018-079/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena ter 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UTG VODNIK proizvodnja, trgovina d.o.o., Vir, Tolstojeva 12, 1230 Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 6. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 23. 4. 2018 se ugodi in se naročniku naloži odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči vpogled v specifikacije ponujenega blaga.

Naročnik mora vlagatelju dovoliti, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v izpostavljen del ponudbe izbranega ponudnika.

O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti z dne 20. 12. 2017 in Obvestila o naročilu male vrednosti, ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 26. 2. 2018, št. objave JN000980/2018-W01, izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti »Izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP«.

Naročnik je dne 16. 4. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti, s katero je predmetno javno naročilo, upoštevaje na merilo za izbor ponudb (ekonomsko najugodnejša ponudba, določena na podlagi najnižje skupne vrednosti z DDV), oddal ponudniku Kolarič Zlatko - Senior Joy krojaštvo, s.p., Wilhemova ulica 2, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Na drugo mesto se je uvrstila ponudba vlagatelja. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 16. 4. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN000980/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 23. 4. 2018, v katerem zahteva, da mu naročnik oziroma Državna revizijska komisija omogoči vpogled v tehnične specifikacije in vzorce ponujenih izdelkov izbranega ponudnika in mu na podlagi izvedenega vpogleda omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo; da se ugotovi nezakonitost ravnanj naročnika in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj mu ni bil omogočen vpogled v tehnične specifikacije ponujenih izdelkov (tudi vzorce in tehnične liste). Zatrjuje, da so specifikacije ponujenega blaga javni podatek ne glede na opredelitev poslovne skrivnosti. Pri navedbi, da tudi vzorci predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga, se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-160/2017.

Dalje zatrjuje, da mu je bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva, saj ni mogel preveriti, ali ponujeni izdelki izpolnjujejo zahteve naročnika in ali je ponudba izbranega ponudnika res dopustna. Splošno zatrjuje, da artikli, ki jih ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjujejo zahtev naročnika iz tehničnih specifikacij in da zanje niso predložena ustrezna zahtevana dokazila, pri čemer zahtev naročnika ne izpolnjujejo najmanj tkanine pod št. 3, 5, 6, 7, 10, 13 in čepica za slavnostno uniformo oziroma zanje niso predložena ustrezna dokazila. Po pregledu ponudbenega predračuna izbranega ponudnika meni tudi, da so cene nekaterih artiklov (npr. za plašč) neobičajno nizke in da ponujeni artikli ne izpolnjujejo vseh zahtev naročnika.

Izbrani ponudnik se je pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja z vlogo z dne 4. 5. 2018. Navaja, da je predložil vzorce osnovnih materialov in tehnične liste za zahtevane artikle, predloženi vzorci pa izpolnjujejo vse zahteve in potrebe naročnika. Navedbam o nedopustnosti njegove ponudbe nasprotuje, zato predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne in da Državna revizijska komisija sama izvrši vpogled v tehnični del izbranega ponudnika. Navaja, da bi bila z vpogledom v predložene tehnične specifikacije vlagatelju razkrita njegova konkurenčna prednost (dobavitelji materialov in poslovni odnosi z njimi), saj bi upoštevaje cene iz ponudbenega predračuna in normative porabe, vlagatelj izvedel njegove cene in pogoje poslovanja z dobavitelji. Morebitna dopustitev vpogleda v predložene tehnične specifikacije bi vlagatelju tako omogočila identifikacijo dobaviteljev izbranega ponudnika, in to kljub prikritju naziva dobavitelja in naziva artikla, saj so tehični listi posameznega dobavitelja (njegova oblika, vsebina, oblika črk, način pisanja ipd) lastni posameznemu dobavitelju. Vsak proizvajalec ima namreč svoj tehnični list (specifikacijo), ki je v stroki prepoznaven. Izbrani ponudnik navaja, da vpogled v tehnične liste dopušča v primeru, da se pred vpogledom prepišejo v nevtralno obliko, ki ne bo omogočala identifikacije naziva proizvajalca tkanine, pred vpogledom pa naj vsebino prepisa overi notar, da bo zagotovljena njegova skladnost z originalom.

Naročnik je dne 8. 5. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Glede očitka o kršitvi pravice do vpogleda naročnik navaja, da je izbrani ponudnik vzorce in tehnične liste v ponudbi izrecno označil kot poslovno skrivnost, zato vlagatelju vpogleda v ta del ponudbe ni omogočil in določb ZJN-3 ni kršil. Dodaja, da je na enak način, kot poslovno skrivnost, tudi vlagatelj opredelil dele ponudbe, ki se nanašajo na tehnični del dokumentacije.

Glede očitka, da ponujeni artikli ne izpolnjujejo zahtev naročnika iz tehničnih specifikacij in zanje niso predložena ustrezna dokazila, pa naročnik navaja, da je po ponovnem pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da predloženi materiali pod št. 3, 5, 6, 7 izpolnjujejo zahteve naročnika, za material pod. št. 10 in 13 pa predložitve vzorcev in dokaznih listin ni zahteval. Ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je glede na merilo najugodnejša.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 9. 5. 2018, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu pravočasno opredelil z vlogo z dne 10. 5. 2018, iz katere izhaja, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 16. 4. 2018 zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, predložene vzorce, izjave o skladnosti in certifikate, morebitne dopolnitve ponudbe in korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, celoten naročnikov spis o vodenju predmeta javnega naroča, vključno s korespondenco članov strokovne komisije naročnika v okviru vodenja postopka, ocenjevanje ponudb, poročilo strokovne komisije o oceni ponudb ter vso ostalo dokumentacijo, vezano na predmetni postopek javnega naročanja. Naročnik je dne 19. 4. 2018 organiziral vpogled in o njem vodil zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Ker je izbrani ponudnik svoji ponudbi priložil Sklep o opredelitvi poslovnih skrivnosti podjetja in varovanju le teh z dne 19. 3. 2018, v katerem je kot poslovno skrivnost določil »vse podatke in navedbe v PRILOGI V - PONUDBENI PREDRAČUN; vse podatke in navedbe v sklopu predloženih vzorcev in tehničnih listov osnovnih tkanin; vse predložene vzorce osnovnih tkanin, vključno s tehničnimi listi, ki so predloženi tem vzorčnim tkaninam.«, je naročnik na vpogledu izpostavljeno oznako poslovne skrivnosti spoštoval in vlagatelju vpogleda v opisani del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (tehnični listi in vzorci materialov) ni omogočil, razkril pa je ponudbeni predračun, oznaki o poslovni skrivnosti navkljub. Vlagatelj je menil, da bi mu moral biti omogočen vpogled tudi v tehnične specifikacije artiklov od 1 do 15, s prekritjem dobavitelja in naziva artiklov.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v tehnične specifikacije in vzorce ponujenih izdelkov izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 6. člena in 35. člena ZJN-3. Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Ponudniku, ki je zahteval vpogled mora omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, upoštevaje predhodno navedene omejitve (peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena ZGD-1), ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena izrecno določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Ti podatki so javni že po samem zakonu, ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne (pri čemer lahko ponudnik kot poslovno skrivnost označi tudi podatke, ki so manj pomembni), bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti je treba spregledati v primeru, kadar so kot poslovna skrivnost določeni podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Naročnik mora zato, na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3 presoditi, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kar vključuje tudi podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3) mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in ponudniku omogočiti vpogled v (javne) podatke.

Naročnik s tehničnimi specifikacijami opredeli lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Gre torej za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, od tehničnih lastnosti in kompleksnosti predmeta javnega naročila pa je odvisen način in obseg njegovega opisa. Predmet konkretnega javnega naročila je izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP, ki ga je naročnik podrobno opisal v štirih prilogah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v dokumentih Priloga I – Opisi artiklov ter oznak na uniformi, Priloga II – Materiali za izdelavo in navodila za vzdrževanje, Priloga III – Likovna in grafična podoba oznak na uniformi in Priloga IV – Okvirne skice artiklov, določil pa je tudi, da morajo ponudniki »vzorce tkanin in pletenin osnovnih materialov, ki bodo uporabljeni za izvedbo naročila« in »dokazne listine za materiale, ki bodo uporabljeni za izvedbo naročila. [...].« priložiti k ponudbi (podtočka 3, točke 3.3, poglavja 3. Ugotavljanje sposobnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila).

V konkretnem primeru gre vlagateljeve navedbe o tem, da mu naročnik ni omogočil vpogleda »v tehnične specifikacije ponujenih izdelkov izbranega ponudnika (tudi vzorce in tehnične liste)«, razumeti na način, da vlagatelj želi vpogled v vse podatke, ki iz predloženih dokazil izbranega ponudnika izhajajo, vsi ti podatki pa po njegovem mnenju predstavljajo javne podatke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi zahtevi ni mogoče v celoti slediti. Ker je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil sklep o poslovni skrivnosti, mora naročnik, na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3, pred razkritjem podatkov presoditi, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kar vključuje tudi »specifikacije ponujenega blaga« iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

Ker je od vsakega posameznega primera odvisno, kateri podatki predstavljajo »specifikacije ponujenega blaga«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v konkretnem primeru kot specifikacije ponujenega blaga razumeti podatke, ki so relevantni za presojo tehnične ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika, npr. surovinski sestav, vezava, površinska masa itd. – torej podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik in ki izhajajo iz predloženih dokazil izbranega ponudnika. Navedeno pomeni, da so, v konkretnem primeru, poleg splošnih nazivov artiklov (ki izhajajo že iz dokumentacije o oddaji javnega naročila in iz ponudbenega predračuna, v katerega je vpogledal vlagatelj) javni tudi podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, zato bi moral naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v (javne) podatke.

Ker naročnik tega ni storil, je kršil določbe 35. člena ZJN-3, v povezavi s 6. členom ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na specifikacije ponujenega blaga (podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik in ki izhajajo iz predloženih dokazil izbranega ponudnika). Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik pri izvedbi vpogleda upoštevati sklep o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika in kot poslovno skrivnost še naprej varovati naziv materiala in naziv dobavitelja materiala, v konkretnem primeru to pomeni, da mora varovati tudi obliko tehničnih listov in drugih dokazil, iz katerih je posredno mogoče razbrati dobavitelja materiala izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik namreč navaja, da poslovne skrivnosti ne predstavlja zgolj navedba naziva dobavitelja na tehničnih listih, pač pa tudi sama oblika predloženih tehničnih listov, iz katere je mogoče razbrati posameznega dobavitelja, prikritju njegovega naziva navkljub. Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelju, kljub varovanju oblike predloženih tehničnih listov, ne bo onemogočena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot posledico ugotovljene kršitve predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da kršitev pravice do vpogleda ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji naročila. Naročnikova kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika po sprejemu odločitve o oddaji naročila namreč ni take narave, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Če je naročnik zakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila do izvedbe vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika oziroma je do naročnikovih kršitev prišlo šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ni potrebe po razveljavitvi predhodno izvedenega postopka, pač pa je sorazmeren ukrep, da se odpravi zgolj kršitve pravice do vpogleda oziroma da se vlagatelju zagotovi izvedba vpogleda v obsegu, kot ga določa zakon, in da se vlagatelju omogoči dopolnitev oziroma spremembo zahtevka z novimi dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ter druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v izpostavljenem delu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik in ki izhajajo iz predloženih dokazil izbranega ponudnika.

Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Predstavljeni način odprave kršitve obenem predstavlja tudi napotek Državne revizijske komisije naročniku za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je bila ugotovljena kršitev naročnika (primerjaj drugo poved tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o zahtevku za revizijo v preostali vsebini oziroma o njej ni meritorno odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških, nastalih z revizijo, pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 4. 6. 2018





Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper
- UTG VODNIK proizvodnja, trgovina d.o.o., Vir, Tolstojeva 12, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Kolarič Zlatko - Senior Joy krojaštvo, s.p., Wilhemova ulica 2, 2250 Ptuj


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran