreden referenčnemu izdelku. Naročnik sicer ni določil obsega opisa tehničnih lastnosti ponujenih izdelkov (ki so enakovredni referenčnemu izdelku) oz. ni izrecno določil, katere tehnične lastnosti ponujenih izdelkov (ki so enakovredni referenčnemu izdelku) morajo ponudniki vpisati v ponudbeni predračun. Vendar ob upoštevanju, da podatki, navedeni v ponudbenem predračunu, predstavljajo vodilo naročniku pri ugotavljanju, kateri izdelek so posamezni ponudniki ponudili, ter za preverjanje, ali je ponujeni izdelek skladen s tehničnimi zahtevami, gre ugotoviti, da je moral opis obsegati vsaj podatke, na podlagi katerih je naročnik lahko preveril izpolnjevanje tehničnih zahtev (posledično pa dopustnost ponudbe), saj v nasprotnem primeru naročnik ne more zaključiti, da ponujeni izdelek izpolnjuje naročnikove zahteve.
Glede na navedeno gre ugotoviti, da v obravnavanem primeru ponudbeni predračun predstavlja enega izmed ključnih ponudbenih dokumentov, katerega so ponudniki morali pripraviti s posebno skrbnostjo. Predstavitev predmeta ponudbe namreč predstavlja osrednji del ponudbe in tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije in katerega (razen izjemoma) skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno dopolnjevali ali spreminjati. Ponudniki v ponudbenem predračunu niso bili dolžni zgolj navesti oz. opredeliti (proizvajalca in blagovne znamke) ponujenih izdelkov, pač pa so bili (v določenih primerih) dolžni navesti tudi podatke, relevantne za presojo skladnosti ponujenih izdelkov s tehničnimi specifikacijami.
Navedenega ne morejo spremeniti navedbe izbranega ponudnika, da je s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca ESPD potrdil, da je preučil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da je upošteval vse naročnikove zahteve. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-276/2014, 018-181/2016, 018/231-2017) da splošna izjava o sprejemu pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila - ob umanjkanju predložitve (ustreznih) zahtevanih dokazil - sama po sebi še ne dokazuje izpolnjevanja posameznih pogojev oziroma zahtev. Zato tudi če bi bilo potrebno v obravnavanem primeru šteti izjavo ponudnika, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, kot izjavo ponudnika, da so ponujeni izdelki skladni z zahtevami naročnika, takšna splošna izjava ne more nadomesti opisa ponujenih izdelkov v ponudbenem predračunu, ki ga je naročnik izrecno zahteval v 8. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisan ESPD obrazec nadomeščal izkazovanje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede ponujenih izdelkov (ki so enakovredni referenčnim izdelkom), bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tudi kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel podlage za zaključek, da je ponujeni flomaster pod zaporedno št. 56 ponudbenega predračuna skladen z naročnikovimi zahtevami. Naročnik je pod zaporedno številko 56 v ponudbenem predračunu zahteval »Flomaster za železo, XSC50, bel«. Izbrani ponudnik pod zaporedno št. 56 stolpca »Ime izdelka/blagovna znamka« ponudbenega predračuna sicer ni izpolnil, je pa v stolpcu »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« navedel »Flomaster za železo, Edding 950, bel«.
Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam izbranega ponudnika, da naročnik pod zaporedno št. 56 ponudbenega predračuna ni navedel referenčnega izdelka. Vlagatelj namreč prepričljivo pojasni, da naročnikova navedba »XSC50« opredeljuje flomaster proizvajalca Sakura oz. izdelek Sakura Solid marker XSC50, kar je vlagatelj tudi dokazal s predložitvijo tehnične dokumentacije za izpostavljeni izdelek. Na drugi pa izbrani ponudnik zgolj zatrjuje, da na »podlagi oznake artikla…ponudnik ne more sklepati ali naročnik zahteva ravno proizvajalca oz. blagovno znamko Sakura«, ne da bi pri tem pojasnil, kako je sam razumel izpostavljeno naročnikovo navedbo. Poleg tega tudi iz navedb izbranega ponudnika izhaja, da se navedba »XSC50« nanaša na »oznako artikla«. Pregled ponudbe izbranega ponudnika tudi pokaže, da je izbrani ponudnik stolpec »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« v ponudbenem predračunu izpolnil le v primeru, ko je ponudil izdelek, enakovreden referenčnemu proizvodu. Tudi za sporni izdelek je izbrani ponudnik izpolnil stolpec »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« ponudbenega predračuna, kar glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bilo potrebno, če naročnik ne bi opredelil referenčnega izdelka. Državna revizijska komisija zato šteje, da je naročnik pod zaporedno št. 56 ponudbenega predračuna kot referenčni proizvod navedel flomaster Solid marker XSC50, proizvajalca Sakura. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je vlagatelj ponudil izdelek proizvajalca Edding (kar v obravnavanem primeru med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbe izbranega ponudnika), gre ugotoviti, da izbrani ponudnik pod zaporedno št. 56 ponudbenega predračuna ni ponudil referenčnega izdelka, pač pa izdelek, ki naj bi bil enakovreden referenčnemu proizvodu.
Navedbam vlagatelja, da ponujeni flomaster ni enakovreden referenčnemu izdelku, ker ima ponujeni flomaster manjšo dimenzijo konice in manjšo odpornost na temperaturo kot referenčni izdelek, ni mogoče slediti. Kot to navaja tudi naročnik, načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo. V obravnavani zadevi je zato kot jasne, natančne in nedvoumne zahteve mogoče obravnavati le tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrsto artikla in njegove lastnosti, ki so ugotovljive iz opisa izdelkov v obrazcu predračuna in iz 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik izrecno določil, katere zahteve mora izpolnjevati ponujeni izdelki, enakovredni referenčnim izdelkom. Ni pa mogoče kot jasnih, natančnih in nedvoumnih tehničnih zahtev šteti lastnosti izdelkov, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe referenčnega izdelka. V obravnavanem primeru lastnosti flomastra, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo (glede dimenzije konice in odpornosti na temperaturo), niso ugotovljive iz opisa izdelkov v ponudbenem predračunu ali iz 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj naročnik zahtev v zvezi z dimenzijo konice in odpornostjo na temperaturo ni določil. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je naročnik zahteval, da mora biti ponujeni izdelek enakih lastnosti, enakih oblik in izdelan iz enakih materialov kot referenčni izdelek. Takšna naročnikova zahteva ne more pripeljati do zaključka, da bi moral biti ponujeni proizvod v vseh (tehničnih) lastnostih skladen s (tehničnimi) lastnostmi referenčnega proizvoda, saj mora naročnik jasno opredeliti tehnične lastnosti, na podlagi katerih bo presojal enakovrednost izdelkov, oz. jasno opredeliti, katere lastnosti referenčnega izdelka mora izpolnjevati ponujeni izdelek. Da bi bilo mogoče enakovrednost ponujenega izdelka z referenčnim izdelkom presojati upoštevajoč dimenzijo konice in odpornosti na temperaturo, bi moral naročnik vnaprej jasno in nedvoumno zahtevati enakovrednost glede izpostavljenih lastnosti. Ker po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 67. člena ZJN-3), skladnosti ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami oz. dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni dopustno presojati glede na zahteve, ki jih naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej določil. V fazi oddaje javnega naročila naročnik namreč presoja zgolj, ali ponudbena dokumentacija ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavljene revizijske navedbe gre zato zavrniti kot neutemeljene.
Kot jasne, natančne in nedvoumno določene tehnične zahteve glede flomastrov pa je mogoče šteti naročnikove zahteve, da (če ni ponujen referenčni flomaster) mora imeti ponujeni flomaster čvrsto konico odporno na pritisk in da se flomaster, če ostane 1 dan odprt, ne sme posušiti. Izpostavljeni naročnikovi zahtevi namreč na nedvoumen način izhajata iz 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik izrecno določil, katere zahteve mora izpolnjevati ponujeni izdelek, da bi ga bilo mogoče šteti za enakovrednega referenčnemu izdelku, oz. katere so bistvene lastnosti referenčnega izdelka, ki jih mora izpolnjevati ponujeni izdelek. Ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik v ponudbi »navedel izključno tisto, kar je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno in jasno zahtevano«. Izbrani ponudnik je v ponudbenem predračunu namreč navedel zgolj »Flomaster za železo, Edding 950, bel«, medtem ko v ponudbenem predračunu (kot tudi ne na katerem drugem mestu v ponudbi) ni podal opisa tehničnih lastnosti ponujenega flomastra, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ponujeni flomaster izpolnjuje zahteve glede čvrstosti konice in glede izsušitve. Da bi naročnik preveril izpolnjevanje izpostavljenih zahtev, naročnik niti ne zatrjuje, saj (zgolj) zatrjuje, da ni zahteval dokazil o izpolnjevanju izpostavljenih zahtev. V zvezi z navedenim gre ponoviti, da naročnik sicer res ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije, je pa naročnik v točki 8. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki opišejo tehnične lastnosti ponujenih izdelkov, če niso ponudili referenčnih izdelkov, pač pa izdelke, enakovredne referenčnim izdelkom. Izpostavljene naročnikove zahteve pa izbrani ponudnik ni izpolnil. Ob umanjkanju izpostavljenih podatkov v ponudbi izbranega ponudnika pa naročnik ob sprejemu odločitve o oddaji naročila ni imel podlage za zaključek, da je izbrani ponudnik ponudil flomaster s čvrsto konico odporno na pritisk in da se ponujeni flomaster ne posuši, če ostane en dan odprt. Naročnik tako ni imel podlage za zaključek, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki je skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in posledično tudi ne za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.
Navedenega ne morejo spremeniti navedbe izbranega ponudnika, da ima ponujeni flomaster čvrsto konico odporno na pritisk, in da se ponujeni flomaster, če ostane en dan odprt, ne posuši. Pojasniti gre, da vlagatelj v obravnavanem primeru zatrjuje, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel podlage za zaključek, da ponujeni izdelek izpolnjuje naročnikove zahteve. Ugotavljanje izpolnjevanja naročnikovih zahtev je mogoče samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN), saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, v postopku pravnega varstva pa bi bil zaradi naknadnih informacij zavrnjen kot neutemeljen. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se lahko že po naravi stvari (gl. tudi drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Zato v predrevizijskem postopku podana zatrjevanja izbranega ponudnika, da ima ponujeni flomaster čvrsto konico odporno na pritisk in da se ponujeni flomaster, če ostane en dan odprt, ne posuši, ne morejo vplivati na vprašanje naročnikovega ravnanja pri pregledu dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in posledično tudi ne na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel podlage za zaključek, da je spenjač klešče, ki ga je izbrani ponudnik ponudil pod zaporedno št. 182 ponudbenega predračuna, skladen z naročnikovimi zahtevami. Naročnik je pod zaporedno številko 182 v ponudbenem predračunu zapisal »Spenjač klešče LEITZ, kapaciteta 12 listov, uporablja sponke št. 6«. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da stolpca »Ime izdelka/blagovna znamka« pod navedeno zaporedno številko ponudbenega predračuna sicer ni izpolnil, je pa v stolpcu »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« navedel »Spenjač klešče Daxia, kapaciteta 12 listov, uporablja sponke št. 6«.
Med strankama ni sporno, da je naročnik za izdelek pod zaporedno št. 182 ponudbenega predračuna določil referenčni izdelek proizvajalca Leitz in da izbrani ponudnik ni ponudil referenčnega izdelka. Navedbe izbranega ponudnika, da na trgu ne obstaja spenjač klešče proizvajalca Leitz s kapaciteto spenjanja 12 listov in uporabo sponk št. 6, za rešitev predmetnega spora niso pravno relevantne. Izbrani ponudnik namreč ni ponudil spenjača klešče proizvajalca Leitz, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izdelek, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, na trgu ne obstaja in da, če obstaja, ni mogoče ugotoviti skladnosti ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami.
Tudi če bi bilo potrebno šteti, da je izbrani ponudnik ponudil spenjač klešče proizvajalca »Daxiya« in da zapis »Daxia« v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja tipkarsko napako oz. očitno napako v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, katero je naročnik odkril že ob pregledu ponudbe in katero je dopustno odpraviti, kot to smiselno zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, gre pritrditi navedbam vlagatelja, da naročnik na podlagi opisa tehničnih lastnosti ponujenega spenjača klešče ni imel podlage za zaključek, da je ponujeni izdelek skladen z naročnikovimi zahtevami. Iz 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč jasno in nedvoumno izhaja naročnikova zahteva, da mora biti ponujeni spenjač klešče, če ni ponujen referenčni spenjač (torej spenjač klešče proizvajalca Leitz), izdelan iz kovine in ergonomske oblike. Ob upoštevanju, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja zgolj, da ponujeni spenjač klešče omogoča spenjanje 12 listov s sponkami št. 6, ne pa tudi podatek, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o obliki ponujenega izdelka in o materialu, iz katerega je izdelan, ni mogoče slediti navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel vse podatke, ki so bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav ponudnikom izpostavljenih zahtev ni bilo potrebno dokazovati s predložitvijo tehnične dokumentacije, pa so ponudniki, skladno z naročnikovo zahtevo, morali, če niso ponudili referenčnega izdelka, opisati tehnične lastnosti ponujenega izdelka. Brez podatkov o obliki in materialu, iz katerega je izdelan ponujeni spenjač klešče, naročnik ob sprejemu odločitve o oddaji naročila ni mogel zaključiti, da je izbrani ponudnik ponudil spenjač klešče, ki je skladen z naročnikovimi zahtevami, določenimi 8. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tako ni imel podlage za zaključek, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki je skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in posledično tudi ne za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.
V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da je ponujeni spenjač klešče kovinski in ergonomske oblike, gre ponoviti, da je ugotavljanje izpolnjevanja naročnikovih zahtev mogoče samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka. Zato četudi bi bilo potrebno šteti, da je izbrani ponudnik ponudil izdelek, za katerega je v predrevizijskem postopku predložil dokazilo, da je kovinski in ergonomske oblike (in ne morebiti drugega spenjača klešče proizvajalca »Daxi(y)a«, ki sicer omogoča spenjanje 12 listov s sponkami št. 6, ni pa kovinski in ergonomske oblike), to ne more vplivati na vprašanje naročnikovega ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika in posledično tudi ne ne predmetno odločitev Državne revizijske komisije.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni navedel tehničnih lastnosti ponujenega papirja, posledično pa naročnik ni mogel zaključiti, da je ponujeni papir enakovreden papirju referenčnega proizvajalca. Ugotoviti gre, da je naročnik pod zaporednimi št. od 152 do 160 ponudbenega predračunu zahteval neskončni papir (različnih dimenzij, z različnim številom slojev in v različnem pakiranju), pri čemer je kot referenčni izdelek navedel papir proizvajalca Cetis. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v izpostavljenem delu ponudbenega predračunu ponudil papir proizvajalca Stinny oz. proizvajalca Inno. Protispisne so navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik za ponujeni papir ni navedel »nobenih tehničnih lastnosti ali opisal karakteristik«, saj iz opisa tehničnih lastnosti v stolpcu »Opis tehničnih lastnosti ponujenega blaga druge blagovne znamke« ponudbenega predračuna izbranega ponudnika izhaja, da ima ponujeni papir lastnosti (glede dimenzij, števila slojev in pakiranja), ki jih je naročnik izrecno opredelil v ponudbenem predračunu. Navedbam vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik v ponudbeni predračun vpisati tudi podatke o belini ponujenega papirja, gramaturi, nateznih lastnostih in ali je ponujen papir recikliran ali iz primarnih vlaken ter ali je beljen z elementarnim klorom, ni mogoče slediti. Kot že navedeno, je mogoče kot jasne, natančne in nedvoumne zahteve obravnavati le tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrsto artikla in njegove lastnosti, ki so ugotovljive iz opisa obrazca predračuna in iz 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi tehnične zahteve, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe referenčnega izdelka. Naročnik na nobenem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil zahtev v zvezi s papirjem, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Navedenega ne more spremeniti sklicevanje vlagatelja na naročnikovo zahtevo v 8. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da mora biti izdelek, če je ponujen enakovreden izdelek referenčnemu izdelku, izdelan iz enakih materialov. Zgolj dejstvo, da je naročnik zahteval, da je ponujeni izdelek izdelan iz enakih materialov kot referenčni izdelek, namreč ne more pripeljati do zaključka, da mora biti ponujeni papir po sestavi povsem identičen referenčnemu papirju. Da bi bilo mogoče presojati enakovrednost ponujenega papirja z referenčnim papirjem upoštevajoč lastnosti, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, bi moral naročnik vnaprej jasno in nedvoumno zahtevati enakovrednost glede izpostavljenih lastnosti. Ker po poteku roka za oddajo ponudb skladnosti ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami oz. dopustnosti ponudbe ni dopustno presojati glede na zahteve, ki jih naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej določil, in ker naročnik v obravnavanem primeru ni določil zahtev v zvezi s papirjem, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, gre revizijske navedbe v izpostavljenem delu zavrniti kot neutemeljene.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika zaradi umanjkanja podatka o čvrstosti konice ponujenega flomastra in o izsušitvi ponujenega flomastra ter zaradi umanjkanja podatka o obliki ponujenega spenjača klešče in o materialu, iz katerega je izdelan ponujen spenjač klešče, ni mogel zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je naročnik kljub umanjkanju izpostavljenih podatkov ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »Pisarniški potrošni material«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 60402-52/2017-14, z dne 15.5.2018.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR, kolikor je znašala vplačana taksa za postopek pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, kot potreben priznala celotni priglašeni strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek. Upoštevajoč 313. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar je zahteval vlagatelj več v obrestnem delu stroškovnega zahtevka, je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 8.8.2018
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana,
– Extra Lux, d.o.o., Brnčičeva ulica 18 B, 1231 Ljubljana – Črnuče,
– Biroprodaja, d.o.o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.