018-095/2018 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba IN2 d.o.o., Mahorićeva 1/1, Zagreb, ki ga zastopa Odvetniška družba Godec Černeka Nemec o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 6. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 5.702,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 14. 3. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001613/2018-B01 in dne 16. 3. 2018 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 053-116829.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 11. 5. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Primarno predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi, oziroma podredno, da se razveljavijo vsi sporni deli razpisne dokumentacije, v obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da naročnik ni v zadostni meri konkretiziral tehničnih specifikacij, zaradi česar mu razpisna dokumentacija ne omogoča oddaje dopustne ponudbe. Iz navedenega razloga ne more ovrednotiti obsega in vrednosti del, naročnik pa ne bo prejel medsebojno primerljivih ponudb. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da pripravijo dokument Projekt za izvedbo (PZI), ki naj bi bil namenjen natančnemu popisu specifikacij bodočega informacijskega sistema/aplikacije/modula. Skladno z naročnikovimi zahtevami iz poglavja 4 (Sistemske zahteve SBI-PIS) mora PZI med drugim vsebovati specifikacijo poslovnih procesov, ki jih bo rešitev podprla s komentiranimi diagrami po UML standardu (vključujoče vsaj primere uporabe, sekvenčne diagrame ter druge diagrame glede na obravnavano tematiko), specifikacije podatkovnih struktur, XML struktur, spletnih storitev, aplikacije za prikaz podrobnosti delovanja vseh vključenih komponent in nazadnje tudi natančen popis vseh morebitnih manjkajočih specifikacij bodočega informacijskega sistema/aplikacije/modula. Vlagatelj zatrjuje, da za navedeno zahtevo v 76. in 77. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) ni pravne podlage. S to zahtevo naročnik ne more preverjati ustreznosti ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti, kakor tudi ne ekonomskega in finančnega položaja ponudnika. Z navedeno zahtevo tudi ni dopustno preverjati tehnične in strokovne sposobnosti. Poleg tega je naročnik v zvezi s tem, kljub jasnemu vprašanju, zgolj pavšalno navedel, da bo s PZI preverjal sposobnost ponudnika. Zahteva, ki se nanaša na PZI je nadalje nezakonita tudi iz razloga, ker v posameznih delih ni jasno, kaj naj PZI sploh vsebuje. Naročnik je tako zahteval, da mora PZI vsebovati natančen popis vseh (tudi morebitnih manjkajočih) specifikacij informacijskega sistema/aplikacije/modula, poleg tega so morali ponudniki v PZI med drugim (skladno s točkama 6.12 in 7.22 tehničnih specifikacij) navesti tudi vse možne statistike (poročila). Brez natančnih zahtev o tem, katere specifikacije informacijskega sistema/aplikacije/modula ter katere statistike, poročila in analize mora PZI vsebovati, pa tega dokumenta ni mogoče pripraviti. V tem delu razpisne dokumentacije je zahteva nejasna tudi iz razloga, ker naročnik ni določil, kdaj pred potekom roka za oddajo ponudbe naj bi ponudniki pripravili PZI. Vlagatelj še navaja, da je nedopusten in v nasprotju s pravili javnega naročanja, zlasti s pravili, ki veljajo za odprti postopek, odgovor naročnika, da bodo vse podrobne funkcionalnosti modulov, natančne specifikacije, definicije izpisov, obrazcev in poročil dokončno določene v fazi izvedbe GAP analize, ki se bo izvedena po izbiri ponudnika. Vlagatelj je prepričan, da bi GAP analizo (ki bo po podpisu pogodbe prva obveznost izvajalca) moral izvesti naročnik in v tehnične specifikacije vnesti vse pričakovane in zahtevane lastnosti in funkcionalnosti, ki bi jih z GAP analizo ugotovil. S tem, ko je naročnik izvedbo GAP analize predvidel po podpisu pogodbe in v sodelovanju z izbranim ponudnikom, opušča natančno določitev tehničnih specifikacij predmeta in s tem vlagatelju onemogoča oceno obsega in zahtevnosti del. Naročnikov pomanjkljiv in pavšalen odgovor pa vlagatelju tudi onemogoča, da bi lahko vnaprej predvidel zadostne kapacitete (kadre in druge vire) za izvedbo razpisanega posla. Naročnikov odgovor omogoča neenakopravno obravnavo ponudnikov, kasnejša izdelava GAP analize pa poleg tega predstavlja tudi spremembo tehničnih specifikacij po poteku roka za oddajo ponudb. Vse navedeno pomeni, da je naročnik izbral napačen postopek, saj ZJN-3 za takšne situacije predvideva izvedbo postopka konkurenčnega dialoga (42. člen ZJN-3). Poleg nezmožnosti, da zaradi pomanjkljivih tehničnih specifikacij pripravi dopustno ponudbo in oblikuje ceno, bodo prejete ponudbe med seboj neprimerljive, saj bodo ponudniki pri vsaki nezadostno definirani tehnični zahtevi ponudili kvalitativno in vrednostno povsem različne rešitve. Naročnik niti z določitvijo ustreznih meril ni predvidel merljivosti kvalitete rešitev posameznega ponudnika, saj je kot edino merilo določil zgolj najnižjo ceno. Ob navedenem in ob upoštevanju dejstva, da bo naročnik šele po izbiri ponudnika in izvedeni GAP analizi natančno določil specifikacije, bo šele takrat tudi jasno, ali je ponudba izbranega ponudnika tehnično ustrezna. Vlagatelj v nadaljevanju citira vprašanja in odgovore, ki so bili v zvezi s tem objavljeni na Portalu javnih naročil. Vlagatelj še navaja, da je naročnik ravnal tudi v nasprotju z določilom četrtega odstavka 84. člena ZJN-3, saj je kot edino merilo določil zgolj najnižjo ceno (z DDV). Vlagatelj se sicer strinja, da naročnik v konkretnem primeru določa že izdelan informacijski sistem, vendar ob tem opozarja, da ga je potrebno namestiti, prilagoditi naročnikovim potrebam in specifikam ter integrirati z ostalimi podsistemi in bazami. Te storitve, ki sodijo med storitve izdelave računalniških programov (v smislu 84. člena ZJN-3), vrednostno predstavljajo več kot polovico predmetnega javnega naročila, zato gre v obravnavanem primeru za javno naročilo, pri katerem naročnik ne bi smel uporabiti zgolj merila cene. Predlaga, naj navedeno (po potrebi) preveri oziroma potrdi izvedenec računalniške stroke. Vlagatelj še opozarja, da odločitev o dopustnosti ponudbe ne more temeljiti na višini ocenjene vrednosti, ampak na aktu, s katerim se opredeljuje finančni načrt naročnika. Z enim izmed odgovorov je naročnik tudi potrdil, da je vrednost 2,5 mio EUR zgolj ocenjena vrednost in ne vrednost zagotovljenih sredstev, preseganje ocenjene vrednosti pa ne more biti razlog za zavrnitev ponudbe. Lahko je izločena le, če presega zagotovljena sredstva, ta pa so višja od 2,5 mio EUR.

Naročnik je z dokumentom, z dne 24. 5. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da si vlagatelj zahteve v zvezi PZI nepravilno razlaga, saj z navedeno zahtevo ne bo preverjal ekonomskega in finančnega položaja ponudnika, kakor tudi ne tehnične in strokovne sposobnosti. Zatrjuje, da bo tehnično in strokovno sposobnost preverjal skladno z VIII. poglavjem razpisne dokumentacije, kjer so zahtevane reference. Navaja še, da je na več mestih pojasnil, da išče enovit in že izdelan informacijski sistem, zato PZI dokument razume kot vsebinsko razlago, predstavitev ponudbe in opis izdelka v razširjeni tekstovni obliki. PZI je tako edini dokument, na podlagi katerega lahko oceni skladnost ponujenega izdelka s postavljenimi zahtevami. Zato PZI vsebinsko ni omejen oziroma vsebuje zgolj minimalne vsebinske zahteve. Naročnik navaja, da vlagateljevega očitka o tem, da v posameznih delih ni jasno, kaj naj PZI sploh vsebuje, ne razume. Vlagatelj namreč ni zmogel opredeliti, kaj natančno ni jasno, saj je zgolj prepisal zahteve iz razpisne dokumentacije. Prav tako mu ni jasno, kaj je vlagatelj mislil z navedbo, da ni določeno kdaj (koliko časa) pred rokom za oddajo ponudb naj bi ponudniki pripravili PZI. Zatrjuje, da je v zvezi s tem umaknil zahtevo, da mora biti PZI usklajen in potrjen z naročnikom. Zato se po opravljeni spremembi šteje, da ponudniki PZI predložijo do poteka roka za oddajo ponudb. Navedeno pomeni, da je imel vlagatelj dovolj časa za pripravo PZI, še posebej zato, ker je bil določen nov rok za oddajo ponudb. Naročnik zatrjuje, da je v razpisno dokumentacijo vključil vse nujne informacije, saj je specificiral zahtevane značilnosti predmeta, jasno je opredelil področja, za katera je potrebno pripraviti ponudbo, navedel pa je tudi vrste sistemov in podsklope sistemov, ki jih je potrebno izvesti/vključiti. Naročnik zatrjuje, da išče že izdelan informacijski sistem in ne prilagoditve k delujočemu bolnišničnemu sistemu, zato je izbral odprti postopek. Zatrjuje, da ne išče posameznih specifikacij kot del celotnega sistema, temveč že delujoč, funkcionalen sistem oziroma sistem, ki pokriva vse gradnike bolnišničnega dela. Naročnik pojasnjuje, da je GAP analiza dokument, ki ga razume kot vsebinsko razširitev PZI dokumenta, kjer se pričakuje še dodatna poglobljena analiza ponudnikovega izdelka glede na osnovne specifikacije. GAP analizo potrebuje za pravočasno pripravo bolnišničnega osebja na podrobne spremembe posameznih procesov dela, ki bodo uvedene v sklopu implementacije novega bolnišničnega informacijskega sistema SBI-PIS. Pričakuje torej zakonsko skladen produkt, ki se mu bo lahko v celoti prilagodil. Iz navedenega pa je jasno, da GAP analiza v nobeni točki ne spreminja tehničnih specifikacij. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi morale biti definirane »vse potrebne funkcionalnost modulov, natančne specifikacije, definicije izpisov, obrazcev in poročil …«, naročnik navaja, da je jasno, da gre za funkcionalnosti, ki niso nujne informacije za sestavo ponudbe, temveč so to funkcionalnosti, ki so postranske narave in jih je v tej fazi preuranjeno določati. Naročnik zatrjuje, da ni opustil natančne določitve tehničnih specifikacij, saj so vse nujne informacije jasno navedene v razpisni dokumentaciji, s čimer je vlagatelju omogočena ocena obsega javnega naročila in s tem tudi oblikovanje cene. Kasnejša izvedba GAP analize zato ne more predstavljati spremembe tehničnih specifikacij. Zatrjuje še, da je izbral ustrezen postopek, saj je jasno navedel natančne specifikacije že v razpisni dokumentaciji, poleg tega bi v primeru, če bi napisal več ali drugače, lahko prišlo do favoriziranja posameznega ponudnika. Prav tako tudi ne drži, da bo šele po izbiri ponudnika in izvedbi GAP analize določil specifikacije, saj so le-te jasno določene že v razpisni dokumentaciji. Vlagateljeve navedbe v tem delu so zgolj pavšalne, saj ne pojasni, zakaj ni možno zadostiti zahtevam. Glede na dejstvo, da je javno naročilo postavljeno na raven EU, se bo zagotovo našel enovit sistem, kakršnega zahteva. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj sam očitno ne zmore ponuditi enovitega sistema, zato se neutemeljeno sklicuje na tehnično pomanjkljivost razpisne dokumentacije. Ponovno poudarja, da kupuje izdelan produkt, in da od ponudnikov pričakuje zgolj nastavitve na nivoju zakonskih zahtev in lokalizacije (SLO jezik, dvojezično tiskanje dokumentov SLO-IT, nastavitev šifrantov zdravstvenih delavcev in ostalih zaposlenih itd.). Pričakuje izdelan produkt, ki v svoji osnovi že vključuje standardne vtičnike (interface modul - moduli za integracijo) za integracijo z različnimi programskimi izdelki. Obstoječi ponudniki programske opreme, ki bo predmet integracije v SBI-PIS, se bodo, kar zadeva integracije, morali prilagoditi standardu SBI-PIS. Ob navedenem ocenjuje, da bo integracija s SBI-PIS s standardnimi vtičniki predstavljala od 2 % do največ 3 % celotnega vložka dela. Pričakuje, da bodo v strošku uporabniške licence zajeti vsi stroški nastavitve in implementacije končnega produkta na način, da bodo bodoče morebitne razširitve (novi zaposleni, novi oddelek - dodatne postelje) kar se da transparentne. Ponudniki ponujajo najrazličnejše licence modele (licenca na bolnišnično posteljo, licenca na končnega uporabnika, licenca na število procesorskih jeder …). Ravno zaradi takšnih razhajanj ni navedel nobenih posebnih zahtev, pač pa je pripravljen sprejeti licenčno politiko končnega produkta kot je navedeno v točki 4.5 (Licenčnine SBI-PIS). Vlagatelj trdi, da gre za prilagoditev, kasneje pa priznava, da naročnik naroča že izdelan informacijski sistem, kar pomeni, da so njegove navedbe kontradiktorne. Za namestitev so sicer res potrebne določene integracije, kar pa ne pomeni, da predstavljajo v vrednostnem smislu več kot polovico predmeta naročila (predstavljajo največ 3 %). Zato je tudi očitek, ki se nanaša na merilo, neutemeljen. Da sam vlagatelj ni prepričan v svoje trditve, dokazuje tudi dejstvo, da najprej zatrjuje, da gre pri integraciji za več kot polovico naročila, kasneje pa predlaga postavitev izvedenca. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelj seznanjen s tem, da finančni načrt obstaja, ter da gre pri tem za poslovno skrivnost. Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da je ocenjena vrednost enaka zagotovljenim sredstvom.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 30. 5. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Ugotavlja, da naročnik na njegove konkretne in z dokaznimi predlogi podkrepljene očitke o nezadostni tehnični opredeljenosti specifikacij, podaja splošne in pavšalne odgovore, ki so podobna tistim, ki jih je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Naročnik ponavlja dve splošni trditvi, in sicer, da je v razpisno dokumentacijo vključil vse potrebne tehnične specifikacije, in da naroča enovit, že izdelan informacijski sistem. Naročnik je pri tem spregledal: 1. da je kljub dejstvu, da je predmet naročila že izdelan informacijski sistem, le-tega potrebno namestiti, integrirati in lokalizirati, pri čemer tudi navedeno predstavlja storitve programiranja ter zahteva precejšnje število ur ustrezno usposobljenega strokovnjaka, 2. da je integracijo (že izdelanega) informacijskega sistema mogoče izvesti do različnih ravni in v različnem obsegu, navedeno pa bistveno vpliva na oceno stroškov za izvedbo naročila, 3. da je tudi lokalizacijo sistema mogoče izvesti v različnem obsegu v odvisnosti od želja oziroma zahtev naročnika, kar prav tako vpliva na potrebno količino dela in oceno stroškov izvedbe, 4. da je za vsako posamezno nezadostno konkretizirano tehnično specifikacijo natančno navedel razloge, zakaj in koliko lahko naknadna specifikacija (v okviru GAP analize) vpliva na potrebno količino dela, naročnik pa na nobeno izmed teh navedb ni zmogel podati konkretnega odgovora in 5. da je naročnik v zvezi z vsako nezadostno specificirano tehnično specifikacijo prejel vprašanje, pa je na vsako od njih odgovoril le, da bo specifikacije podal ob izvedbi GAP analize. Dejstvo, da naročnik naroča že izdelan informacijski sistem, ne pomeni, da se izdelek pripelje na lokacijo naročnika in opravi predajo, temveč ga je potrebno namestiti (inštalirati), predvsem pa ga je potrebno v skladu z zahtevami naročnika integrirati in lokalizirati, kar bistveno vpliva na nivo in obseg integracije ter lokalizacije, in s tem na potrebno količino storitev za dokončno izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti izvajalca. Vlagatelj ob tem opozarja, da v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da so predmet naročila prilagoditve k delujočemu informacijskemu sistemu pri naročniku, temveč da je potrebno informacijski sistem (v skladu z naročnikovimi zahtevami) namestiti, integrirati in lokalizirati, te storitve pa pomenijo pomemben delež stroška naročila. Zato morajo imeti ponudniki natančne informacije, da lahko ta strošek ocenijo. Naročnikova trditev, da naroča enovit in že izdelan informacijski sistem, je glede na navedeno, irelevantna in zavajajoča. Poleg tega iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da je naročilo mogoče izpolniti zgolj s ponudbo že izdelanega licenčnega produkta/informacijskega sistema. Dopuščena je tudi izdelava novega informacijskega sistema, kar izhaja iz navedbe na 65. strani tehničnih specifikacij, kjer je naročnik navedel: »Naročnik predpostavlja, da se bo v primeru licenčnega produkta del prilagoditev izvedlo s konfiguracijo in del prilagoditev s programiranjem (razvojem). Uporabniška dokumentacija mora vsebovati tudi posamezne podrobnosti izvedene konfiguracije produkta na način, da je razumljiva naročniku.« Iz iste specifikacije prav tako izhaja, da je tudi v primeru licenčnega produkta sistem potrebno prilagoditi potrebam naročnika. Iz razloga, ker naročnik ni podal konkretnih odgovorov, opozarja vlagatelj, ni mogel dovolj natančno ugotoviti višine stroškov izvedbe javnega naročila in posledično podati konkurenčne ponudbene cene. Naročnik poskuša problem nezmožnosti določitve obsega potrebnih storitev namestitve, integracije in lokalizacije informacijskega sistema minimizirati z zmotno trditvijo, da naj bi te storitve predstavljale največ 3 % celotnega naročila, v preostanku pa naj bi bil edini strošek tisti, ki se nanaša na licence. Vlagatelj ponovno poudarja, da predstavljajo te storitve pomemben delež predmetnega naročila (kar naj potrdi že predlagani izvedenec), ta njegova ocena pa temelji na podrobni preučitvi razpisne dokumentacije in natančnem poznavanju produkta, ki ga trži, medtem ko naročnik ki (po njegovih lastnih navedbah) ne pozna lastnosti licenčnih produktov na trgu, pri svoji pavšalni oceni le ugiba. Naročnik torej na več mestih v razpisni dokumentaciji zahteva integracije in prilagoditve (glej 65. stran tehničnih specifikacij, kjer je naročnik v točki 6.1 zapisal tudi: »Izvajanje pogodbe: prilagoditev informacijskega sistema glede na zahteve«), vendar nivoja in obsega teh del ni specificiral niti po prejemu konkretnih vprašanj. Poleg tega je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podal novo trditev, ki je ni navedel v okviru pojasnil k razpisni dokumentaciji, in sicer, da se bo v celoti prilagodil informacijskemu sistemu, ki ga bo ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj meni, da je naročnik to zapisal zgolj za potrebe revizijskega postopka, medtem ko bo pri izvedbi izvajalec tisti, ki bo moral prilagoditi svoj izdelek, glede na zahteve naročnika, podane po GAP analizi. Nerazumljivo je tudi naročnikovo ukvarjanje z vprašanjem, ali v EU obstaja enovit informacijski sistem, kakršnega zahteva naročnik. Trditve o tem, opozarja vlagatelj, da tak sistem ne obstaja, namreč v zahtevku za revizijo ni navedel. Vlagatelj poudarja, da je tehničnim zahtevam z licenčnim produktom mogoče zadostiti, le obseg programskega dela za prilagoditve in integracije je lahko zelo različen in v celoti odvisen od tega, kakšne bodo natančne zahteve naročnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni v zadostni meri konkretiziral tehničnih specifikacij, zaradi česar mu razpisna dokumentacija ne omogoča oddaje dopustne ponudbe. Iz navedenega razloga ne more ovrednotiti obsega in vrednosti del, naročnik pa ne bo prejel medsebojno primerljivih ponudb. Zatrjuje tudi, da je potrebno informacijski sistem, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, namestiti, prilagoditi naročnikovim potrebam ter ga integrirati z ostalimi podsistemi in bazami. Ker te storitve sodijo med storitve izdelave računalniških programov (v smislu 84. člena ZJN-3) in vrednostno presegajo več kot polovico javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru ne bi smel uporabiti zgolj merila najnižja cena. Vlagatelj tudi navaja, da je vrednost 2,5 mio EUR zgolj ocenjena vrednost, preseganje ocenjene vrednosti pa ne more biti razlog za zavrnitev ponudbe. Ponudba je lahko izločena le, če presega zagotovljena sredstva, ta pa so višja od 2,5 mio EUR.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitke, ki se nanašajo na pomanjkljivo določene tehnične specifikacije oziroma očitke, ki se nanašajo na Projekt za izvedbo (PZI) in GAP analizo.

S tehničnimi specifikacijami, ki jih mora naročnik skladno s prvim odstavkom 68. členom ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema. V sklopu uvedbe je potrebno vzpostaviti enovit sistem, ki bo deloval na enotni podatkovni bazi, brez podvajanja podatkov, omogočal enotno vstopno točko za uporabnike z uporabo enega/enotnega uporabniškega vmesnika, kar pomeni, da bodo vsi poslovni procesi med sabo povezani v enovit sistem, ki je tehnično in vsebinsko stabilen ter obvladljiv. Vzpostavitev obsega: 1. Nakup izdelanega produkta in potrebne infrastrukture, ki je skladen z zahtevami naročnika iz specifikacij javnega naročila. V sklopu vzpostavitve SBI-PIS so zajete tudi storitve nastavljanja izdelanega produkta, integracije z drugimi informacijskimi sistemi ter nameščanja na infrastrukturo., 2. Nakup in razvoj dodatnih funkcionalnosti SBI-PIS, kar pomeni, da se kot osnova kupuje izdelan produkt, kjer pa bo moral izbrani izvajalec po potrebi razviti specifične funkcionalnosti za SBI-PIS, da bo celotna funkcionalnost skladna z zahtevami naročnika iz specifikacij javnega naročila., 3. Programska oprema mora zagotavljati pravočasno (v roku do začetka veljavnosti regulatorne spremembe) in popolno prilagoditev programske opreme regulatornim spremembam na področju zdravstva in drugih področij, ki zadeva delovanje bolnišnice in 4. Zagotavljanje usposabljanja uporabnikov za samostojno uporabo SBI-PIS, ključne uporabnike posameznih modulov je potrebno usposobiti za bodoče usposabljanje v skladu z zahtevami naročnika iz specifikacij javnega naročila (točka 1 (SBI-PIS - Tehnološke in vsebinske zahteve) Priloge 1).

Podrobnejše strokovne zahteve so razvidne iz nadaljnjih točk Priloge 1 (od točke 1.1 do točke 6.3) oziroma na 67 straneh Priloge 1 (Zahteve naročnika). Naročnik je v točki 3.1.6 določil zahteve, ki se nanašajo na tehnološko okolje informacijskega sistema. V točki 3.1.7.1 so določene zahteve, ki se nanašajo na 29 medicinskih modulov (1. EMR elektronski zdravstveni karton in ETL elektronski temperaturni list, 2. Centralna baza zdravil, 3. Proces in aplikacija Vrstomati, registracija pacientov, 4. Prehrana in dietetika, 5. Sprejem in obdelava urgentnih pacientov - urgentni center, 6. Lekarna, 7. Patologija, 8. Nuklearna medicina, 9. Slikovna diagnostika, RTG radiologija, 10. Endoskopije, 11. Laboratorij, 12. Dnevna bolnišnica in hemodializa, 13. Sterilizacija, 14. Intenzivna terapija, 15. Fizioterapija, 16. Antikoagulantna ambulanta (trombo), 17. eNaročanje, 18. eRojstva, 19. Operacije in posegi, 20. Oskrba z bolnišničnim perilom, 21. Transport in logistika, 22. Povezava z IH, 23. eZdravje, 24. Obračunavanje in fakturiranje zdravstvenih storitev, SPP - skupina primerljivih primerov, specialistične ambulante, primarni nivo zdravstva in fakturinje nemedicinskih storitev, 25. KZZ online, 26. eRačun, 27. Davčna blagajna, 28. Porodnišnica in 29. Povezovanje z ostalimi programskimi rešitvami oziroma nacionalnimi programi). V točki 3.1.7.2 so navedene zahteve, ki se nanašajo na 8 ne-medicinskih modulov (1. Skladiščno poslovanje, 2. Kadrovska evidenca, plače in registracija delovnega časa ter varstvo pri delu, 3. Računovodstvo, knjigovodstvo in finance, 4. Planiranje, razvoj poslovanja in analitika, 5. Tehnično vzdrževanje medicinskih in nemedicinskih naprav ter opreme, energetsko knjigovodstvo, vzdrževanje zgradbe, 6. Nabava, 7. Prodaja in 8. Javna naročila).

V točki 4.1 točke 4 so postavljene strokovne zahteve, ki nanašajo na Projekt za izvedbo SBI-PIS (PIZ). Ta dokument so morali, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in iz podanega odgovora naročnika (in kot bo še podrobneje pojasnjeno v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa), ponudki predložiti v ponudbi, vsebovati pa je moral natančne specifikacije razpisanega informacijskega sistema.

Naročnik je pri vseh 29 medicinskih modulih, pri vseh 8 ne-medicinskih modulih ter v točkah 3.1.6 (Tehnološko okolje) in 4.1 (torej v točki, ki se nanaša na PIZ) med drugim tudi zapisal:

»Natančen popis vseh zgoraj navedenih in morebiti manjkajočih specifikacij bodočega informacijskega sistema/aplikacije/modula mora biti vključen v dokumentu Dokument Projekta za izvedbo SBI-PIS (PIZ) - glej poglavje Sistemske zahteve SBI-PIS. Dokument mora biti kot obvezna priloga izveden in priložen v ponudbi, in kot tak predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.«

Naročnik je pri dveh ne-medicinskih modulih (v točkah 6.16 in 7.22) tudi zapisal, da vsebujeta izdelavo različnih statistik, analiz in poročil za potrebe operativnega odločanja in analizo poslovanja ter od ponudnikov zahteval, da v PZI navedejo vse možne statistike in poročila.

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi s Projektom za izvedbo postavljenih več vprašanj.

Eden izmed ponudnikov je opozoril, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, zato bi moral v razpisno dokumentacijo vključiti vse potrebne natančne tehnične specifikacije, da bi ponudnikom omogočil oddajo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb. Naročnik tega ni storil pač pa je izdelavo natančnih tehničnih specifikacij naložil ponudnikom. Zato je naročniku predlagal, naj postopek oddaje predmetnega naročila razveljavi in opravi novo naročilo po postopku konkurenčnega dialoga.

Naročnik je podal naslednji odgovor (ponudnikovo opozorilo in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2018) :

»Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil vse potrebne tehnične specifikacije za oddajo popolne ponudbe. Naročnik zahteva enovit in že izdelan informacijski sistem, pri čemer je potrebno povedati, da naročnik vsebino, tehnične in funkcionalne lastnosti enovitega informacijskega sistema pozna in ima dovolj informacij o informacijski rešitvi, zato je uporabil odprti postopek, kar izhaja tudi iz same razpisne dokumentacije.«

Eden izmed ponudnikov prav tako opozoril naročnika, da tehničnih specifikacij ni definiral dovolj natančno, in da mu ni jasno, kaj sploh vsebuje PZI.

Naročnik je podal podoben odgovor (tudi to opozorilo in naročnikov odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2018):

»Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil vse potrebne tehnične specifikacije za oddajo popolne ponudbe. Razpisna dokumentacija je pregledna, saj so vse zahteve naročnika vnaprej jasno opredeljene. Pri tem naročnik v zvezi z PZI dodatno pojasnjuje: Dokument je namenjen natančnemu popisu specifikacij bodočega informacijskega sistema/aplikacije/modula. SBI zahteva, da se na podlagi funkcionalne dekompozicije določi seznam potrebnih gradnikov, poslovnih procesov, spletnih servisov in integracij. V Prilogi 1 (Zahteve naročnika) so v točki 4.1 v 4. poglavju navedene minimalne zahteve za dokument PZI.«

Na vprašanje enega izmed ponudnikov, kako bo naročnik preverjal, ali PZI posameznega ponudnika vsebuje natančen popis vseh specifikacij bodočega informacijskega sistema, vključno z morebitnimi manjkajočimi specifikacijami, je naročnik odgovoril (tudi to opozorilo in naročnikov odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2018):

»Vse podrobne funkcionalnosti modulov, zakonska regulativa, natančne specifikacije, definicije izpisov, obrazcev in poročil bodo dokončno določene v fazi izvedbe GAP analize (dokument analize zahtev), katera se bo izvedla po izbiri ponudnika (podrobno opisano v točki 6.1 Aktivnosti projekta uvedbe SBI-PIS dokumenta Priloga 1 - Zahteve naročnika).

Enak odgovor je naročnik podal tudi na 17 konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na različne tehnične specifikacije.

V točki 6.1 je naročnik v zvezi z GAP analizo zapisal:

»Vloga članov projektne skupine naročnika bo podajanje odgovorov na vprašanja v zvezi s funkcionalnostmi skozi sestanke/delavnice, ki jih bo vodil izvajalec. Rezultat analize zahtev bo dokument analize ujemanj in razlik (GAP analiza), ki ga pripravi izvajalec in ga uskladi s projektno skupino naročnika, v dogovoru in s sodelovanjem naročnika Naročnik mora imeti za pregled predanih gradiv na voljo najmanj 15 delovnih dni.

Usklajevanju bo sledila formalna potrditev. Formalna potrditev dokumenta bo izhodišče za začetek nastavitve SBI-PIS.«

Čeprav naročnik zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji navedel natančne tehnične specifikacije, ki naj bi omogočale izdelavo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb, pa temu ni tako. Iz Priloge 1 sicer izhajajo dovolj podrobna strokovne zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeni informacijski sistem (Priloga 1 vsebuje kar 67 strani), vendar pri tem ni mogoče spregledati, da je naročnik pri vseh devetindvajsetih medicinskih modulih in pri vseh osmih ne-medicinskih modulih ter v točkah 3.1.6 (Tehnološko okolje) in 4.1 (torej v točki, ki se nanaša na PIZ) navedel, da morajo ponudniki poleg natančnega popisa vseh (v Prilogi 1) navedenih specifikacij v Projekt za izvedbo vključiti tudi »morebitne manjkajoče specifikacije«. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je pri razpisanih storitvi podroben seznam funkcionalnosti produkcijskega okolja lahko izveden šele v izvedbeni fazi, vendar morajo imeti ponudniki kljub temu še vedno dovolj jasnih informacij, da lahko pripravijo dopustne in medsebojno primerljive ponudbe Navedeno velja še toliko bolj v obravnavani zadevi, saj je naročnik (tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije) večkrat izrecno poudaril, da pozna vsebino ter tehnične in funkcionalne lastnosti razpisanega informacijskega sistema, ter da ima dovolj informacij o informacijski rešitvi. Po drugi strani pa vlagatelj tudi upravičeno opozarja, da bo le z dovolj definiranimi zahtevami lahko vnaprej predvidel zadostne kapacitete (kadre in druge vire) za izvedbo razpisanega posla. Čeprav so ponudniki v zvezi s tem postavili več konkretnih vprašanj, pa se jim je naročnik izognil s pavšalnimi ugotovitvami o tem, da so v razpisno dokumentacijo vključene vse potrebne tehnične specifikacije, ter da imajo ponudniki dovolj informacij za pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb. Na eno izmed takšnih vprašanj (in na 17 konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na različne strokovne zahteve) je naročnik tudi odgovoril, da bodo podrobnejše funkcionalnosti, zakonska regulativa, natančne specifikacije, definicije izpisov, obrazcev in poročil dokončno določene v fazi izvedbe GAP analize (dokument analize zahtev), ta analiza pa naj bi se izvedla šele po izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da gre pri PZI dokumentu za vsebinsko razlago ter za predstavitev izdelka v razširjeni tekstovni obliki, ter da je PZI tudi edini izmed dokumentov, na podlagi katerega bo lahko presojal skladnost ponujenega informacijskega sistema s postavljenimi zahtevami. Naročnik tudi pravilno opozarja, da s PZI dokumentom ne bo preverjal ekonomskega in finančnega položaja ponudnikov, kakor tudi ne njihove tehnične in strokovne sposobnosti, pač pa bo z njegovo pomočjo ugotavljal, ali ponujeni informacijski sistem izpolnjuje vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije. Vendar ostaja dejstvo, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da v PZI dokumentu navedejo tudi tiste specifikacije, za katere bodo ocenili, da morebiti manjkajo oziroma tiste podatke o ponujenem informacijskem sistemu, ki jih ni določil že naročnik. Vlagatelj v zvezi s tem tudi pravilno opozarja, da nedorečene zahteve izhajajo tudi iz točke 6.12 in 7.22, kjer je naročnik zahteval izdelavo »različnih statistik poročil in analiz«, ne da bi točno določil na izdelavo katerih (in kakšnih) dokumentov se nanašajo. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, naročnik določitve obsega potrebnih del ne more prevaliti na ponudnike oziroma od njih ne more pričakovati, da bodo namesto njega ocenjevali obseg vseh potrebnih storitev in s tem posredno sooblikovali vsebino predmeta javnega naročila s konkretnimi specifikacijami. Nenazadnje lahko takšno ravnanje (kot pravilno opozarja vlagatelj) pripelje do medsebojno neprimerljivih ponudb oziroma do možnosti arbitrarnega ocenjevanja ponudb, kjer bi naročnik presojal, ali je posamezen ponudnik v ponudbo vključil tudi morebitne manjkajoče specifikacije, torej specifikacije, ki bi jih bodisi posamezni ponudniki bodisi naročnik določili šele tekom presoje in ocenjevanja ponudb. Ob takšni razpisni dokumentaciji obstaja možnost, da bo naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb po svoji presoji in brez vnaprej podanih objektivnih zahtev odločil, katere konkretne strokovne zahteve (katero vrsto in obseg del) je moral ponudnik še izpolniti, da bo njegova ponudba ocenjena kot dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Na ta način si je naročnik pridržal pravico naknadnega subjektivnega presojanja dopustnosti ponudb. Res je sicer, da obstoječa razpisna dokumentacija in Priloga 1 predstavljata izhodišče za pripravo ponudbe, vendar pa bodo lahko ponudniki, ob upoštevanju spornega dela razpisne dokumentacije, pripravili različne oziroma po naknadni (in subjektivni) presoji naročnika tudi nedopustne ponudbe.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da GAP analizo potrebuje za pravočasno pripravo bolnišničnega osebja na podrobne spremembe, ki bodo uvedene v sklopu implementacije razpisanega informacijskega sistema. Vendar je iz razloga, ker z navedenim dejstvom (kljub jasnim vprašanjem ponudnikov) naročnik ni pravočasno seznanil ponudnikov oziroma iz razloga, ker je šele v zahtevku za revizijo (in zato prepozno) navedel, da se v okviru GAP analize pričakuje zgolj dodatna in še bolj poglobljena predstavitev ponujenega informacijskega glede na osnove tehnične zahteve, sledila tudi temu vlagateljevemu očitku. Naročnik namreč (kot že izhaja iz te obrazložitve) na kar 17 konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na različne tehnične zahteve ni podal jasnega odgovora, pač pa je navedel le, da bodo dokončno določene v fazi izvedbe GAP analize, ki bo izvedena šele po izbiri najugodnejšega ponudnika.

Se pa Državna revizijska strinja z naročnikom v tem, da je bila tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, zahteva o tem, da mora biti PZI še pred oddajo ponudbe usklajen in potrjen s strani naročnika, umaknjena (navedena zahteva je bila umaknjena z naročnikovim odgovorom, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 9. 4. 2018). Zato so morali ponudniki, kot pravilno opozarja tudi naročnik, PZI predložiti v ponudbi, ki je morala biti oddana (kadarkoli) do poteka roka za oddajo ponudb.

Vlagatelj tudi ugotavlja, da je potrebno v konkretnem primeru informacijski sistem namestiti, prilagoditi naročnikovim potrebam ter ga integrirati z ostalimi podsistemi in bazami. Zatrjuje, da iz razloga, ker te storitve sodijo med storitve izdelave računalniških programov (v smislu 84. člena ZJN-3) in vrednostno presegajo več kot polovico razpisanega posla, naročnik ne bi smel uporabiti zgolj merila najnižja cena.

Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3, se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon (v 85. členu) in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Navedeno pomeni, da ima naročnik za ugotavljanje ekonomsko najugodnejše ponudbe na voljo različne pristope: vrednotenje cenovnih elementov ponudbe (na primer s primerjavo ponujenih cen), vrednotenje stroškovnih elementov s pomočjo stroškovne analize (na primer s primerjavo stroškov življenjskega ciklusa - glej 85. člen ZJN-3) ali pa vrednotenje s pomočjo iskanja najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo (torej z vrednostnim tehtanjem prednosti oziroma slabosti posameznih kvalitativnih parametrov v primerjavi s ceno in iskanjem optimalnega razmerja med obojim).

Določitev posameznih meril, na podlagi katerih bo naročnik v konkretnem primeru poiskal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, je prepuščeno naročniku, saj jih zakon našteva zgolj primeroma. Takšna merila lahko na primer vključujejo: a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in z njim povezane pogoje, b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo (vendar le, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila), c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del (drugi odstavek 84. člena ZJN-3). Zakon določa tudi, da je stroškovni dejavnik lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če gospodarski subjekti na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti (tretji odstavek 84. člena ZJN-3). Primeri javnega naročanja, za katere je v ZJN-3 izrecno predpisano, da jih ni mogoče oddati zgolj na podlagi merila cene, so storitve izdelave računalniških programov, arhitekturne in inženirske storitve ter prevajalske in svetovalne storitve (četrti odstavek 84. člena ZJN-3).

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da bo kljub dejstvu, da je predmet javnega naročila nakup že izdelanega informacijskega sistema, informacijski sistem potrebno tudi namestiti, integrirati z ostalimi podsistemi in bazami podatkov in lokalizirati. Vlagatelj zato upravičeno opozarja, »da čeprav naročnik razpisuje že izdelan informacijski sistem, to ne pomeni, da se ga pripelje na lokacijo naročnika in opravi predajo, saj ga je potrebno namestiti (inštalirati) integrirati in lokalizirati, kar vse bistveno vpliva na potrebno količino storitev za dokončno izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti«. Med strankama tudi ni spora o tem, da storitve namestitve, integracije in lokalizacije v obravnavanem primeru predstavljajo storitve programiranja (izdelave računalniških programov v smislu četrtega odstavka 84. člena ZJN-3).). Tudi naročnik sam je v točki 5.4 (Priloga 1) navedel, da se bo v primeru licenčnega produkta del prilagoditev izvedlo s konfiguracijo in del prilagoditev s programiranjem (razvojem). Iz odstopljene razpisne dokumentacije tudi izhaja, da predstavlja eno izmed aktivnosti projekta uvedbe razpisanega informacijskega sistema tudi prilagoditev informacijskega sistema glede na zahteve - tretja alineja točke 6.1 (Aktivnosti projekta uvedbe SBI-PIS) Priloge 1. Tudi iz odgovora, ki ga je naročnik podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, je razvidno, da vzpostavitev obsega nakup izdelanega produkta, pri čemer bo moral izvajalec razviti specifične funkcionalnosti za razpisan informacijski sistem na način, da bo celotna funkcionalnost skladna z zahtevami naročnika iz specifikacij javnega naročila (odgovor naročnika je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 10. 4. 2018). Ker poleg tega že sama struktura razpisne dokumentacije in nenazadnje tudi visoka ocenjena vrednost kažeta na to, da gre v obravnavanem primeru, poleg nakupa informacijskega sistema, tudi za njegovo obsežno integracijo, ki mora biti prilagojena številnim specifičnim potrebam (dejavnostim) naročnika, navedeno dejstvo pa potrjujeta tudi obe ponudbi, je Državna revizijska komisija sledila tudi temu vlagateljevemu očitku. Naročnik je v konkretnem primeru namreč nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila in obe prejeti ponudbi tudi že odprl, pri čemer je iz vlagateljeve ponudbe (vlagatelj je ponudbo oddal s petimi soponudniki) razvidno, da je cena nakupa licenc približno enaka ceni implementacije, iz druge ponudbe pa celo izhaja, da so stroški implementacije za skoraj štirikrat višji od cene, ki je bila ponujena za nakup licenc. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik predmetni očitek tudi sicer zavrnil z zgolj splošno in pavšalno ugotovitvijo o tem, da so »za namestitev informacijskega sistema res potrebne določene integracije, in sicer največ 3 %, ne pomeni pa, da predstavljajo v vrednostnem smislu več kot polovico predmetnega naročila«.

Ni pa Državna revizijska komisija sledila tistim vlagateljevim navedbam, s katerimi očita naročniku, da so v obravnavanem primeru zagotovljena sredstva višja od ocenjene vrednosti. Vlagatelj pravilno opozarja, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi, a v obravnavanem primeru je naročnik v Povabilu k oddaje ponudbe ponudnike seznanil z višino ocenjene vrednosti (ki znaša 2.500.000,00 EUR brez DDV), pri čemer je jasno in izrecno zapisal, da je ocenjena vrednost enaka njegovim zagotovljenim sredstvom. Poleg tega je z enim izmed odgovorov tudi pojasnil (odgovor je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 9. 4. 2018), da bo (izbrani) ponudnik lahko iz naslova predmetnega javnega naročila prejel največ 2,5 mio EUR. Dne 25. 4. 2018 pa je preko Portala javnih naročil (na opozorilo enega izmed ponudnikov, da lahko projekt stane bistveno več kot 2,5 mio EUR in na vprašanje o tem, kdo krije stroške migracij iz sistemov v novi sistem) tudi pojasnil, da morajo ponudniki v ponujeni ceni upoštevati tudi izvedbo vseh integracij in migracij.

Iz odstopljene dokumentacije je (kot že izhaja iz te obrazložitve) razvidno, da je naročnik dne 21. 5. 2018 že izvedel javno odpiranje ponudb. Ob navedenem in iz razloga, ker se ugotovljene kršitve nanašajo na poglavitne dele razpisne dokumentacije (na razpisani predmet in na merilo za izbiro najugodnejše ponudbe), odprava teh kršitev z razveljavitvijo posameznih določil dokumentacije kot milejšim ukrepom ni več možna (navedeno bi namreč lahko povzročilo neenakopravnost med ponudniki, katerih ponudbe so bile že predložene in odprte, ter preostalimi potencialnimi ponudniki, ki bi ponudbe lahko oddali v morebitnem podaljšanem roku). Posledično je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu (primarnemu) predlogu za pravno varstvo in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZJN-3, naročnika napotuje, naj v primeru, če se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, slednjega izvede v skladu z določili ZJN-3 in pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje 70. člen ZPVPJN) kot potreben strošek priznala strošek vplačane takse v višini 4.000,00 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.377 EUR (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 EUR in izdatke (11. člen OT) v višini 18,36 EUR (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za postavki »spregled dokumentacije« in »konferenca s stranko«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta zajeti v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Zavrnila pa je tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialnih stroškov v presežku nad priznanimi, saj za priznanje teh ni podlage v Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 30. 5. 2018, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 5.702,34 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 6. 2018




Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola,
- Odvetniška družba Godec Černeka Nemec o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran