018-110/2018 Onkološki inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup seta za pregledovanje ORL bolnikov s pripadajočo opremo ter vzdrževanjem«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Karl Storz Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.7.2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21.2.2018, pod št. objave JN000994/2018.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 18.5.2018 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 17.5.2018 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Betatron, d.o.o., Cesta v Podboršt 11, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z nedatirano vlogo pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, označitev ponudbe izbranega ponudnika za nedopustno, sprejem nove odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in na podlagi lastnih izkušenj ocenjuje, da izbrani ponudnik s priloženimi katalogi/prospekti ni dokazal, da ponujeni predmet ustreza tehničnim specifikacijam. Naročnik je zato napačno označil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno. Izbrani ponudnik ni izpolnil zahtevanih pogojev, saj predmeta ponudbe ni izkazal s priloženimi katalogi, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj nadalje ocenjuje, da je bilo naročilo oddano ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznih pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in/ali da je naročnik dopustil spremembo tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil kataloge/prospekte, vendar z njimi ne izkazuje oz. dokazuje zahtevanih tehničnih specifikacij. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil, da je potrebno ustreznost tehničnih specifikacij dokazati s katalogi/ prospekti, ki morajo biti del ponudbene dokumentacije. Vlagatelj pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni razbral opisa vseh zahtevanih tehničnih specifikacij. Kolikor je vlagatelju znano, naročnik izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev ponudbe, kar bi naročnik moral storiti, saj iz predloženih katalogov izkušeni poznavalec predmeta javnega naročila ne more razbrati, ali v prospektu predstavljeni artikli ustrezajo tistim, ki so predmet ponudbe izbranega ponudnika. Prejetih ponudb naročnik ni mogel objektivno primerjati, saj ponudba izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam naročnika in je posledično neustrezna. Naročnik je zato kršil temeljna načela javnega naročanja. Pri tem je potrebno upoštevati, da ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, ni dopustno dopolnjevati, kar daje še večjo težo naročnikovi kršitvi. Ker v prospektu, ki je priložen v ponudbo izbranega ponudnika, predstavljen artikel ni skladen s tistim, ki ga izbrani ponudnik navaja v svoji ponudbi, bi prišlo do spremembe ponudbe tudi v primeru, če bi predloženi prospekt zamenjali z drugim (morebiti celo) ustreznejšim prospektom.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 1.6.2018, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da so vlagateljeve trditve nevsebinske, pavšalne in brez vsakršnih dokazil. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da je izpolnil vse zahteve naročnika. Ponujena oprema je prikazana tako tehnično kot slikovno in je povsem definirana.

Naročnik je s sklepom z dne 14.6.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ker izpolnjuje vse naročnikove zahteve. Naročnik je pregledal vse tri prejete ponudbe, pri tem pa ni zahteval dopolnitev oz. pojasnil, saj je ocenil, da lahko, na podlagi predloženih ponudb ter lastnih izkušenj s področja medicine ter medicinske opreme, opravi celovit ter popoln pregled ponudb. Vlagatelj domnevnih kršitev ne konkretizira, temveč pavšalno očita kršitve določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Skladno z razpravnim načelom mora vlagatelj zatrjevati dejstva določno in konkretizirano ter predložiti dokaze, ki ta dejstva podpirajo oz. potrjujejo. Na podlagi ponudbe izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, kaj izbrani ponudnik ponuja, v njej pa so tudi označeni podatki, ki se povezujejo s katalogi ter tehničnimi specifikacijami. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel model ponujene medicinske opreme. Na podlagi predložene ponudbe je naročnik (oz. njegova strokovna komisija, katere člani so strokovnjaki medicinske stroke) ugotovil, za kakšno opremo gre, kaj je izbrani ponudnik ponudil ter da ponujena oprema ustreza naročnikovim zahtevam.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15.6.2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 20.6.2018, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah. Vlagatelj navaja, da bi moralo biti dejansko stanje, s katerim je vlagatelj utemeljeval zahtevek za revizijo, naročniku znano. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik za ponujeni izdelek endoskop – laringoskop 2a predložil katalog, ki prikazuje različne endoskope brez navedb kataloških številk. Izbrani ponudnik bi moral kot zahtevano dokazilo v katalogu navesti kataloško številko. Izbrani ponudnik tudi nepravilno izkazuje predmet ponudbe, saj je na vsakem prospektu različen instrument, izbrani ponudnik pa ponujenega predmeta ne dokazuje s kataloško številko, niti s tehničnim opisom. Izbrani ponudnik zato za ta ponujeni predmet ni uspel ustrezno dokazati tehnične ustreznosti ponujenega predmeta. Za ponujeni izdelek endoskop – laringoskop 2b je izbrani ponudnik predložil katalog, v katerem je predstavljen fleksibilni endoskop brez oznake kataloške številke. Tehnične karakteristike tega instrumenta so glede na naročnikove zahteve neustrezne, zato vlagatelju ni znano, kateri ustrezni instrument izbrani ponudnik ponuja. Izbrani ponudnik je v katalogu označil izdelek, ki prav tako ne ustreza zahtevam. Izbrani ponudnik ni uspel dokazati, da v ponudbi izkazuje tehnično ustreznost predmeta javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je po merilu za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s katalogi, predloženimi v ponudbo, ni izkazal, da ponujeni predmet izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve. Iz katalogov ne izhaja opis vseh zahtevanih tehničnih specifikacij, poleg tega tudi ni mogoče zaključiti, da se predloženi katalogi nanašajo ponujeni izdelek. Izbrani ponudnik je predložil katalog za izdelek, ki ga ne ponuja.

Predmet konkretnega javnega naročila je nakup seta za pregledovanje ORL bolnikov s pripadajočo opremo, ki je sestavljen iz endoskopske enote/stolpa (ta je sestavljena iz nadzorne enote za kamero in kamere za priklop na endoskop, monitorja, izvora LED-svetlobe in sistema snemanja), endoskopa, laringoskopa, in baterijskega vira svetlobe, vključno s polnilno postajo (razvidno iz obrazca št. 4 – Ponudbeni predračun, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je v obrazcu št. 5 – Tehnične zahteve za predmet javnega naročila, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za nekatere izdelke (ki sestavljajo set za pregledovanje ORL bolnikov) določil tehnične specifikacije, s katerimi je opisal predmet naročila. V izpostavljenemu obrazcu je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo kataloge in/ali prespekte ter druge dokumente, ki dokazujejo, da predmet javnega naročila ustreza tehničnim specifikacijam. Naročnik je tudi zahteval, da mora biti iz priložene prospektne dokumentacije jasno razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-009/2017, 018-061/2016, 018-108/2015), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da vlagatelj trditvenega bremena v zahtevku za revizijo ni zmogel. Vlagatelj namreč očita kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika oz. da je izbral ponudbo, ki ni dopustna, kar utemeljuje z navedbami, da izbrani ponudnik s predloženimi katalogi »ne izkazuje oz. dokazuje tehničnih specifikacij«, da pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika »ni nikjer razbral opisa vseh zahtevanih tehničnih specifikacij«, da »iz predloženih prospektov…ni mogoče razbrati ali v prospektu predstavljeni artikli ustrezajo tistim, ki so bili predmet ponudbe izbranega ponudnika« in da »v prospektu predstavljen artikel ni skladen s tistim, ki ga izbrani ponudnik navaja v svoji ponudbi«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč poda zgolj (svoje) ugotovitve oz. zaključke, in sicer, da izbrani ponudnik s predloženimi katalogi ni izkazal izpolnjevanja naročnikovih zahtev, da ni mogoče ugotoviti, ali se predloženi katalogi nanašajo na ponujene izdelke in da je vlagatelj predložil katalog za izdelek, ki ga ni ponudil. Pri tem pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnega dejanskega stanja (tj. konkretnih dejstev), na podlagi katerih je napravil izpostavljene ugotovitve oz. zaključke. Da bi vlagatelj s svojimi navedbami lahko uspel bi moral določno ter konkretno navesti dejstva in konkretizirano pojasniti, za kateri izdelek oz. izdelke (ki je oz. so del seta, ki ga naročnik naroča) izbrani ponudnik s predloženo tehnično dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev in točno katere tehnične zahteve (oz. tehničnih zahtev) izbrani ponudnik ni izkazal in zakaj (npr. ker podatek v katalogu ni naveden, ker iz kataloga izhaja podatek, ki ni skladen z zahtevami,…). Prav tako bi moral vlagatelj v zvezi z navedbami »iz predloženih prospektov…ni mogoče razbrati ali v prospektu predstavljeni artikli ustrezajo tistim, ki so bili predmet ponudbe izbranega ponudnika« navesti dejstva in konkretizirano pojasniti, za kateri ponujeni izdelek (ki je del seta, ki ga naročnik naroča) dvomi, da se predloženi katalogi nanj nanaša, in tudi na podlagi katerih dejstev je mogoč zaključek o dvomu o skladnosti med predloženim katalogom in ponujenim predmetom. V zvezi z navedbami »v prospektu predstavljen artikel ni skladen s tistim, ki ga izbrani ponudnik navaja v svoji ponudbi« bi moral vlagatelj navesti dejstva in konkretizirano pojasniti, na kateri ponujeni izdelek (ki je del seta, ki ga naročnik naroča) se izpostavljeni očitek nanaša in na podlagi katerih dejstev je mogoč zaključek, da se v ponudbi izbranega ponudnika predložen katalog ne nanaša na ponujeni izdelek.

Poudariti gre, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je imel vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (navedeno je razvidno tudi iz odstopljene spisovne dokumentacije), zato bi lahko v zahtevku za revizijo konkretno navedel, za katere ponujene izdelke izbrani ponudnik naj ne bi izkazal skladnosti s tehničnimi zahtevami oz. katere tehnične zahteve izbrani ponudnik naj ne bi izkazal. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer kot dokaz predlagal vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar pa gre poudariti, da zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Izvedba dokazov namreč služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Na tem mestu gre še v zvezi z vlagateljevimi (smiselnimi) navedbami v vlogi z dne 20.6.2018, da dejanskega stanja ni opisal, ker bi moralo biti naročniku znano, pojasniti, da čeprav naročnik razpolaga s ponudbo izbranega ponudnik (in je posledično seznanjen z njeno vsebino), mora vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretno navesti, na podlagi katerih podatkov v ponudbi izbranega ponudnika (oz. manjkajočih podatkov) utemeljuje pomanjkljivost ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel (pravno relevantnih) dejstev, na podlagi katerih bi bilo (če bi se v postopku dokazovanja izkazala za resnična) mogoče sprejeti zaključke o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3. Vlagatelj šele v vlogi z dne 21.6.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, konkretizirano navaja dejstva, in sicer zatrjuje, da se očitki nanašajo na zahtevani endoskop – laringoskop 2a in endoskop – laringoskop 2b. V zvezi s prvim izdelkom vlagatelj zatrjuje, da se izbrani ponudnik sklicuje na dva predložena kataloga, v katerih sta predstavljena različna izdelka in da zaradi umanjkanja navedbe kataloške številke v katalogu ni razvidno, katerega izmed več v katalogu predstavljenih izdelkov izbrani ponudnik ponuja. V zvezi z izdelkom endoskop – laringoskop 2b vlagatelj zatrjuje, da v predloženem katalogu ni navedena kataloška številka in da ni skladen s tehničnimi zahtevami.

Vendar pa je vlagatelj z izpostavljenimi navedbami prepozen, posledično pa jih v tem postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati. Šesti odstavek 29. člena ZPVPJN namreč določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagateljeve navedbe v vlogi z 21.6.2018 po vsebini predstavljajo nova dejstva (ki naj bi utemeljevala kršitev, ki jo je vlagatelj sicer zatrjeval že v zahtevku za revizijo), pri tem pa vlagatelj v izpostavljeni vlogi niti ne navaja niti ne dokaže, da teh novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil spremembo oz. dopolnitev ponudbe v delu, v katerega skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati, gre ugotoviti, da iz odstopljene spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik pozval izbranega ponudnika na spremembo, dopolnitev ali pojasnilo ponudbe, kot tudi ne, da bi izbrani ponudnik spreminjal, dopolnjeval ali pojasnjeval ponudbo. Vlagateljeve navedbe, da bi naročnik moral izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe in da ne bi bila dopustna sprememba ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se veže na tehnične specifikacije ponujenega predmeta, pa temeljijo na izhodišču, da izbrani ponudnik s predloženo dokumentacijo ni izkazal ustreznosti ponujenega predmeta, česar pa vlagatelj, kot že navedeno, ni uspel izkazati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 19.7.2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Karl Storz Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60A, 1000 Ljubljana,
- Betatron, d.o.o., Cesta v Podboršt 11, 1231 Ljubljana – Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran