018-104/2018 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja DV 2x110 kV RTP Grosuplje - RTP Trebnje / odsek Ivančna Gorica - Trebnje« - sklop 3 (Dobava vodnikov) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Družinsko podjetje Kosič d.o.o., Ruperče 13, Pernica, ki jo zastopa odvetnik Boris Ozmec, Ljubljanska 9/III, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 7. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 19. 2. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000960/2018-E01 in v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 035-077069.

Naročnik je dne 4. 5. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 30-1/2018-17994-IHG, s katero je javno naročilo v 3. sklopu (Dobava vodnikov) oddal v izvedbo ponudniku Telma Trade d.o.o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da vlagateljeva ponudba ni dopustna iz razloga, ker ni predložil potrdila, da ima proizvajalec akreditiran laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz EU (vključno z merilno opremo).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 15. 5. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik ponudnikom dovolil tudi ponudbo vodnikov, ki jih je proizvedla družba izven Evropske Unije, pod pogojem, da so razpisano opremo že dobavljali v elektroenergetski sistem Slovenije. Pri tem je zahteval, da mora proizvajalec imeti laboratorij, ki je akreditiran za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije. Zatrjuje, da je ponudil vodnike, ki jih je proizvedlo podjetje Midal Cables Limited, ki ima sedež in matično tovarno z laboratorijem v Kraljevini Bahrajn, proizvodnjo pa ima tudi v mestu Bozuyuk v Turčiji. Navedeno podjetje je eden največjih in vodilnih proizvajalcev vodnikov na svetu. V Sloveniji je bilo v letih od 2014 do 2017 dobavljenih in vgrajenih 382.145 metrov vodnikov tega proizvajalca, skupno pa je v slovenskem elektroenergetskem sistemu vgrajenih preko 60.000 metrov vodnikov tega proizvajalca. Te vodnike ima v sistem vgrajen tudi naročnik. Z vgrajenimi vodniki ni bilo težav, kar dokazujejo referenčna potrdila. Nerazumljiva in v nasprotju s pravili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) pa je naročnikova odločitev, da se vlagateljeva ponudba izloči zgolj zato, ker ni predložil potrdila o tem, da ima proizvajalec akreditiran laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz EU (vključno z merilno opremo). Vlagatelj navaja, da bi dopustil takšno stališče, vendar le v primeru, če bi se v zvezi z vodnikom navedenega proizvajalca pojavljale težave ali napake. Pojasnjuje, da ima podjetje Midal Cables Limited akreditiran laboratorij v Kraljevini Bahrajn. Ker proizvajalec v Turčiji nima akreditiranega laboratorija, se je odločil, da bo vodnike prevzel v Kraljevini Bahrajn in priložil akreditacijo akreditacijskega organa IAS. Slednji res nima sedeža v Evropski Uniji, vendar (kot je razvidno iz dokumenta »Scope of Accreditation«) izvaja certifikacijo in akreditacijo po vseh standardih, tudi po standardu EN, ki je v Sloveniji prevzeti evropski standard. Laboratorij je certificiran skladno s standardom ISO/IEC Standard 17025:2005, kar je enak standard, po katerem je certificiran tudi slovenski Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, ki deluje na področju elektroenergetskega sistema. Vlagatelj še navaja, da naročnikovo stališče, da je njegova ponudba nedopustna iz razloga, ker njen predmet ni proizveden v Evropski Uniji, ima pa proizvajalec laboratorij, ki je tako certificiran kot tudi akreditiran, po drugi strani pa je izbrana ponudba, katere predmet je sicer proizveden v Evropski Uniji, a proizvajalec nima laboratorija, ki bi bil na ravni kakovosti laboratorija vlagateljevega proizvajalca, ne vzdrži pravne presoje. Proizvajalec vodnika, ki ima sedež izven Evropske Unije, ima lahko laboratorij, ki je akreditiran in certificiran s strani svetovno priznanega laboratorija (in torej ne le s strani ene izmed renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije), medtem ko proizvajalcu iz Evropske Unije takšne zahteve ni potrebno izpolniti. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da bo naročnik prevzem vodnika izvedel v tovarni proizvajalca ob prisotnosti strokovnjakov. Vlagatelj zatrjuje, da postavljanje neupravičenih in neutemeljenih pogojev ni dopustno, naročnik pa lahko razlikuje med ponudniki zgolj na temelju meril in pogojev, ki so objektivno opravičljivi oziroma ne smejo biti strožji kot to opravičuje njihov namen. Pogoji, tehnične zahteve oziroma naročnikove potrebe ne bi smeli predstavljati edinega razloga, na temelju katerega posamezni ponudnik ne bi uspel v postopku oddaje javnega naročil. Vlagatelj še navaja, da predstavlja podlago za njegovo stališče sedmi odstavek 68. člena ZJN-3, ki določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ni skladna z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik na kakršenkoli ustrezen način dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve iz tehničnih specifikacij. Naročnik je torej omejen z zakonsko predvideno možnostjo ponudnika, da dokaže, da ponujeni predmet enako izpolnjuje naročnikove zahteve, kot jih je navedel v razpisni dokumentaciji. Če ponudniku to uspe, naročnik njegove ponudbe ne sme zavrniti. Vlagatelj še opozarja, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, ter da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Poleg tega se mora javno naročilo izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročila. Ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom dobrega gospodarjenja in zlasti tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj je zavrnil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki ni izpolnila pogoja, ki objektivno ni opravičljiv. Vse navedeno velja še toliko bolj, saj ima naročnik v elektroenergetskemu sistemu že vgrajeno opremo, ki je predmet razpisa.

Naročnik je z dokumentom št. 30-1/2018-24400, z dne 31. 5. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji zapisano, da v kolikor proizvajalec vodnika nima svojega laboratorija in opreme za preizkuse po navedenih standardih, mora ponudnik organizirati preizkuse v neodvisnem laboratoriju, ki je akreditiran za omenjeni obseg preizkušanja s strani akreditacijskega organa, ki je član EA (Evropskega združenja za akreditacijo) ali ima z njim podpisan sporazum o vzajemnem priznavanju akreditacij. Navedena zahteva se nanaša na tehnični del razpisne dokumentacije in v zvezi z njo ni bilo postavljeno nobeno vprašanje. Vsi ponudniki morajo oddati ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo, sicer so njihove ponudbe označene kot nedopustne. Naročnik zatrjuje, da je (v skladu z načelom transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov) vezan na pogoje, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Uvedba drugačnih zahtev (po roku za oddajo ponudb), bi diskriminirala ponudnike, naročnikom pa omogočala zlorabe. Glede na dejstvo, da je imel vlagatelj možnost predlagati spremembo sporne zahteve oziroma zoper razpisno dokumentacijo vložiti zahtevek za revizijo, pa tega ni storil, so njegove navedbe prepozne. Vlagatelj je v svoji ponudbi ponudil vodnike proizvajalca Midal Cables Limited iz Turčije, ni pa predložil tudi potrdila, da ima proizvajalec akreditirani laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije. Vlagatelj je v svoji ponudbi predlagal laboratorij Midal Cables Limited iz kraljevine Bahrajn in predložil akreditacijo, iz katere je razvidno, da je laboratorij proizvajalca Midal Cables Limited akreditirala akreditacijska hiša IAS California, USA, ki pa ni članica Evropskega združenja za akreditacijo. Akreditacijska hiša IAS California, USA ima na svoji spletni strani navedene organizacije, s katerimi ima sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju akreditacij, vendar nima tudi sklenjenega sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij z Evropskim združenjem za akreditacijo. Poleg tega vlagatelj tudi sam navaja, da nima akreditiranega laboratorija za opravljanje preizkusov s strani ene izmed renomiranih akreditacijskih hiš iz EU, s čimer priznava, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja. Naročnik še opozarja, da ni postavljal takšnih zahtev, ki bi ponudnikom neupravičeno onemogočale udeležbo. Zatrjuje, da je zanj zelo pomembno, da je vodnik izdelan po evropskih standardih, kar pa se lahko kontrolira le strani laboratorija, ki deluje po evropskih standardih. Vlagatelj bi tako lahko predlagal katerikoli laboratorij, ki je akreditiran s strani akreditacijske hiše, ki ima sklenjen sporazum z Evropskim združenjem za akreditacijo (takšnih laboratorijev je vsaj tisoč). Naročnik se strinja z vlagateljem, da je že ponudil in dobavil vodnik proizvajalca Midal Cables Limited iz Turčije, vendar opozarja, da je takrat ponudil tudi laboratorij za opravljanje preizkusov, akreditiran s strani turške akreditacijske hiše, ki ima sklenjen sporazum z EA - Evropskim združenjem za akreditacijo.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 7. 6. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da se strinja z naročnikom v tem, da morajo ponudniki oddati ponudbe, ki so skladne z razpisno dokumentacijo, a poudarja, da to ne velja za tiste dele razpisne dokumentacije, v katerih naročnik pogoje predmeta in z njimi povezane tehnične specifikacije, določi s sklicevanjem na standarde. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 namreč določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije preko standardov, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujeno blago ni skladno z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami. Navedeno velja v primeru, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagana rešitev enako izpolnjuje zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Vlagatelj bi moral, če naj bi veljalo stališče naročnika, pravočasno oporekati postavljeni zahtevi, vendar pa je naročnik pri tem spregledal obveznost, ki mu jo nalaga sedmi odstavek 68. člena ZJN-3. V obravnavanem primeru postavljena zahteva niti ni sporna, temveč je sporno ravnanje naročnika, ki ni upošteval vlagateljevega dokaza, s katerim je izkazal enakovredno izpolnjevanje zahteve. Ob upoštevanju ponudnikove pravice, da dokaže enakovredno izpolnjevanje zahteve, je zato nepomembno, katere standarde in zahteve je vlagatelj izpolnjeval v preteklosti. Zatrjuje še, da je v zahtevku za revizijo utemeljil, da razpolaga z dokazom, ki izkazuje enakovredno izpolnjevanje zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji. V ponudbi je predlagal laboratorij Midal Cables Linited iz Kraljevine Bahrajn, ki ga je akreditirala akreditacijska hiša IAS California. Akreditacijski organ IAS pa izvaja certifikacijo in akreditacijo po vseh standardih, tudi po standardu EN, ki je v Sloveniji prevzeti evropski standard.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva ponudba v 3. sklopu (Dobava vodnikov) izločena kot nedopustna iz razloga, ker v ponudbi ni predložil potrdila, da ima proizvajalec akreditiran laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene izmed renomiranih akreditacijskih hiš iz EU (vključno z merilno opremo).

Naročnik je v 3. točki razpisne dokumentacije (Pogoji za udeležbo), v delu, ki se nanaša na sklop 3, med drugim postavil naslednjo zahtevo:

»Naročnik dovoli, da je proizvajalec lahko izven EU, v kolikor gre za proizvajalca, ki je že dobavljal opremo (kot je predmet javnega razpisa) v elektroenergetski sistem Slovenije. Količina mora biti ustrezna glede na zahtevano količino referenčnega pogoja. Poleg tega mora tak proizvajalec imeti laboratorij, akreditiran za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije (vključno z merilno opremo). Potrdila je potrebno v ponudbi predložiti.«

V zvezi s postavljeno zahtevo na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je citirana zahteva jasna in nedvoumna oziroma ne dopušča različnih interpretacij. Naročnik je v obravnavanem primeru dovolil tudi ponudbo vodnikov, ki jih je proizvedla družba izven Evropske Unije, a le pod pogojem, da je takšen proizvajalec že dobavljal vodnike v energetski sistem Slovenije. Poleg tega je moral imeti proizvajalec v tem primeru tudi laboratorij, akreditiran za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije (vključno z merilno opremo), ponudniki pa so morali v zvezi s tem predložiti dokazilo.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je vodnike, ki jih je ponudil vlagatelj, proizvedla družba izven Evropske Unije (družba Midal Cabled Limited, ki ima sedež in matično tovarno v Kraljevini Bahrajn, proizvodnjo pa tudi v mestu Bozuyuk vTurčiji). Med njima tudi ni spora o tem, da je proizvajalec že dobavljal vodnike v energetski sistem Slovenije, oziroma da so v slovenskem elektroenergetskem sistemu že vgrajeni vodniki tega proizvajalca. Vlagatelj in naročnik sta si prav tako edina tudi v tem, da je vlagatelj v ponudbi predlagal laboratorij Midal Cables Limited iz Kraljevine Bahrajn (laboratorij svojega proizvajalca) in predložil akreditacijo, iz katere je razvidno, da je laboratorij akreditirala akreditacijska hiša IAS California, USA, ki ni članica Evropskega združenja za akreditacijo oziroma nima sklenjenega sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij z Evropskim združenjem za akreditacijo.

Stranki pa si nista edini v tem, ali je vlagateljeva ponudba (kljub temu) dopustna. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj je s predložitvijo navedene akreditacije dokazal, da ponujeni predmet (v skladu s sedmim odstavkom 68. člena ZJN-3) enako izpolnjuje naročnikove zahteve, oziroma da naročnik neupravičeno ni upošteval njegovega dokaza, s katerim je izkazal enakovredno izpolnjevanje zahteve. Naročnik se z vlagateljem ne strinja. Zatrjuje, da je vezan na zahteve, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji. Ker vlagatelj zahteve ni izpolnil, je bila njegova ponudba zakonito izločena. Opozarja tudi, da njegova zahteva tudi sicer ni diskriminatorna, saj bi lahko vlagatelj predlagal katerikoli laboratorij, ki je akreditiran s strani akreditacijske hiše, ki ima sklenjen sporazum z Evropskim združenjem za akreditacijo, takšnih laboratorijev pa je vsaj tisoč.

Vlagatelj je torej v svoji ponudbi (kot že izhaja iz te obrazložitve) ponudil vodnike proizvajalca Midal Cables Limited iz Turčije, ki so že vgrajeni v energetski sistem Slovenije, ni pa predložil tudi potrdila o tem, da ima proizvajalec akreditiran laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene od renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi predlagal laboratorij Midal Cables Limited iz Kraljevine Bahrajn in predložil akreditacijo, iz katere je razvidno, da je laboratorij proizvajalca Midal Cables Limited akreditirala akreditacijska hiša IAS California, USA, ki ni članica Evropskega združenja za akreditacijo. Akreditacijska hiša IAS California, USA ima na svoji spletni strani (kar med strankama v tem postopku ni sporno) navedene organizacije, s katerimi ima sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju akreditacij, vendar nima tudi sklenjenega sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij z EA - Evropskim združenjem za akreditacijo. Že iz navedenih razlogov ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je s predlaganim laboratorijem enakovredno izpolnil naročnikovo zahtevo (v smislu sedmega odstavka 68. člena ZJN-3). Akreditacijski organ IAS sicer (kot pravilno opozarja tudi vlagatelj) izvaja certifikacijo in akreditacijo po različnih standardih, tudi po standardu EN, ki je v Sloveniji prevzeti evropski standard. Vendar pa je potrebno tudi ugotoviti, da je naročnik zahteval od ponudnikov (v Dokumentaciji za razpis, št. projekta: D763-A572/065-2, št. mape: D763-6E/M01), da morajo biti vodniki izdelani skladno s standardi SIST EN 50182:2002, SIST EN 61232:1996 in SIST EN 61232:1996/A11:2002 ter SIST EN 60889:2002, ki bodo hkrati tudi osnova za preizkušanja, iz dokumenta Scope ob accreditation (ki ga je v ponudbi predložil vlagatelj) pa je razvidno, da se obseg akreditacije (med drugimi) nanaša le na en standard EN - to je na standard EN 50182.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da bi lahko vlagatelj v obravnavanem primeru predlagal katerikoli drug laboratorij, ki je akreditiran s strani akreditacijske hiše, ki ima sklenjen sporazum z Evropskim združenjem za akreditacijo (po naročnikovih navedbah, ki jim vlagatelj ni oporekal, naj bi bilo takšnih laboratorijev vsaj tisoč). Čeprav je sporni laboratorij, kot zatrjuje vlagatelj, certificiran z enakim standardom kot slovenski Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, pa tudi to ne spremeni dejstva, da ponujeni laboratorij ni akreditiran s strani ene izmed renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropske Unije. Nenazadnje bi lahko vlagatelj predlagal tudi (t)isti laboratorij za opravljanje preizkusov (ki je akreditiran s strani turške akreditacijske hiše in ima, v skladu z naročnikovo izrecno zahtevo, sklenjen sporazum z EA - Evropskim združenjem za akreditacijo), ki ga je že ponudil v enem izmed predhodnih postopkov oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovo izrecno zahtevo, njegova ponudba ni dopustna.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 1.12 Poglavja 1 razpisne dokumentacije - Pojasnila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma v kolikor je menil, da zahteva, ki se nanaša na akreditacijo laboratorija, ni dovolj jasna ter da je diskriminatorna) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Čeprav vlagatelj (v vlogi, z dne 7. 6. 2018, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo) zatrjuje, da zahteva, ki se nanaša na akreditacijo laboratorija ni sporna, pa ji je v zahtevku za revizijo kljub temu oporekal. V zahtevku za revizijo je namreč v zvezi s tem (med drugim tudi) navedel, da »postavljanje takšnih (neupravičenih in neutemeljenih) pogojev ni dopustno, saj lahko naročnik razlikuje med ponudniki zgolj na temelju meril in pogojev, ki so objektivno opravičljivi oziroma ne smejo biti strožji, kot to opravičuje njihov namen«, ter da je »ravnanje naročnika tudi v nasprotju z načelom dobrega gospodarja, in zlasti v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj je zavrnil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki ni izpolnila pogoja, ki objektivno ni opravičljiv«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi ugotovitve, da ni predložil potrdila, da ima proizvajalec akreditiran laboratorij za opravljanje preizkusov s strani ene izmed renomiranih akreditacijskih hiš iz Evropski Uniji (vključno z merilno opremo), izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Ljubljani, dne 12. 7. 2018



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Elektro Ljubljana d.d., Slovenska 58, Ljubljana,
- Odvetnik Boris Ozmec, Ljubljanska 9/III, Maribor,
- Telma Trade d.o.o., Motnica 13, Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran