018-114/2018 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pisarniških stolov za poslovne prostore ZPIZ«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj HIT PRELESS d.o.o., Žlebe 1, 1215 Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 7. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka naročila male vrednosti po 47. členu ZJN-3 za dobavo pisarniških stolov za poslovne prostore ZPIZ z dne 21. 2. 2018 in Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 23. 3. 2018, št. objave JN001884/2018-W01, izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izbiro dobavitelja pisarniških stolov.

Naročnik je dne 28. 5. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Ergoland d.o.o., Tekstilna ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj se je glede na merilo za izbor ponudb uvrstil na tretje mesto. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila istega dne objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN001884/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 4. 6. 2018, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi, ker je naročnik javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, ker ne ustreza zahtevam, kot izhajajo iz tehničnih specifikacij. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 6. 2018 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja in jih prereka.

Naročnik je dne 21. 6. 2018 sprejel Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22. 6. 2018 in dne 3. 7. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 6. 2018 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo. V celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo in odgovarja na naročnikove navedbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj v obravnavani zadevi zatrjuje, da
- ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne zadostijo zahtevi iz tehničnih specifikacij glede nastavitvenega območja naklona sedeža minimalno 11 stopinj (dovoljeno odstopanje od -3 do +8 stopinj);
- ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne zadostijo zahtevi iz tehničnih specifikacij glede širine hrbtnega naslona od 450 mm do 490 mm;
- izbrani ponudnik ni registriran za proizvodnjo stolov, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje na razpisu;
zaradi česar ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, naročnik pa je z izbiro take ponudbe kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ter 6. in 7. člen ZJN-3.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V prvem sklopu revizijskih navedb vlagatelj zatrjuje, da ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehnični zahtevi naročnika glede nastavitvenega območja naklona sedeža najmanj 11°. Navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je nastavitveno območje naklona sedeža 10°, sklicujoč se na sodni prevod tehničnega lista »Meccanismi Comfy Line« družbe L.I.M.A. za mehanizem »LIMA 15900061-EXP2« (v nadaljevanju: tehnični list), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, in iz katerega izhaja: »Asinhroni mehanizem z največjim nagibom naslonjala do 18 stopinj in z največjim nagibom sedeža do 10 stopinj. Sedež in naslonjala sta med seboj popolnoma neodvisna. Napetost naslonjala je možno uravnavati s pomočjo udobnega okroglega ročaja, ki je nameščen bočno na mehanizem. Sistem zavarovanja pred šokom, ki je prisoten tako na sedežu kakor tudi na naslonjalu, omogoča zanesljivo uravnavanje v petih različnih položajih, tako za sedež kakor tudi za naslonjalo. Poleg tega integrirane sedežne sani ponujajo uravnavanje v globino sedeža do 65 milimetrov v šestih različnih položajih.«

Navaja, da morebitno dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ni dopustno in se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-078/2018 in na sodbi sodišča Evropske Unije št. C-599/10 SAG ELV Slovensko in št. C-336/12 Manova, zatrjuje pa tudi, da ugotovljene napake v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati niti kot očitno napako v smislu določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navedbam vlagatelja nasprotuje in navaja, da iz tehnične skice izhaja, da je naklon ponujenega stola večji, kot zahteva razpis, navedeno pa je mogoče na vzorcu tudi izmeriti. Glede komercialnega zapisa v tehničnem listu navaja, da se podatek o 10° nanaša zgolj na podatek o naklonu sedeža naprej.

Naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo navaja, da je pregledal priloženo dokumentacijo ponudnika, ki jo je zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je določil, da mora ponudnik svoji ponudbi za vsak stol priložiti tehnično risbo mehanizma – tloris in pogled s strani, ne pa tudi opisa. Ker je izbrani ponudnik tehnično risbo predložil, je s tem izpolnil zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa opisa poleg tehnične risbe ni preverjal, ker ga tudi ni zahteval. Iz predložene risbe je naročnik s povečevalnim steklom razbral, da je naklon sedeža možen za 10° naprej in za 10° nazaj. Ker so bili podatki o naklonu iz ponudbe slabo vidni, je le-te preveril na spletni strani proizvajalca, kjer se nahaja enak dokument, kot je bil predložen v ponudbi izbranega ponudnika, z enakimi podatki, kot jih je naročnik razbral iz dokumenta, priloženega v ponudbi. Naročnik navaja, da je na predloženem vzorcu izvedel tudi kontrolno meritev, v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dobljeni rezultat presega relevantno tehnično zahtevo, kar izkazuje s predložitvijo dokumenta Tehnično poročilo o izvedenih meritvah vzorčnega stola »TEHNO« ponudnika Ergoland (JN 430-04/2018) z dne 22. 5. 2018 (v nadaljevanju: tehnično poročilo z dne 22. 5. 2018) in fotografijami prikaza izvedenih meritev.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodatno navaja, da naročnik lahko v fazi pregleda in vrednotenja upošteva samo tisto dokumentacijo, ki je v ponudbi, in ni dopustno, da izpolnjevanje tehničnih zahtev preverja na podlagi dokumentov, ki niso bili predloženi do roka za predložitev ponudb oziroma na spletu, kot je to storil naročnik.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik tehnične zahteve glede nastavitvenega območja naklona sedeža pisarniških stolov podal v podtočki 2.3.1 Dimenzije pisarniških stolov, istoimenske točke 2.3, v kateri je določil, da »Nastavitveno območje« znaša »Min. 11°«, »Dovoljeno odstopanje navzdol: ne«, »Dovoljeno odstopanje navzgor: da«.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 10. 4. 2018 Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnik ponuja pisarniški stol »TEHNO« z vrsto mehanizma »LIMA 15900061-EXP2«. Kot navaja že naročnik, so podatki o naklonu sedeža iz tehničnega lista, ki je priložen ponudbi izbranega ponudnika, slabo vidni (kot posledica velikosti pisave), zato je Državna revizijska komisija (tako kot naročnik) vpogledala v elektronsko različico dokumenta, ki je javno dostopen na spletni strani proizvajalca, https://limaitaly.com/test/wp-content/uploads/2015/02/articolo_15900061.pdf. Tehnični list je sestavljen iz tekstualnega dela, v katerem je opis delovanja mehanizma in slikovnega dela, v katerem so slike mehanizma, ob katerih so zapisani podatki (med drugim) o naklonu sedeža v posameznem položaju, in sicer »SEAT 5 STEP 10° 5° 0° -5° -10°«.

V zvezi z besedilom iz tehničnega lista, na katerega se pri zatrjevanju tehnične neustreznosti ponujenih stolov sklicuje vlagatelj, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz relevantnega dela besedila » […] z največjim nagibom sedeža do 10 stopinj. […]« ne izhaja nedvoumno, da navedeni podatek pomeni (celotno) nastavitveno območje naklona sedeža – torej naklon sedeža naprej in nazaj, kot gre razumeti navedbe vlagatelja. Upoštevaje zapis podatkov o različnih naklonih sedeža pri vsakem od petih položajev naklona sedeža na tehničnem listu »SEAT 5 STEP 10° 5° 0° -5° -10°«, gre po presoji Državne revizijske komisije razumeti na način, da iz besedila izhaja pojasnilo o največjem naklonu sedeža v obe smeri, torej naprej 10° in nazaj 10°, da se torej nastavitveno območje naklona sedeža razteza od 10° do - 10°. Ob pojasnjenem tolmačenju vsebine tehničnega lista gre tako ugotoviti, da ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da nastavitveno območje naklona sedeža znaša 10°. Upoštevaje ugotovitev glede naklona obeh skrajnih položajev naklona sedeža (naprej in nazaj) ter upoštevaje naročnikovo tehnično poročilo z dne 22. 5. 2018 in fotografije prikaza izvedenih meritev, ki jih je sklepu o zahtevku za revizijo priložil naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponujeni pisarniški stoli tehnično zahtevo po nastavitvenem območju naklona sedeža minimalno 11° dosegajo, dejstvo, da je nastavitveno območje naklona sedeža večje kot 11°, pa je skladno tudi s tehnično zahtevo glede dovoljenega odstopanja nastavitvenega območja naklona sedeža navzgor.

Upoštevaje navedeno, je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja, da ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehnični zahtevi naročnika glede nastavitvenega območja naklona sedeža najmanj 11°, zavrnila kot neutemeljeno.

Ker zatrjevanega neizpolnjevanja tehnične zahteve naročnika glede nastavitvenega območja naklona sedeža pri ponujenih pisarniških stolih izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ni ugotovila, je vse nadaljnje navedbe vlagatelja v prvem sklopu revizijskih navedb, v zvezi s prepovedjo morebitnega dopolnjevanja in spreminjanja ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, njegovo sklicevanje na preteklo odločitev Državne revizijske komisije in sodbi sodišča Evropske Unije ter na neuporabljivosti določb ZJN-3 glede odprave očitnih napak, zavrnila kot brezpredmetne.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da ni dopustno, da naročnik izpolnjevanje tehničnih zahtev preverja na podlagi dokumentov, ki niso bili predloženi do roka za predložitev ponudb oziroma na spletu, kot je to storil naročnik. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije naročnika ne izhaja, da bi naročnik v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo glede nastavitvenega območja naklona sedeža (na kakršen koli način) pridobival dodatna dokazila ali da bi svojo odločitev preverjal na podlagi dokumentov, ki v ponudbi izbranega ponudnika niso bili predloženi že v trenutku, ko je potekel rok za oddajo ponudb. V kolikor pa gre zatrjevanje vlagatelja razumeti na način, da je naročnik s tem, ko je vpogledal v tehnični list, ki se nahaja na spletni strani proizvajalca, izpolnjevanje tehničnih zahtev preverjal na podlagi dokumentov, ki jih je pridobil po poteku roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da taki navedbi ni mogoče slediti. Iz navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo izhaja, da je na spletni strani proizvajalca vpogledal le v tehnični list, ki se sicer že nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (enako je storila tudi Državna revizijska komisija). Ker sta si dokumenta po vsebini povsem enaka, razlikujeta pa se le po obliki, v kateri sta dostopna (natisnjena oblika oziroma elektronska oblika), po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče šteti, da je naročnik z vpogledom v elektronsko različico tehničnega lista pridobil novo dokumentacijo, ki je v trenutku oddaje ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika še ni bilo (v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3), saj je (ponovno) vpogledal zgolj v tiste podatke, ki so že izhajali iz ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehnični zahtevi glede širine hrbtnega naslona, ki mora znašati od 450 mm do 490 mm. Vlagatelj je stol izmeril in ugotovil, da širina znaša 440 mm. Predlaga imenovanje izvedenca lesarske (tehnične) stroke, ki naj poda mnenje o tem, kolikšna je širina hrbtnega naslona ponujenega pisarniškega stola izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navedbam vlagatelja nasprotuje in navaja, da širina hrbtnega naslona pisarniškega stola znaša več kot zahtevanih 450 mm.

Naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo navaja, da je bil vlagatelj prisoten na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, kjer je opravil meritev vzorčnega stola. Za meritev je uporabil tračni meter in izmeril 440 mm med levim in desnim robom blazine hrbtnega naslona. Naročnik je vlagatelja opozoril, da meritve ne izvaja pravilno, to je, na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je skupaj z vlagateljem izvedel meritev in izmeril 450 mm, kar je vlagatelj na vpogledu tudi potrdil. Rezultat meritev na vpogledu je bil enak, kot ga je naročnik izvedel pred sprejemom odločitev o oddaji javnega naročila, kar izkazuje s predložitvijo tehničnega poročila z dne 22. 5. 2018 in fotografijami prikaza izvedenih meritev.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika prereka njegove navedbe, da se je z meritvijo naslonjala strinjal. Pisarniški stol je meril sam in dobil drugačen rezultat, kot ga je pokazal naročnik. Poudarja, da naročnikove meritve na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni potrdil, ampak se je z njo le seznanil, objektivno pa je ni preverjal, ker za to ni bilo ustreznih pogojev.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik tehnične zahteve za pisarniške stole podal v delu A. Delovni stoli, točki 2.1 Opisi po vrstah pisarniških stolov, poglavja II. Predmet javnega naročila, tehnične in druge zahteve in v zahtevi glede hrbtnega naslona določil: »Širina med 450 in 490 mm, višina med 500 in 600 mm«, v podtočki 2.3.1 Dimenzije pisarniških stolov, istoimenske točke 2.3 določil, da »Širina hrbtnega naslona« znaša »Min. 450 mm«, »Max. 490 mm« »Dovoljeno odstopanje navzdol: ne«, »Dovoljeno odstopanje navzgor: ne«, širina hrbtnega naslona pa je »največja vodoravna razdalja med skrajnim levim in desnim robom hrbtnega naslona« (podtočka 2.3.2 Grafični prikaz dimenzij stolov in potek izvajanja kontrolnih meritev točke 2.3 Dimenzije pisarniških stolov).

Državna revizijska komisija je vpogledala v predloženo tehnično poročilo z dne 22. 5. 2018 in fotografije prikaza izvedenih meritev. Iz tehničnega poročila z dne 22. 5. 2018 izhaja, da relevantna mera vzorčnega stola znaša »450 mm«, iz fotografij pa je razvidno, da je naročnik meritve izvajal na način, kot ga je zapisal v podtočki 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (»stol z ene strani s hrbtnim naslonom prisloniti k odprtim vratom omare, s pomočjo kotnika in vodne tehtnice izmeriti razdaljo«).

Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik s predloženimi fotografijami prikaza izvedenih meritev širine hrbtnega naslona ponujenih pisarniških stolov, iz katerih je razvidna postavitev stola ob omaro, položaj kotnikov in vodne tehtnice na stolu ter prikaz rezultata meritve, prepričljivo izkazal, da izmerjena širina hrbtnega naslona ponujenih pisarniških stolov znaša 450 mm, kar potrjuje tudi naročnikove ugotovitve iz tehničnega poročila z dne 22. 5. 2018. V posledici navedenega je zato Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja, da ponujeni pisarniški stoli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehnični zahtevi naročnika glede širine hrbtnega naslona od 450 mm do 490 mm, ker znaša le 440 mm, zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebno zavrnila izvedbo dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca lesarske (tehnične) stroke, saj je ocenila, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo, razjasnjeno z ostalimi izvedenimi listinskimi dokazi.

V tretjem sklopu revizijskih navedb vlagatelj zatrjuje, da stolov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, ni mogoče kupiti na trgu, podizvajalca pa ni prijavil, iz česar izhaja, da jih bo izdelal izbrani ponudnik sam, navedeno pa naj bi izhajalo tudi iz Certifikata o skladnosti št. 16009 z dne 19. 3. 2018, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (v nadaljevanju: certifikat o skladnosti). Ker izbrani ponudnik za dejavnost proizvodnje stolov ni registriran, nima proizvodnje, v družbi pa je zaposlena le ena oseba, vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje na javnem naročilu, kot izhaja iz prve alineje obrazca 2 Izjava gospodarskega subjekta.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navedbam vlagatelja nasprotuje in navaja, da registrirana dejavnost proizvodnje stolov sicer ni bila razpisni pogoj, vendar je registriran tudi za to dejavnost. Navedbe vlagatelja, da bo storitev izvajal s podizvajalci označuje za zmotne. Navaja, da izbrani stol vsebuje inovativno tehnološko rešitev, ki jo je razvil izbrani ponudnik, zato bo zgolj z izvedbo javnega naročila brez podizvajalcev lahko zaščitil svoj »know how«. Navaja, da naročnik tudi števila zaposlenih pri ponudniku ni opredelil kot razpisni pogoj, niti v zvezi z izvedbo posla (razen izrecno opredeljenih v razpisu) ni postavil drugih posebnih pogojev. Izbrani ponudnik s sklenitvijo pogodbe nase prevzame obveznost, da bo posel izvedel v dogovorjenem obsegu in rokih, sicer je naročniku odškodninsko odgovoren. Navaja, da je predmetni posel sposoben izvesti v okviru trenutnih zaposlitvenih kapacitet, kar potrjujejo reference in dolgoletne izkušnje zakonitega zastopnika izbranega ponudnika na tem področju. Le-ta je opravil pilotno proizvodnjo 10 stolov, ki je pokazala, da lahko povprečen delavec izdela najmanj 20 stolov dnevno oziroma 400 stolov na mesec. Ker je rok za izvedbo predmetnega naročila 60 dni, je predmetno javno naročilo izbrani ponudnik sposoben izvesti že z enim samim delavcem. V kolikor se bo izkazala potreba po dodatni delovni moči, bo delavce zaposlil.

Naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo navaja, da je predmet javnega naročila dobava pisarniških stolov, ki jo lahko izvede vsaka pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost trgovine s pisarniškim pohištvom in da registrirana dejavnost proizvodnje stolov ni bila razpisni pogoj. Vprašanje, ali je izbrani ponudnik dejansko sposoben izvesti javno naročilo je po mnenju naročnika predmet izvajanja pogodbe. Navaja tudi, da ne držijo navedbe vlagatelja, da iz certifikata, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik izhaja, da gre za lastno proizvodnjo stolov, temveč gre le za podatek o prejemniku certifikata.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika nasprotuje navedbam naročnika in vztraja, da izbrani ponudnik ni izkazal registracije za proizvodnjo stolov, ki jih bo proizvajal sam, in zgolj registracija za trgovino ni dovolj. Naročniku očita, da je kršil ZJN-3 ker ni preveril, ali je izbrani ponudnik na dan oddaje ponudb registriran za proizvodnjo stolov in se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-168/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, v skladu s katerimi mora ponudnik pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da v točki 4.1 Razlogi za izključitev, pogoji za sodelovanje in dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, v poglavju 4 Seznam dokumentov za ugotavljanje sposobnosti in izpolnjevanja tehničnih zahtevi, naročnik pogojev glede registracije dejavnosti ni določil, je pa v OBRAZCU 2 Izjava gospodarskega subjekta, zapisal: »sprejemamo in izpolnjujemo vse pogoje za sodelovanje ter tehnične in ostale zahteve iz dokumentacije za javno naročilo št. 430-04/2018: dobava pisarniških stolov za poslovne prostore ZPIZ«, v OBRAZCU 3 Podatki o ponudniku/podizvajalcu pa je v delu »REGISTRACIJA DEJAVNOSTI, VEZANA NA PREDMET JAVNEGA NAROČILA« predvidel vpis podatka »Standardna klasifikacija dejavnosti« in »Opis dejavnosti«. Oba obrazca so bili ponudniki dolžni podpisati in priložiti svoji ponudbi.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik oba obrazca podpisal, v OBRAZCU 3 Podatki o ponudniku/podizvajalcu, pa je vpisal »G 46.650« (v delu »Standardna klasifikacija dejavnosti«) in »Trgovina na debelo s pisarniškim pohištvom« (v delu »Opis dejavnosti«).

Ker pogoja glede registracije za opravljanje (katerekoli) dejavnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi ga ponudniki izkazovali s predložitvijo podpisanega OBRAZCA 2 Izjava gospodarskega subjekta ali s predložitvijo kateregakoli drugega obrazca oziroma dokazila, naročnik ni predvidel, v OBRAZCU 2 Izjava gospodarskega subjekta pa je v pri alineji predvidel zgolj splošno izjavo, da ponudniki izpolnjujejo »vse pogoje za sodelovanje [...] »iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje na javnem naročilu, kot izhaja iz prve alineje OBRAZCA 2 Izjava gospodarskega subjekta, iz razloga, ker ni registriran za proizvodnjo stolov, ni mogoče slediti. Ne glede na to, da izbrani ponudnik pritrjuje, da bo stole proizvajal sam, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru to ni relevantno, saj je bilo ugotovljeno, da obveznosti registracije za proizvodnjo stolov, ki jo zatrjuje vlagatelj, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil.

V kolikor bi bilo mogoče navedbe vlagatelja glede registracije proizvodnje stolov razumeti na način, da bi moral izbrani ponudnik ustrezno registracijo proizvodnje stolov vpisati tudi v OBRAZEC 3 Podatki o ponudniku/podizvajalci, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi temu ni mogoče slediti. V omenjenem obrazcu so morali ponudniki vpisati (le) registracijo dejavnosti, ki je »VEZANA NA PREDMET JAVNEGA NAROČILA«, to je v konkretnem primeru »Dobava pisarniških stolov za poslovne prostore ZPIZ«, kar je izbrani ponudnik (kot predhodno opisano in kar med strankami ni sporno) tudi storil.

Ker bi naknadno ugotavljanje sposobnosti ponudnika v zvezi z registracijo za proizvodnjo stolov pomenilo spreminjanje oziroma dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za oddajo ponudb v smislu drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki ni dopustno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da posledično naročniku ni mogoče očitati, da je kršil ZJN-3, ker ni preveril, ali je izbrani ponudnik na dan oddaje ponudb registriran za proizvodnjo stolov, kot nerelevantno pa se izkaže tudi vlagateljevo sklicevanje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-168/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013.

V zaključku vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ter 6. in 7. člen ZJN-3, zato je, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je (skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 3.312,30 EUR. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za zahtevek za revizijo zoper odločitev, ki se nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti, zato taksa, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, znaša 2.000,00 EUR. Državna revizijska komisija bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v višini 1.312,30 EUR vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

V Ljubljani, 19. 7. 2018


predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Ergoland d.o.o., Tekstilna ulica 2, 4000 Kranj


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran