018-072/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Material za tiskanje« - sklop 1 (material za tiskanje - HP) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 6. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-237/2017-64, z dne 16. 3. 2018, v delu, ki se nanaša na 1. sklop (material za tiskanje - HP).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.476,53 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu dne 27. 10. 2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 009216/2017-B01. Naročnik je dne 16. 3. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-237/2017-64, s katero je javno naročilo v 1. sklopu (material za tiskanje - HP) oddal v izvedbo ponudniku Extra Lux d.o.o., Brnčičeva ulica 18 B, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev v 1. sklopu je vlagatelj dne 29. 3. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika naročnika opozoril na nedopustnost ponudbe, vendar naročnik ni spremenil svoje odločitve, zato je bil primoran vložiti zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik v V. točki razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije - Odvoz praznih kartuš in tonerjev) navedel, da se morajo ponudniki zavezati, da bodo sami ali s podizvajalcem, na podlagi potreb naročnika, zagotovili brezplačni odvoz zbranih praznih kartuš in tonerjev, ter da bodo tonerje in kartuše brezplačno odvažali na podlagi predhodnega dogovora s predstavniki naročnika. Ponudniki so morali poleg tega tudi zagotoviti, da bo družba, ki bo izvajala odvoz ter zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) registrirana kot prevoznik in zbiralec odpadnih tiskarskih tonerjev ter vpisana v obe evidenci (naročnik je navedeno zapisal v odgovoru, ki ga je na Portalu javnih naročil objavil dne 1. 12. 2017). Izbrani ponudnik je v ESPD obrazcu navedel, da pri predmetnemu javnemu naročilu ne sodeluje skupaj z drugimi subjekti. V Prilogi 2.1 je izbrani ponudnik zagotovil, da bo brezplačen odvoz praznih kartuš in tonerjev izvajal sam, in da je vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov pri ARSO, pod št. 35469-63/2014. Izbrani ponudnik je predložil le odločbo ARSO, št. 35469-55/2016, z dne 23. 3. 2017, iz katere izhaja, da se mu dovoljuje zbiranje nenevarnih odpadkov, vendar iz nje ne izhaja, da ima tudi dovoljenje za odvoz, kot je zahteval naročnik. Navedeno je preveril tudi na spletni strani ARSO (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/prevozniki.pdf.), pri čemer je ugotovil, da izbrani ponudnik ni vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov (seznam, z dne 1. 3. 2018). Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik sicer vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov (seznam, z dne 27. 3. 2018), kar je ravno tako preveril na spletni strani ARSO. Izbrani ponudnik naj bi tako pri naročniku pobiral in odvažal odpadne tonerje in kartuše, čeprav odvoza ne sme opravljati. Ker je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga nedopustna, bi morala biti izločena.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 5. 4. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da iz Potrdila št. 35469-63/2014, ki ga je ARSO izdala dne 20. 1. 2015 izhaja, da je registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti, da razpolaga z zbirnim centrom, ki izpolnjuje zahteve iz 10. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s spremembami), in da za prevzem odpadkov ter njihovim prevozom razpolaga z vozilom za prevoz odpadkov. Odločba, št. 35469-55/2016, z dne 23. 3. 2017, predstavlja zgolj spremembo lokacije njegovega sedeža oziroma spreminja prvotno odločbo le v delu, ki se nanaša na lokacijo zbiranja odpadkov. Kot izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o odpadkih, je prevoznik pravna oseba, ki izvaja dejavnost prevažanja odpadkov drugih imetnikov odpadkov. Izbrani ponudnik zatrjuje, da ne sodi v to definicijo, saj prevaža svoje in ne tujih odpadkov, te pa lahko prevaža za potrebe lastnega zbiranja. Posledično torej ne ustreza definiciji prevoznika po veljavni Uredbi o odpadkih, navedeno pa je razvidno tudi iz prvega odstavka 48. člena Uredbe o odpadkih. Ker lahko zbiralec odpadkov sam izvaja prevoz svojih odpadkov, ne potrebuje posebnega vpisa v evidenco v skladu s 46. členom Uredbe o odpadkih. V evidenco bi moral biti vpisan zgolj v primeru, če bi prevažal odpadke drugih imetnikov. Ker pa je po pogodbi z naročnikom in v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije zadolžen za prevzem svojih odpadkov, pri čemer s prevzemom postane njihov lastnik (in posledično prevaža svoje odpadke v svoj zbirni center), ne potrebuje posebnega dovoljenja. Izbrani ponudnik še opozarja, da ni imel vpogleda v vlagateljevo ponudbo in zato ne ve, ali je vlagatelj priglasil podizvajalca. Iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da je tudi vlagatelj vpisan zgolj v evidenco zbiralcev odpadkov (pod zaporedno št. 136) in ne tudi v evidenco prevoznikov odpadkov (kar glede na zapisano tudi ni potrebno). Če pa je vlagatelj priglasil podizvajalca, bi moral biti tudi ta vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov, saj v tem primeru prevoznik ne bi prevažal lastnih odpadkov, pač pa odpadke, ki jih (skladno s prvim odstavkom 48. člena Uredbe o odpadkih) dostavlja prevzemniku (vlagatelju).

Naročnik je z dokumentom št. 430-146/2018-5, z dne 17. 4. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik se v celoti strinja z izbranim ponudnikom in povzema njegove navedbe. V izogib ponavljanju jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno. Naročnik še predlaga, naj Državna revizijska komisija v primeru dvoma pridobi mnenje ARSO.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 23. 4. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da mora biti ponudnik oziroma družba, ki bo za ponudnika izvajala odvoz ter zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, pri ARSO registrirana kot prevoznik in zbiralec odpadnih tiskarskih tonerjev ter vpisan v obe evidenci. Ker je navedeno zahtevo postavil naročnik sam, jo mora izpolnjevati vsak ponudnik, zato je irelevantno, ali lahko odpadne tiskarske tonerje odvaža nekdo, ki je registriran zgolj kot zbiralec in je vpisan zgolj v evidenco zbiralcev, ne pa tudi v evidenco prevoznikov. Naročnik je v obravnavanem primeru v celoti sledil argumentaciji izbranega ponudnika, navedeno pa bi lahko držalo zgolj v primeru, če ne bi bilo v razpisni dokumentaciji določeno drugače, in le v kolikor bi izbrani ponudnik odvažal lastne in ne naročnikovih odpadkov. Iz 23. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o odpadkih izhaja, da je prevoznik pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to uredbo. Vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da v primeru, če ponudnik odvaža svoje odpadke, ne ustreza definiciji prevoznika in zato ni potrebe, da je vpisan v evidenco prevoznikov. Vendar je predmet razpisanega javnega naročila odvoz tujih, to je naročnikovih odpadkov. V primeru namreč, če ponudnik proda blago naročniku, lastninska pravica ter imetništvo na blagu (in posledično tudi na odpadkih) preide iz ponudnika na naročnika. Naročnik je torej tisti, ki je povzročitelj in imetnik odpadkov, zato mora biti oseba, ki bo zanj opravljala odvoz odpadkov, vpisana v evidenco prevoznikov, kot je bilo to tudi zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz potrdila iz evidence št. 35469-63/2014 (tega dokumenta izbrani ponudnik sicer ni predložil v ponudbi), je razvidno, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti, ter da razpolaga tako z zbirnim centrom kakor tudi z vozilom za prevoz odpadkov. Iz navedenega potrdila, zatrjuje vlagatelj, pa ne izhaja, da je izbrani ponudnik pri ARSO registriran kot prevoznik odpadkov, pač pa zgolj to, da izpolnjuje nekatere pogoje za morebiten vpis. Iz drugega odstavka obrazložitve odločbe, št. 35469-55/2016, z dne 23. 3. 2017, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, je razvidno, da mu je bilo 20. 1. 2015 izdano potrdilo št. 35469-63/2014, s katerim je bil vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi ARSO. Odločba oziroma potrdilo iz evidence št. 35469-63/2014 se torej nanaša zgolj na vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, ne pa tudi v evidenco prevoznikov odpadkov. Četudi bi imel naročnik prav (pa nima), je potrebno upoštevati, da je v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da mora biti ponudnik oziroma družba, ki bo za ponudnika izvajala odvoz ter zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, pri ARSO vpisan v obe evidenci, torej tudi v evidenco za prevoznika. Ker po izteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati razpisne dokumentacije, tudi ni potrebe po pridobitvi mnenja ARSO.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je sporno, ali izbrani ponudnik izpolnjuje enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker pri ARSO ni vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti tretji odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik od njih tudi zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu (četrti odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik je v V. točki razpisne dokumentacije v zvezi z opravljanjem odvoza praznih kartuš in tonerjev (Odvoz praznih kartuš in tonerjev) postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik se zavezuje, da bo sam (kot dobavitelj) ali s podizvajalcem, na podlagi potreb naročnika, zagotovil brezplačni odvoz zbranih praznih kartuš in tonerjev, ki se uporabljajo v tiskalnikih, fotokopirnih strojih in faksih. Ponudnik se obvezuje, da bo tonerje in kartuše brezplačno odvažal na podlagi predhodnega dogovora s predstavniki naročnika, na posameznih lokacijah naročnika.

Ponudnik bo za zbiranje praznih kartuš in tonerjev v dogovoru z naročnikom dostavil zbirne škatle, in sicer v prostore naročnika po celotnem območju Republike Slovenije.

Ponudnik zagotavlja, da bo odvoz vršil izvajalec, ki je vpisan v Evidenco zbiralcev odpadkov pri Agenciji za okolje in prostor, pod določeno številko iz evidence.«

Podobno besedilo izhaja tudi iz 9. člena vzorca pogodbe (Odvoz praznih kartuš in tonerjev), le da je v tem členu pogodbe določena tudi obveznost dobavitelja, da bo naročniku pri vsakem prevzemu kartuš in tonerjev izdal Evidenčni list o odstranitvi odpadkov.

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, je eden izmed potencialnih ponudnikov postavil naslednja vprašanja:

»Prosim za nedvoumen odgovor, kakšen status imajo prevozniki odpadkov in zbiralci odpadkov v tem javnem naročilu, in kot kaj jih opredeljuje naročnik po določilih ZJN-3?

Kaj mora ponudnik zagotavljati, če je sam izvajalec (prevoznik in/ali zbiralec odpadkov) in kaj mora zagotavljati, če je izvajalec (prevoznik in/ali zbiralec odpadkov) druga pravna oseba, ki izvaja - prevaža in zbira odpadke za ponudnika?

Ali mora ponudnik prilagati kakšna dokazila ali drugo dokumentacijo, če izvaja prevoz in zbiranje odpadkov sam ali če to za ponudnika izvaja druga pravna oseba?

Naročnik je podal naslednja pojasnila (vprašanja in odgovori nanje so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 1. 12. 2017):

»Gospodarski subjekt mora zagotavljati brezplačen odvoz oziroma zbiranje rabljenih tonerjev, kartuš ter ostalega materiala za tiskanje. Ponudnik oziroma družba, ki bo za ponudnika izvajala odvoz ter zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, mora biti pri Agenciji RS za okolje registrirana kot prevoznik in zbiralec odpadnih tiskarskih tonerjev in vpisan v obe evidenci.

Izpolnjevanje obrazca ESPD. Gospodarski subjekt potrdi predmetni obrazec v delu IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek a: Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje.

Gospodarski subjekt lahko navedeno potrdilo iz evidence prevoznikov in zbiralcev odpadkov priloži tudi sam (za ponudnika oziroma zunanjega izvajalca, v kolikor ima najetega za navedene storitve). V kolikor ima gospodarski subjekt za to najetega zunanjega izvajalca, predloži še kopijo medsebojne pogodbe, iz katere bo razviden ustrezen poslovni odnos (zbiranje rabljenih tonerskih kaset ter črnilnih kartuš).«

Predmet obravnavanega javnega naročila je dobava materiala za tiskanje. Del predmeta javnega naročila predstavlja (kot že izhaja iz te obrazložitve) tudi odvoz praznih tonerjev, kartuš in ostalega materiala za tiskanje. Naročnik je ponudnikom dopustil, da lahko navedeno storitev opravijo bodisi sami, ali pa za odvoz nominirajo drug gospodarski subjekt. V obeh primerih je zahteval, da mora biti gospodarski subjekt, ki bo izvajal odvoz in zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, pri ARSO registriran kot prevoznik in zbiralec odpadnih tiskarskih tonerjev ter v zvezi s tem vpisan v obe evidenci.

Evidenci zbiralcev odpadkov in prevoznikov odpadkov sta vzpostavljeni na podlagi določil 30. in 46. člena Uredbe o odpadkih. Ti evidenci vodi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja v okviru evidence oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje varstva okolja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja (gl. tretji odstavek 20. člena in 104. člena Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 39/2006 - UPB1 s spremembami).

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v Republiki Sloveniji registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti. Vlagatelj in naročnik se strinjata tudi v tem, da izbrani ponudnik razpolaga z zbirnim centrom, ki izpolnjuje zahteve prvega odstavka 10. člena Uredbe o odpadkih, prav tako razpolaga tudi z vozilom za prevoz odpadkov. Ravno tako sta si edina, da v primeru, če ponudnik odvaža lastne odpadke, ne ustreza definiciji prevoznika (v smislu 23. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o odpadkih) in zato ne potrebuje posebnega vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov pri ARSO. Med njima tudi ni spora o tem, da je izbrani ponudnik pri ARSO vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov.

Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, ali bi moral biti izbrani ponudnik pri ARSO vpisan tudi v evidenco prevoznikov odpadkov. Naročnik zatrjuje, da bo izbrani ponudnik v obravnavanem primeru prevažal lastne odpadke, te pa lahko prevaža za potrebe lastnega zbiranja, zato v skladu z Uredbo o odpadkih ni potrebno, da bi bil pri ARSO vpisan tudi v evidenco prevoznikov odpadkov. Nasprotno, vlagatelj se z naročnikom ne strinja in zatrjuje, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru ne bo prevažal lastnih odpadkov, pač pa naročnikove, zato bi moral biti pri ARSO vpisan tudi v evidenco prevoznikov odpadkov. Poleg tega opozarja, da je naročnik (ne glede na to) v obravnavanem primeru izrecno zahteval, da mora biti gospodarski subjekt (bodisi ponudnik bodisi njegov podizvajalec), ki bo izvajal odvoz in zbiranje rabljenih tonerjev in kartuš, pri ARSO vpisan tako v evidenco zbiralcev odpadkov, kakor tudi v evidenco prevoznikov odpadkov.

Državna revizijska komisija stališču naročnika (in izbranega ponudnika) ni mogla slediti. Vlagatelj namreč pravilno opozarja, da bo v konkretnem poslu izbrani ponudnik prevažal tuje (naročnikove) in ne svojih odpadkov. V primeru namreč, ko ponudnik proda blago naročniku, lastninska pravica in imetništvo na blagu ter posledično tudi na odpadkih, preide iz ponudnika na naročnika. Naročnik je torej tisti, ki je (bo) povzročitelj in imetnik odpadkov. Ker naročnik teh odpadkov v obravnavanem primeru ne bo odvažal sam, mora biti gospodarski subjekt, ki bo to storitev opravljal zanj, v skladu z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije (in v skladu z Uredbo o odpadkih), pri ARSO vpisan ne le v evidenco zbiralcev odpadkov, pač pa tudi v evidenco prevoznikov odpadkov. Ker izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja, ki je v ponudbi predložil obe potrdili ARSO - tako potrdilo, da je vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, kakor tudi potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov) v evidenco prevoznikov pri ARSO ni vpisan, ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter da je vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, utemeljena.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-237/2017-64, z dne 16. 3. 2018.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj v nadaljevanju postopka oddaje naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu je Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, priznala priglašene stroške v višini plačane takse (7.476,53 EUR). Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za poštnino in fotokopije (»poštnina, fotokopije - 10 EUR«), saj vlagatelj teh stroškov po vsebini in višini ni specificiral (opredeljeno navedel) v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, niti jih ni izkazal.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 7.476,53 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 4. 6. 2018




Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana,
- Extra Lux d.o.o., Brnčičeva ulica 17 B, Ljubljana - Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran