018-080/2018 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
Številka: 018-080/2018-4Datum sprejema: 15. 6. 2018
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »prenovo prostorov Fakultete za matematiko in fiziko UL« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pro4servis, klima naprave, d. o. o., Zadrg 12 c, Črni Vrh nad Idrijo (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 6. 2018
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 842,71 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 16. 3. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001617/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 911-1/18PK z dne 10. 4. 2018 obvestil ponudnike, da je za sklop 1 izbral vlagateljevo ponudbo. Naročnik je nato z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 obvestil ponudnike, da je razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 1 in za sklop 1 sprejel novo odločitev, skladno s katero je izbral ponudbo ponudnika NTR inženiring, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 14, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 4. 2018 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je predložil dopustno ponudbo, naročnik pa je ne bi smel zavrniti,
- je bil v sodni register vpisan 28. 11. 2013, zato naročnikovo navedbo, da »se je vpisal v sodni register šele dne 5.4.2018«, »šteje za lapsus, saj je imel naročnik verjetno v mislih obrtni register«,
- naročnik ni navedel, katerega pogoja naj ne bi izpolnjeval, zato obvestilo o spremembi odločitve o oddaji naročila male vrednosti ni obrazloženo, vlagatelju pa je bila kršena pravica do pravnega varstva,
- so za ugotavljanje dopustnosti ponudbe relevantni le pogoji, ki jih je naročnik navedel v poglavju o ugotavljanju sposobnosti in ne v drugih delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato niso relevantni tisti pogoji, ki so bili navedeni v obrazcu št. 4, kar potrjuje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-269/2015,
- »v konkretnem primeru sploh ne gre za obrtno dejavnost, in torej za opravljanje dejavnosti, ki se zahteva za izpolnitev naročila, ni zahtevano dovoljenje organa na podlagi posebnega zakona«, saj je upoštevajoč definicijo iz 5. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ) treba upoštevati, da znaša vrednost storitev le 15 % in vrednost opreme to vrednost močno presega, poleg tega pa se bodo pri izvedbi naročila male vrednosti izvajala običajna dela in prevozne storitve, pri katerih ni prevladujoč osebni angažma in zato to niso specializirane obrtniške storitve,
- bi naročnik moral izkazati in utemeljiti, da je predmet naročila male vrednosti mogoče izpolniti le z izvajanjem obrtne dejavnosti, kar izhaja tudi iz zadeve št. 018-376/2013,
- mu ne more iti v škodo dejstvo, da je v ponudbi predložil obrtno dovoljenje, ki mu ga ni bilo treba predložiti,
- je v celoti izpolnil zahtevo iz obrazca št. 4, saj je do roka za predložitev ponudb pridobil obrtno dovoljenje, naročnik pa ni zahteval, da bi moral biti vpisan v obrtni register, zato ne more biti relevantno, da ni bil vpisan v obrtni register, pri čemer to stališče potrjuje tudi Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-269/2015,
- naročnik ne more zavrniti ponudbe na podlagi razlogov, ki jih ni določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, sicer pa naročnik ne sme zahtevati, da bi pogoj o vpisu v register izpolnjeval že ob predložitvi ponudbe, temveč bi to moral dopustiti tudi kasneje (zadeva št. 018-036/2015),
- je naročnikovo določanje pogojev šele po poteku roka za predložitev ponudb v nasprotju tudi s četrtim odstavkom 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- se mu zdi čudno, da je naročnik preverjal, ali je vlagatelj vpisan v obrtni register, saj take zahteve ni določil, ob upoštevanju tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 pa naročniku pri oddaji naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti izjav v obrazcu ESPD,
- je to, da je naročnik neutemeljeno zavrnil vlagateljevo ponudbo, razvidno tudi iz tega, da naročnik v obvestilu o spremembi odločitve o oddaji naročila male vrednosti ni navedel, katere zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izpolnil,
- je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj ni preverjal, ali je izbrani ponudnik vpisan v obrtni register (prim. zadevo št. 018-164/2015).
Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 3. 5. 2018 odgovoril na navedbe iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrne.
Naročnik je z sklepom št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je v obvestilu o spremembi odločitve o oddaji naročila male vrednosti natančno in razumljivo opredelil razloge za izključitev vlagateljeve ponudbe, kar je bilo tudi vlagatelju razumljivo, saj »se vlagatelj brani izključno v točkah, ki predstavljajo razloge za nedopustnost njegove ponudbe, ki izhajajo iz izpodbijane spremembe odločitve o oddaji naročila«,
- je upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, saj vlagatelj »ob oddaji ponudbe ni imel veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila (da je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila vlagatelj potrebno obrtno dovoljenje (in vpis v obrtni register), in da vlagatelj takšnega dovoljenja v trenutku oddaje ponudbe ni imel«,
- odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-269/2015 ni primerljiva, saj je naročnik zahteval tudi imetništvo veljavnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, poleg tega pa iz te odločitve Državne revizijske komisije izhaja, da mora biti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno navedeno, katere pogoje morajo izpolniti gospodarski subjekti, ne izhaja pa, da bi morali biti ti pogoji navedeni v istem poglavju,
- že iz poimenovanja obrazca št. 4 izhaja, da zahteve v njem predstavljajo pogoje, to pa tudi potrjuje besedilo o neizpolnjevanju pogojev za izključitev in izpolnjevanju pogojev za sodelovanje,
- četudi bi šteli, da veljavno dovoljenje ni bilo določeno kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti oziroma dopustne ponudbe, je vlagateljevo ponudbo treba izločiti na podlagi 11. točke II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je vlagatelj predložil neresnično izjavo,
- je treba upoštevati prvi odstavek 6. člena ObrZ v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 2. člena ObrZ ter Uredbo o obrtnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 63/2013 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba OD),
- predmet naročila male vrednosti so storitve, ki so uvrščene pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) 43.220 – inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav, zato je za izvedbo nekaterih storitev, ki so predmet naročila male vrednosti, »nedvomno potrebno izvajanje dejavnosti, ki so v skladu s 3. členom« Uredbe OD »obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebno ustrezno dovoljenje v skladu s 6. členom ObrZ«,
- imajo storitve, ki so predmet naročila male vrednosti, značilnosti iz prvega odstavka 5. člena ObrZ in vlagatelj bi moral argumentirano zavrnitino, da nimajo teh značilnosti oziroma da je podana izjema iz drugega odstavka 5. člena ObrZ,
- je nepomembno, da naj bi večino vrednosti sklopa 1 predstavljala oprema,
- ni njegova dolžnost, da bi moral navajati in utemeljevati, da predmet naročila male vrednosti zajema storitve, za izvajanje katerih je potrebno obrtno (ali katero drugo) dovoljenje,
- ni relevantna odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-376/2013, saj se ta nanaša na vlagateljevo trditveno-dokazno breme, poleg tega pa je naročnik že v obvestilu o javnem naročilu navedel, da je predmet naročila male vrednosti za sklop 1 nakup in vgradnja klimatske naprave, kar predstavlja dejavnost, ki se uvršča pod kodo SKD 43.220 in za katero je v skladu s 3. členom Uredbe OD potrebno imeti obrtno dovoljenje,
- je v obrazcu št. 4 navedel, da gospodarski subjekt s podpisom tega obrazca potrjuje, da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila male vrednosti, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona tako dovoljenje potrebno,
- pravica do opravljanja obrtne dejavnosti se pridobi šele na podlagi vpisa v obrtni register (prvi odstavek 6. člena ObrZ), vlagateljeva ponudba pa ni izpolnjevala vseh pogojev, ki so bili določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- 14. točka obrazca št. 4 je povsem jasna in ne dopušča več možnih razlag (vsaj ne razumnih),
- je sicer malo verjetno, da bi vlagatelj imel obrtno dovoljenje, saj ga je vlagatelj predložil po pozivu, izdano pa je bilo 30. 3. 2018, ki je enak datumu za predložitev ponudb, vendar je vlagatelj predložil ponudbo 30. 3. 2018 ob 8.41 in je zelo malo verjetno, da bi ga vlagatelj pridobil pred trenutkom predložitve ponudbe,
- je zmotno vlagateljevo stališče, da vpis v obrtni register ne more biti pogoj za dopustnost ponudbe, saj takemu vlagateljevemu stališču nasprotuje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-180/2013,
- je neprimerljiva zadeva št. 018-036/2015, ki se nanaša na vpis odgovornih vodij del v imenik pooblaščenih inženirjev,
- so neresnične vlagateljeve navedbe o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 razvidno, da je vpogledal v obrtni register in ugotovil, da je izbrani ponudnik vpisan v obrtni register od 25. 10. 2017.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 1215-1/18PK z dne 10. 5. 2018 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 5. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je med drugim navedel, da:
- je šele s prejemom odločitve o zahtevku za revizijo prejel informacije o razlogih za zavrnitev ponudbe, o katerih je prej le domneval,
- naročnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma jo tolmači vlagatelju v škodo,
- »z oddajo ponudbe« »ponudnik (vlagatelj) še ne opravlja obrtne dejavnosti, saj ni s samo oddajo ponudbe še izpolnjena nobena od predpostavk iz prvega odstavka 5. člena« ObrZ.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Naročnik je za oddajo javnega naročila gradenj (točka II.1.3 objave), ki ga je razdelil na štiri sklope (točka II.1.6 objave v povezavi s točko II.2 objave), izvedel postopek oddaje naročila male vrednosti. Naročnik je kot rok za predložitev ponudb določil 30. 3. 2018 do 9. ure (točka IV.2.2 objave) in do tega roka prejel tudi vlagateljevo ponudbo, ki jo je za sklop 1 sprva izbral (dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 911-1/18PK z dne 10. 4. 2018), vendar se je nato odločil spremeniti odločitev za sklop 1 in je vlagateljevo ponudbo za sklop 1 izključil (dokument »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018), saj je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev in pogojev, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, čemur pa je vlagatelj nasprotoval. Vlagatelj je tudi navedel, da naročnik ni zagotovil zakonsko skladne obrazložitve svoje odločitve in da je kršil načelo iz 7. člena ZJN-3. Naročnik se ni strinjal z vlagateljem.
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da vlagatelj zaradi omejitev iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo oziroma uveljavljati kršitev, ki se nanaša(jo) na vsebino objave ali »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), šele po poteku roka za predložitev ponudb. Zahtevek za revizijo, v katerem bi vlagatelj navajal take kršitve, bi bil prepozen (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN), oziroma bi bile navedbe v zvezi s takimi kršitvami prepozne (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Vlagatelj bi sicer lahko tudi po poteku roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino objave ali »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), vendar le, če bi naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, pri čemer pa bi v tem primeru lahko zahtevek za revizijo vložil v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu in zato ne neomejeno dolgo (gl. drugi odstavek 25. člena ZPVPJN). Neodvisno od odgovora, ali je naročnik določil rok za predložitev ponudb, ki bi bil od objave obvestila o naročilu male vrednosti do poteka roka za predložitev ponudb krajši od deset delovnih dni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele 23. 4. 2018 po pošti priporočeno, kar je očitno več kot deset delovnih dni od objave obvestila o naročilu male vrednosti. Vlagatelj zato v obravnavani zadevi ne more z zahtevkom za revizijo izpodbijati vsebine objave ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato se je vlagatelj neuspešno skliceval na zadevo št. 018-036/2015, saj je tedanji vlagatelj, ki je vložil zahtevek za revizijo, v zvezi s katerim je Državna revizijska komisija odločila v zadevi št. 018-036/2015, tega vložil zoper vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila še pred potekom roka za predložitev ponudb oziroma še v času, ko je bilo mogoče skladno z ZPVPJN obravnavati zahtevek za revizijo oziroma navedbe v zvezi z vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V obravnavani zadevi pa vlagatelj lahko z zahtevkom za revizijo izpodbija, kako je naročnik tolmačil vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pri obravnavi vlagateljeve ponudbe, saj se je vlagatelj s tem lahko seznanil šele s seznanitvijo z obvestilom, s katerim je naročnik sporočil odločitev o oddaji naročila male vrednosti oziroma odločitev o spremembi te odločitve, ki ju je objavil na portalu javnih naročil (gl. tretjo poved iz desetega odstavka 90. člena ZPVPJN). Vlagatelj zato po seznanitvi z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 ne more uspešno izpodbiti, kaj je naročnik določil v objavi ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko pa uspešno izpodbije, kako je naročnik vsebino objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila uporabil pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Ker so za obravnavo zahtevka za revizijo v zvezi z določitvijo vsebine objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila podane že omejitve, ki jih določa 25. člen ZPVPJN, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, ali bi obstajale omejitve za obravnavo zahtevka za revizijo v tem delu tudi zaradi instituta opozorila na očitane kršitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN (gl. četrto alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma četrto alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija kljub temu pojasnjuje, da pri pregledu vprašanj, objavljenih na portalu javnih naročil, ni ugotovila, da bi katerega lahko obravnavala kot opozorilo v smislu instituta iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj ni ugotovila, da bi se katero izmed njih nanašalo na »registracijo dejavnosti«, kakšno dovoljenje (npr. obrtno dovoljenje), članstvo ali vpis v kakšno organizacijo (npr. kakšno zbornico) ipd.
Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018, pri čemer je ugotovila, da je naročnik izključitev vlagateljeve ponudbe utemeljil tako, da je navedel:
»Komisija je po prejemu poziva za odpravo nezakonitosti« izbranega ponudnika »ponovno pregledala ponudbeno dokumentacijo« vlagatelja »in opravila dodatne poizvedbe na Obrtni zbornici ter ugotovila, da je ponudba« vlagatelja »nezakonita, saj na dan oddaje ponudbe dne 30. 3. 2018, ni izpolnjevala vseh zahtev in pogojev naročnika v zvezi z veljavnostjo obrtnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. V skladu 1. odstavkom 6. člena Obrtnega zakona se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna poklicna usposobljenost pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.« Vlagatelj »je svoji ponudbi priložil kopijo obrtnega dovoljenja z dne 30. 3. 2018, vendar se je vpisal v sodni register šele dne 5. 4. 2018. To izhaja iz vpogleda v obrtni register.«
Iz zahtevka za revizijo (str. 3) je razvidno, da vlagatelj šteje naročnikovo sklicevanje na sodni register »kot lapsus, saj je imel naročnik verjetno v mislih obrtni register«, zato je Državna revizijska komisija štela, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da se obrazložitev iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018, ki omenja datum 5. 4. 2018, nanaša na vpis v obrtni register.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz obrazložitve dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 razvidno, da je naročnik štel, da vlagatelj ni izpolnil vseh zahtev in pogojev, pri čemer je izrecno navedel, da se njegove zahteve in pogoji nanašajo na »veljavnost obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila«. Naročnik je nadalje citiral prvi odstavek 6. člena ObrZ ter ugotovil datum izdanega obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 pri postopku naročila male vrednosti (kot tudi odprtem postopku) odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Pogoje za sodelovanje določi naročnik (gl. npr. uvodno poved iz prvega odstavka 76. člena ZJN-3). Neodvisno od ugotovitve, ali se je naročnik odločil oddati naročilo male vrednosti skladno z načinom iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ali skladno z načinom iz prve povedi iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, iz obeh pravnih podlag izhaja, da lahko naročnik odda naročilo male vrednosti nekemu gospodarskemu subjektu, če ta gospodarski subjekt izpolnjuje tudi pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil. Ko naročnik oddaja naročilo male vrednosti, pogoje za sodelovanje določi pred potekom roka za predložitev ponudb in z njimi seznani gospodarske subjekte na portalu javnih naročil ali prek njega [gl. 6. in 7. člen ZJN-3, prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter 3. točko prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz drugega odstavka 52. člena ZJN-3 in tretjo povedjo iz tretjega odstavka 52. člena ZJN-3 glede na alineo c 12. točke Priloge 1 Uredbe o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti (Uradni list RS, št. 37/2016)].
Eni izmed pogojev za sodelovanje se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (alinea a prvega odstavka 76. člena ZJN-3). Naročnik tako lahko:
- skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-3 glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, pri čemer seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014; v nadaljevanju: Direktiva 2014/24),
- če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih skladno s četrtim odstavkom 76. člena ZJN-3 zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.
Iz Priloge XII Direktive 2014/24 izhaja, da sta sodni in obrtni register za Slovenijo »ustrezni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila«.
Pogoji za sodelovanje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (alinea a prvega odstavka 76. člena ZJN-3), se torej lahko nanašajo na vpis v (poklicni ali poslovni) register (tretji odstavek 76. člena ZJN-3) in na imetništvo določenega dovoljenja ali članstvo v določeni organizaciji, da bi imeli možnost opravljati določeno storitev (četrti odstavek 76. člena ZJN-3).
Ne le pri določitvi pogojev, temveč tudi njihovi uporabi, se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, saj morajo biti tudi pogoji smiselno povezani s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, gl. tudi tretjo poved iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3). Vendar je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb, kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, omejen s pravilom iz vsaj prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in zato ne more pri sprejemanju odločitve o oddaji naročila male vrednosti morebitno neprimerno določenega pogoja za sodelovanje tolmačiti izven jezikovnih znakov, saj bi neprimernost določitve pogoja lahko reševal le pred potekom roka za predložitev ponudb. Po poteku roka za predložitev ponudb je torej ključna uporaba pogoja, ne pa več njegova določitev. Tak zaključek je treba narediti tudi upoštevajoč prvi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki gospodarskim subjektom postavljata časovne omejitve v zvezi z možnostjo pravnega varstva zoper določitev pogojev.
Naročnik skladno z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 v petih dneh po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu z 89. členom ZJN-3 obvesti med drugim vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila. Obvestilo v zvezi odločitvijo iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 mora skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 vsebovati med drugim razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika. Enake zahteve o vsebini obvestila skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 veljajo tudi, ko naročnik skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 o vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 obvesti ponudnike na način, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil.
Iz izpostavljenih določb 90. člena ZJN-3 je razvidno, da je naročnikova dolžnost zagotoviti obveščenost ponudnikov v zvezi s sprejeto odločitvijo v postopku oddaje javnega naročila. Kar tudi pomeni, da naročnik ne more šele v predrevizijskem postopku (oziroma postopku pravnega varstva po ZPVPJN) navajati novih ali drugačnih razlogov, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (vsebinsko primerljivo v zadevi št. 018-102/2017). Državna revizijska komisija zato ni mogla upoštevati naročnikovih navedb iz sklepa št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018, da vlagateljeva ponudba ni dopustna tudi zato, ker naj bi izbrani ponudnik podal neresnično izjavo. S tem razlogom naročnik namreč ni seznanil vlagatelja že v dokumentu »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018. Ali je mogoče tudi utemeljitev iz sklepa št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018 v zvezi z obrtnim dovoljenjem in vpisom v obrtni register obravnavati, da predstavlja razloge v smislu in vsebini prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki so bili vključeni že v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018, pa bo predmet odločanja o zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija je v več odločitvah (npr. zadeve št. 018-069/2017, 018-102/2017 in 018-229/2017) zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Hkrati je Državna revizijska komisija opozorila, da je bistveno, da obrazložitev vsebuje jasne razloge za sprejem odločitve o oddaji naročila, da se ponudniki lahko seznanijo z njimi, preverijo njihovo pravilnost in zoper njo uveljavljajo učinkovito pravno varstvo (zadeva št. 018-229/2017), oziroma morajo biti ponudniki v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve, da bi mogli sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva (zadevi št. 018-163/2016 in 018-102/2017). Ustrezna obrazložitev odločitve, tj. tista obrazložitev, ki je skladna s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 (npr. zadevi št. 018-069/2017 in 018-102/2017), pa je pomembna tudi zato, da lahko Državni revizijski komisiji omogoči izvajanje nadzora zakonitosti odločitve, ki jo je sprejel naročnik (gl. zadeve št. 018-061/2017, 018-069/2017, 018-072/2017 in 018-030/2018).
Državna revizijska komisija je vpogledala v objavo, oddelek III Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije, točka III.3 Pogoji za udeležbo in pogoji ki se nanašajo na javno naročilo, pri čemer je ugotovila, da se v njej ne nahajajo nobeni podatki. Vendar pa vlagatelj tega ne problematizira, saj problematizira vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je vpogledala tudi vanjo. Napačno je vlagateljevo tolmačenje odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-269/2015, da bi bilo odločilno, v katerem poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil pogoje za sodelovanje, saj je bistveno, ali je naročnik določil (tudi) pogoje za sodelovanje in ali z njimi seznanil gospodarske subjekte.
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovila, da je naročnik pripravil poglavje III Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, v katerem je med drugim navedel:
- »Da bo ponudba ustrezna, morajo ponudniki v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v tej točki navodil. Priloge morajo biti priložene v vrstnem redu, kot je podan.« (prvi odstavek 2. točke),
- »Krovna izjava ponudnika (Razpisni obrazec št. 2).« (točka B),
- »Podatki za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (75. - 81. člen ZJN-3)
Dokazila in pisne izjave iz točke D priložijo vsi ponudniki v ponudbi (t.j. ponudnik in morebitni ponudniki v skupnem nastopu ter vsi podizvajalci - nadalje »ponudnik« za točko D).
Če ponudnik namesto originala predloži fotokopijo dokazila uradne institucije, mora le-to parafirati in žigosati. Naročnik lahko v postopku preverjanja ponudb od posameznega ponudnika kadarkoli zahteva, da mu na vpogled predloži original.
Ponudniki morajo k podpisani izjavi (razpisni obrazec št. 4) priložiti izpolnjen enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju obrazec ESPD).
Pri ponudniku ne sme obstajati nobeden od razlogov za izključitev iz te točke oziroma mora izpolnjevati vse spodaj navedene zahteve. Kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz te točke mora ponudnik v ponudbi predložiti obrazec ESPD.« (točka D)
in
- »Izjavo o informacijah o izpolnjevanju pogojev po Zakonu o javnem naročanju – ZJN-3 (Razpisni obrazec št. 4) in priložiti izpolnjen enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD).« (točka H).
Naročnik je pripravil tudi poglavje IV Način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev, v katerem je v uvodni povedi navedel:
»Naročnik bo izpolnjevanje pogojev ugotavljal iz razpisne dokumentacije, ki jo izpolni ponudnik in vseh zahtevanih listin, ki jih bo ponudnik priložil. Če ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih elementov bo po dopustnih dopolnitvah in spremembah, v skladu z 89. členom ZJN-3, izključena«,
v nadaljevanju pa je pripravil tabele, pri čemer je med drugim v:
- tabelo A, naslovljeno Pogoji za priznanje sposobnosti ponudnika (75. - 81. člen ZJN-3), pod zaporedno številko 1 vključil besedilo:
»Razpisni obrazec št. 4
Podpisana izjava o informacijah o izpolnjevanju pogojev po ZJN-3 in priložen ESPD.«
in
- v tabelo C, naslovljeno Izpolnjevanje ostalih pogojev, pod zaporedno številko 7 besedilo:
»Ponudnik je podpisal in žigosal krovno izjavo (razpisni obrazec 2)«.
Naročnik je v obrazcu št. 2 pripravil več izjav, pri čemer so ponudniki med drugim »s polno odgovornostjo izjav[ili]«, da:
- »vse navedbe, ki smo jih podali v ponudbi, ustrezajo dejanskemu stanju, naročniku pa dajemo pravico, da jih preveri pri sodelujočih v ponudbi ali pristojnih ustanovah oz. inštitucijah« (izjava št. 2)
in
- »naše podjetje izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljamo po predmetnem razpisu« (izjava št. 7).
Naročnik je tudi v obrazcu št. 4 pripravil več izjav, pri čemer ponudnik:
- »s podpisom ESPD obrazca« med drugim »potrjuje[…]«, da »izpolnjuje[…] zadevne pogoje glede izključitve in sodelovanja (v nadaljevanju spodaj)«, in sicer tudi
• »da smo registrirani za dejavnost, ki je predmet javnega naročila« (trinajsta podalinea druge alinee)
in
• »da imamo veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, oz. smo člani posebne organizacije« (štirinajsta podalinea druge alinee),
- »hkrati s to izjavo izrecno pooblašča[…] naročnika ali njegovega pooblaščenca, da v primeru dvoma v resničnost navedb v tej izjavi ali podatkov in informacij podanih v ponudbi in za namen preverjanja pogojev v postopku oddaje javnega naročila pridobi vse informacije pri pristojnemu organu ali drugemu subjektu. Predmetno pooblastilo zajema zlasti (vendar ne izključno) upravičenje naročnika, da pridobi« tudi
• »potrdilo o vpisu v ustrezne registre, članstvu v organizacijah, oziroma o izdanih dovoljenjih za opravljanje dejavnosti« (peta alinea).
Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec ESPD z dne 28. 3. 2018, v katerem je izjava »Izpolnjujemo vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo« označena z »DA«, ter potrjena (podpis in žig) obrazca št. 2 in 4, oba datirana na 28. 3. 2018. Vlagatelj je torej predložil posamezna dokazila, ki jih naročnik zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je pri pregledu in ocenjevanju ponudb vlagatelju poslal dopis z dne 4. 4. 2018, s katerim ga je seznanil z izjavo št. 7 iz krovne izjave in ga pozval, da »priloži kopijo veljavnega obrtn[eg]a dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki so predmet razpisa«. Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 4. 4. 2018 in mu priložil kopijo obrtnega dovoljenja z dne 30. 3. 2018. Tudi na podlagi teh dokazil je naročnik sprva štel, da je vlagatelj predložil dopustno ponudbo za sklop 1, zato jo je izbral (dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 911-1/18PK z dne 10. 4. 2018), nato pa je štel, da ta dokazila ne dokazujejo, da je vlagateljeva ponudba za sklop 1 dopustna, zato je razveljavil prvotno (prejšnjo) odločitev in sprejel novo (dokument »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018).
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da naročnik ne oddaja izvajanja določene dejavnosti, temveč išče ponudbe gospodarskih subjektov, ki bi izvedli določena dela in storitve ter dobavili določeno blago, vse z namenom, da bi prenovil svoje prostore (tj. predmet javnega naročila). Ker je naročnik zavezanec za javno naročanje (alinea c prvega odstavka 9. člena ZJN-3), je zaradi višine ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila (pri čemer niti ni uveljavljal, da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo možnosti iz petega odstavka 73. člena ZJN-3) moral upoštevati ZJN-3 in izvesti postopek oddaje javnega naročila (alinea a prvega odstavka 21. člena ZJN-3 in prvi odstavek 39. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija je v dosedanji praksi (npr. zadevi št. 018-102/2015 in 018-120/2017) že navedla, da je naročnik tisti subjekt, ki določi pogoje (npr. prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3), te pa mora določiti ob upoštevanju tudi temeljnih načel javnega naročanja (3. člen ZJN-3), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3; prim. Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109), ki zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu (tj. obvestilu o javnem naročilu) ali razpisni dokumentaciji (tj. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo. Državna revizijska komisija ne nasprotuje temu, da se predmet naročila male vrednosti v izvedbeni fazi izvede skladno z zahtevami pozitivne zakonodaje, kar tudi pomeni, da bi moral izvajalec v izvedbeni fazi izpolnjevati vse tiste pogoje, ki jih za izvedbo predmeta javnega naročila določa pozitivna zakonodaja, vendar se v tej fazi naročilo male vrednosti ne nahaja v izvedbeni fazi, temveč naročnik šele zbira ponudbe, da bi lahko po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila male vrednosti in sklenitvi pogodbe prešel v izvedbeno fazo. Naročnik mora v tej fazi upoštevati ZJN-3 in lahko sposobnost gospodarskih subjektov ugotavlja le v mejah, ki jih je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb.
Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je pripravil obrazec št. 2, v katerem se nahaja tudi izjava št. 7, vendar je treba tudi upoštevati, da je ta izjava (le) dokazilo, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni mogoče neposredno ugotoviti, da bi se nanašala na dokazovanje konkretnega pogoja. Pogoj bi bilo mogoče ugotavljati le posredno s tolmačenjem vsebine izjave št. 7 iz obrazca št. 2, vendar je kot jasno, natančno in nedvoumno mogoče razbrati le to, da morajo gospodarski subjekti izpolnjevati nekaj (tj. vse zakonsko predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo po predmetnem razpisu), ta nekaj pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne le zaradi terminološko neprimerno uporabljenih izrazov, temveč tudi sicer ne izhaja jasno, natančno in nedvoumno. Naročnik se namreč sklicuje na »zakonsko predpisane pogoje«, ne da bi bilo v zadevi jasno, natančno in nedvoumno razvidno v katerih vseh mejah je treba tolmačiti to zahtevo, da bi bilo mogoče za nek gospodarski subjekt šteti, da izpolnjuje pogoj za sodelovanje in zlasti, kateri pogoj. Čeprav Državna revizijska komisija ne izključuje možnosti, da je naročnik želel s takim besedilom vključiti izpolnjevanje zahtev iz ObrZ, pa v tej fazi postopka oddaje naročila male vrednosti ne more tolmačiti izjave št. 7 iz obrazca št. 2 tako, da ta to zahteva jasno, natančno in nedvoumno. Državna revizijska komisija tega zlasti ne more tolmačiti tako, ker se naročnik ne v izjavi št. 7 iz obrazca št. 2 ne v drugih delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s to izjavo ne sklicuje na noben konkreten zakon in torej (niti) ne na ObrZ, to izjavo pa bi bilo mogoče tolmačiti tudi tako, da bi se ugotavljanje zakonsko predpisanih pogojev lahko zamejilo na ugotavljanje pogojev le po ZJN-3. To bi še zlasti zamejevalo naročnikove možnosti širokega tolmačenja, saj četrti odstavek 76. člena ZJN-3, ki bi morebiti lahko bil pravna podlaga naročniku, da zahteva obrtno dovoljenje, naročniku določa omejitev za svojo uporabo. Iz prve povedi iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3 pa je razvidno, da naročnik lahko kot zahtevo za sodelovanje naloži gospodarskim subjektom le pogoje iz 76. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi bilo treba izjavo št. 7 iz obrazca št. 2 šteti za pomensko odprto, ker ni jasna, natančna in nedvoumna, vsaj eno izmed mogočih tolmačenj pa je v korist vlagatelju, saj bi skladno z njim vlagatelj ne imel toliko obveznosti za dokazovanje ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti (alinea a prvega odstavka 76. člena ZJN-3), kot je uveljavljal naročnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni našla zadostne dejanske in pravne podlage, da bi lahko štela, da bi se naročnik smel opreti na izjavo št. 7 iz obrazca št. 2, da bi lahko vlagatelju uspešno očital, da njegova ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.
Dodatno pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da se naročnik v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 na izjavo št. 7 iz obrazca št. 2 niti ni izrecno skliceval, saj je ni niti omenil. Če pa bi bilo treba razumeti, da se je nanjo skliceval z navedbo, da vlagateljeva ponudba »ni izpolnjevala vseh zahtev in pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila«, pa tako sklicevanje ne bi bilo predvidljivo, ker bi bilo skrito, in bi morala Državna revizijska komisija nanj ugibati, ker to besedilo neposredno sporoča nekaj drugega oziroma drugače, pri čemer zaradi neprimerne uporabe terminologije tudi nekaj, kar sicer ne bi neposredno imelo povezave z naročilom male vrednosti. Navedeno pa pomeni, da obrazložitev dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 v tem delu ne bi bila skladna s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je tudi izjava iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 (le) dokazilo, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni mogoče neposredno ugotoviti, da bi se nanašala na dokazovanje konkretnega pogoja. Pogoj bi bilo mogoče ugotavljati le posredno s tolmačenjem vsebine izjave iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4, pri čemer je kot jasno, natančno in nedvoumno mogoče razbrati, da morajo gospodarski subjekti imeti dovoljenje, za katerega je naročnik v nadaljevanju navedel zahteve, oziroma da so člani posebne organizacije. Niti iz izjave iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 niti iz drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi se nanašali na to izjavo, ne izhaja, da bi naročnik izrecno navedel, da se ta izjava nanaša na obrtno dovoljenje ali članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Iz izjave iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 je razvidno, da mora to dovoljenje izdati pristojni organ, vendar naročnik ni navedel, da se pojem organ nanaša na Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, za poseben zakon ni navedel, da je to ObrZ, za posebno organizacijo pa ni navedel, da je to Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vendar ne glede na terminološko neprimerno uporabljene izraze o »opravljanju dejavnosti, ki je predmet javnega naročila« in vlagateljevi navedbi, da mu sicer ni bilo treba imeti obrtnega dovoljenja, je iz naročnikovih ravnanj, sicer pa tudi vlagateljevih ravnanj, ki jim vlagatelj skuša pripisati drugačen pomen, razvidno, da naj bi bilo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče razumeti, da bi se izjava iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 lahko nanašala na obrtno dovoljenje, ObrZ in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz izjave iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 tudi razvidno, da je sestavljena iz dveh zahtev, pri čemer se prva nanaša na imetništvo dovoljenja, druga pa na članstvo v (posebni) organizaciji.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazložitve dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 izhaja, da niti naročniku ni sporno, da je vlagatelj predložil obrtno dovoljenje. Naročnik je izrecno zapisal, da ga je vlagatelj v kopiji »priložil« »svoji ponudbi«. Ne glede na obstoj morebitnih nepravilnosti v zvezi z izdajo obrtnega dovoljenja vlagatelju, na katere je opozoril izbrani ponudnik (vloga z dne 3. 5. 2018), ostaja dejstvo, da je bilo vlagatelju izdano obrtno dovoljenje, in sicer 30. 3. 2018. Obrtno dovoljenje pa je skladno z drugim odstavkom 6. člena ObrZ dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Iz obrazložitve dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 tudi ne izhaja, da bi naročnik karkoli očital zaradi datuma izdaje obrtnega dovoljenja vlagatelju. To je naročnik vlagatelju očital šele v sklepu št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018 (str. 12), saj je navedel, da je bilo obrtno dovoljenje vlagatelju »izdano 30.3.2018, kar je isti dan, kot se je iztekel rok za oddajo ponudb za predmetno javno naročilo. Glede na to, da je vlagatelj svojo ponudbo oddal 30.3.2018 ob 8:41 je zelo malo verjetno, da je obrtno dovoljenje, ki je bilo izdano istega dne, pridobil pred tem trenutkom«. Vendar je Državna revizijska komisija že pojasnila, da je naročnik v predrevizijskem postopku omejen z navajanjem drugih ali dodatnih razlogov, da vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato jih ni mogla upoštevati. Iz ničesar pa ni razvidno, da bi naročnik navedel in dokazoval, da dejavnosti, ki so navedene v obrtnem dovoljenju z dne 30. 3. 2018, ne omogočale izvedbe predmeta javnega naročila za sklop 1.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik ne glede na sklicevanje na sodni register v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 ni zapisal, da vlagatelj ne bi bil »registriran[…] za dejavnost, ki je predmet javnega naročila« (trinajsta podalinea druge alinee prvega odstavka obrazca 4). Ob tem je treba tudi ugotoviti, da se naročnik v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 niti ni skliceval na katero določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni jasno, ali bi bilo njegovo navedbo o datumu vpisa v »sodni« register treba razumeti, da naročnik s tem uveljavlja, da zaradi tega datuma ne more upoštevati izjave iz trinajste podalinee druge alinee obrazca št. 4. Naročnik se v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 niti ni skliceval na drugi del izjave iz štirinajste podalinee druge alinee iz obrazca št. 4 o članstvu v posebni organizaciji in da bi bilo mogoče razumeti, da je z izpostavljanjem datuma vpisa v »sodni« register uveljavljal, da vlagatelj v trenutku predložitve ponudbe ni bil član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Državna revizijska komisija opozarja na zadevo št. 018-269/2015, ki je glede spornega vprašanja primerljiva obravnavani zadevi, saj niti v zadevi št. 018-269/2015 takratni naročnik ni določil konkretne vsebine pogoja in/ali dokazila. Državna revizijska komisija je zato v zadevi št. 018-269/2015 ob pojasnilu o relevantnih pravnih podlagah iz Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; ZGD-1), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 33/2007; ZSReg-B) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 s sprem.; ZSReg) zaključila, da ni mogoče izključiti možnosti tolmačenja zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da za njihovo izpolnitev (da bi bilo mogoče ponudbo označiti za, takrat, popolno, sedaj pa dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) zadostuje »že dejstvo, da ima ponudnik, ki je družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, ki je potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila, vpisano v družbeno pogodbo«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejansko stanje, ki je ključno za rešitev obravnavane zadeve, v obravnavani zadevi v ničemer ključnem ne odstopa od dejanskega stanja v zadevi št. 018-269/2015, da bi morala sprejeti drugačen zaključek. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je v obravnavani zadevi celo manj jasna, natančna in nedvoumna, kot je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v zadevi št. 018-269/2015, saj je tedanji naročnik določil – čeprav ne jasno, natančno in nedvoumno – še pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, naročnik pa je v obravnavani zadevi določil le dokazila. Naročnik v obravnavani zadevi niti ni navedel, da dejavnosti, ki jih ima vlagatelj, ki je (enako kot prvi vlagatelj v zadevi št. 018-269/2015) družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), vpisane v družbeni pogodbi, ki je dostopna na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES): https://www.ajpes.si/prs/), ne bi omogočile izvedbe predmeta naročila male vrednosti za sklop 1.
Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da je v prvem odstavku 6. člena ObrZ določeno, da se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register, vendar se naročnik lahko pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe opre le na vsebino objave in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi na tisto, česar ni v njiju določil ali ni določil jasno, natančno in nedvoumno, pa bi to tolmačil vlagatelju v škodo.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se je naročnik v sklepu št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018 (str. 12) skliceval na zadevo št. 018-180/2013, vendar je naročnik že sam ugotovil razlikovalni znak od obravnavane zadeve. Vlagatelj iz zadeve št. 018-180/2013 ni imel niti obrtnega dovoljenja in zato ni bil niti vpisan v obrtni register. V obravnavani zadevi pa je bilo vlagatelju izdano obrtno dovoljenje, zato je bilo treba v obravnavani zadevi odločati tudi ob upoštevanju tega dejstva.
Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom (sklep št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018, str. 7), da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je uveljavljal kršitve v zvezi z naročnikovimi stališči o obrtnem dovoljenju in vpisu v obrtni register, pa se ne strinja, da bi bilo mogoče šteti, da obrazložitev dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 vsebuje razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v vsebini, kot to zahteva prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Četudi Državna revizijska komisija zanemari dejstvo, da je vlagatelj sprejel naročnikovo sklicevanje na »sodni« register za lapsus, obrazložitev dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 v zvezi z vlagateljevo ponudbo ni ne jasna ne nedvoumna, kot je navedel naročnik v sklepu št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018. Takega naročnikovega stališča ne podpira že dejstvo, da niti Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti jasnega konteksta, v katerem se je naročnik skliceval na datum 5. 4. 2018 in v zvezi s katero zahtevo, pogojem ali čim iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi ga bilo mogoče v obravnavanem primeru povezati. Dodatno je treba upoštevati, kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila, da so posamezni deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila splošni in niso konkretizirani, zaradi česar omogočajo tudi drugačna (blažja) tolmačenja od tistih, za katere se zavzema naročnik v sklepu št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018. Jasna in konkretna navedba razlogov za zavrnitev ponudbe je toliko bolj pomembna, saj ZJN-3 ne omogoča ponudnikom, da bi zahtevali dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. ZJN-3 namreč ne ureja (več) instituta, kot ga je določal tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).
Na podlagi vsega predhodno navedenega Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik pripravil obrazložitev dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da bi morala ugotoviti kršitev ZJN-3, četudi bi bilo treba sprejeti stališče, da je obrazložitev dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 skladna s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj bi morala šteti, da naročnik s to obrazložitvijo ne bi mogel utemeljiti, da je vlagatelj predložil ponudbo, ki ni dopustna, kot to določa 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija namreč (ob opozorilu na siceršnje ugotovitve, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila glede spornih vprašanj ni določena jasno, natančno in nedvoumno) opozarja, da bi bilo treba ob upoštevanju stališč o milejšem oziroma blažjem tolmačenju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zaključiti, da se naročnik ne bi mogel uspešno sklicevati, da vlagatelj ni bil vpisan v obrtni register do 30. 3. 2018, saj bi izjava iz trinajste podalinee druge alinee obrazca št. 4, ki se nanaša na registracijo za dejavnost, zaradi svoje splošnosti naročnika ovirala, da bi jo obravnaval, da zahteva vpis le v obrtni register ali pa da zahteva vpis tako v obrtni kot sodni register. To izjavo bi bilo mogoče tolmačiti tako, kot je Državna revizijska komisija že predstavila, naročnik pa vlagatelju glede vpisa v sodni register in dejavnosti, ki jih ima vlagatelj vpisane v družbeni pogodbi, ni nič očital. Da je vlagatelj predložil obrtno dovoljenje (ne glede na to, ali bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju, da mu ga ni bilo treba), pa naročniku v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 ni bilo sporno.
Na podane ugotovitve ne more v ničemer vplivati naročnikovo opozarjanje na 3. točko I. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. sklep št. 1204-1/18PK z dne 9. 5. 2018, str. 7–8), v kateri je naročnik opredelil pojem ponudnika, in sicer med drugim, da je to »lahko vsak gospodarski subjekt, registriran za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter je strokovno usposobljen za njihovo izvajanje«, saj naročnik v obrazložitvi dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018 vlagatelju niti ni očital, da ni ponudnik v vsebini, ki bi jo določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (ki pa sicer odstopa od tiste, ki jo določa 7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija še dodaja, da naročnik tudi ni nič navedel, kar bi vplivalo na spremembo stališča iz primerljive zadeve št. 018-269/2015, v kateri se je opredelila do enake določbe, ki jo je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (oziroma takrat razpisni dokumentaciji) uporabil tedanji naročnik. Državna revizijska komisija zato ponavlja, da izpostavljena definicija ni določba, s katero bi naročnik zahteval od ponudnikov, da dokazujejo ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (alinea a prvega odstavka 76. člena ZJN-3; v referenčni zadevi pa 43. člen ZJN-2, ki je urejal sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti). Poleg tega pa tudi iz izpostavljene definicije izhaja, da je naročnik razlikoval med dvema položajema: 1. »registracija za dejavnost, ki je predmet razpisa« in 2. imetništvo »vs[eh] predpisan[ih] dovoljenj« za njeno opravljanje, pri čemer je Državna revizijska komisija že vsaj v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa pojasnila razloge, zaradi katerih izpostavljena definicija ne bi mogla vplivati na tolmačenje, da bi na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila moral biti vlagatelj vpisan v obrtni register do 30. 3. 2018.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila« št. 975-1/18PK z dne 17. 4. 2018. Državna revizijska komisija ni obravnavala še drugih očitanih kršitev, saj neodvisno od tega, ali so podane ali ne, to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, jo obrazložiti skladno s tretjim oziroma petim odstavkom 90. člena ZJN-3 in zagotoviti njeno objavo na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 500 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 275,40 eurov (600 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 335,99 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 5,51 eurov (12 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 6,72 eurov.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 842,71 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov iz zahtevka za revizijo nad priznanimi, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje. Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 16. 5. 2018, ki so deloma prepis stroškovnika iz zahtevka za revizijo, deloma pa priglasitev nadaljnjih stroškov. O stroških, ki jih je vlagatelj že priglasil v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija že odločila, nadaljnjih stroškov pa mu ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 842,71 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 15. 6. 2018
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- NTR inženiring, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 14, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.