018-069/2018 Premogovnik Velenje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Osebna zaščitna oprema v skupini HSE – sklop D: Zaščita glave«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Total, trgovina na debelo, d.o.o., Seidlova cesta 28, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Premogovnik Velenje, d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Holding Slovenske Elektrarne, d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica, d.o.o., Erjavčeva ulica 20, 5000 Nova Gorica, Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, RGP, rudarski gradbeni programi, d.o.o., Rudarska cesta 6, 3320 Velenje, HSE Invest, družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov, d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, ki jih zastopa družba pooblaščenka Premogovnik Velenje, d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 23. 3. 2018 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, objavljenega na portalu javnih naročil dne 14. 3. 2018, št. objave JN001542/2018-L01.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.352,24 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi a) točke prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave. Na portalu javnih naročil je dne 14. 3. 2018 objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, št. objave JN001542/2018-L01, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal družbi Geopipe, Proizvodnja in trgovina, d.o.o., Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23. 3. 2018 vložil Zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila Dobava osebne zaščitne opreme v skupini HSE – sklop D: Zaščita glave, referenčna št. dokumenta: NP-0030/2018, objavljene na Portalu javnih naročil dne 14. 3. 2018, pod številko objave JN001542/2018-L01 (Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost) (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o oddaji javnega naročila (prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost) pa razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka.

Vlagatelj zatrjuje, da
- končna ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker ni skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v Zahtevku za ponudbo z dne 15. 1. 2018 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je naročnik ne bi smel upoštevati oziroma bi moral pri odločanju upoštevati le prvotno ponudbo izbranega ponudnika;
- izbrani ponudnik jasnih navodil za izdelavo ponudbe in oblikovanje cen ni upošteval (na tem mestu citira točke 2.4 Dopustnost in dopolnitve ponudbe, točko 2.10 Cena in točko 2.13 Merila za ocenjevanje ponudb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj je ceno na enoto v postavki 6, Čepki za enkratno uporabo (v nadaljevanju: sporna postavka) v obrazcu 1. kroga pogajanj oblikoval na tri decimalna mesta natančno (0,058 EUR) in ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika, da se cene zaokrožijo na dve decimalni mesti natančno;
- je bil vsak ponudnik dolžan naročniku dostaviti končno ponudbo v skladu z doseženim na pogajanjih, česar izbrani ponudnik ni storil, saj je posredoval končno ponudbo z drugačno ceno na enoto v sporni postavki (0,06 EUR), kot je bilo doseženo na pogajanjih (0,058 EUR). Opozarja, da zmnožek cene 0,06 EUR in količine 202415 znaša 12.144,90 EUR, in ne 11.740,07 EUR, kot je zapisano v končni ponudbi, kar pomeni, da je izbrani ponudnik dejansko ponudil (vpisal) ceno na enoto na tri decimalna mesta natančno. Vlagatelj navaja, da upoštevanje različnih cen na enoto izbranega ponudnika privede do različne vrednosti ponudbe, kar ni dopustno, saj je cena na enoto mere ključni podatek za izračun končne vrednosti javnega naročila za posamezen sklop. Pri tem se sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije (v zadevah št. 018-092/2015, št. 018-116/2015, št. 018-001/2016, št. 018-222/2017) iz katerih izhaja, da morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka;
- so bile excelove datoteke, ki jih je naročnik ponudnikom posredoval po elektronski pošti dne 9. 3. 2018 in dne 12. 3. 2018, oblikovane in zaklenjene tako, da je bil možen vpis samo v stolpec CENA/EM v EUR, formula pa določena tako, da je vpisane cene prikazala na dve decimalni mesti natančno, kot je bilo to eksplicitno določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj očita naročniku, da je ravnal v nasprotju s prvim, petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in da je izbranega ponudnika postavil v boljši položaj kot ostale ponudnike, posledično pa kršil načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Izbrani ponudnik, ki je bil o vloženem zahtevku za revizijo obveščen dne 26. 3. 2018, se je z dokumentom Mnenje o navedbah vlagatelja revizije – TOTAL trgovina na debelo d.o.o. – izjasnitev + dejstva z dne 27. 3. 2018, pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da
- je ponudbe oddajal skladno z navodili naročnika in da je bila cena, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponujena na dve decimalni mesti natančno, pri nižanju prve ponudbene cene pa ni bilo nikjer izrecno navedeno, da le-ta ne sme biti ponujena na več decimalk;
- je komisija na pogajanjih na glas prebrala vse cene iz končne ponudbe, tudi ceno iz sporne postavke, in da so po končanem izboru vsi prisotni podpisali zapisnik, na katerega niso imeli pripomb;
- cene za sporni artikel ni bilo mogoče znižati za cel cent, iz 0,06 EUR na 0,05 EUR, ker bi to pomenilo, da izbrani ponudnik ponuja artikel pod nabavno ceno, kar ni skladno z njegovim poslovanjem;
- excel tabela pri printu zaokroži znesek navzgor, izračun pa se vrši glede na vnesene podatke, v konkretnem primeru 0,058 EUR, in da pri tem ne gre za napako, saj sta tako ponujena cena na enoto kot skupna ponujena cena iz pogajanj popolnoma enaki kot na obrazcu končne ponudbe, in sicer 0,058 EUR in 92.210,49 EUR.

Izbrani ponudnik zaključuje, da je zahtevek za revizijo vlagatelja neutemeljen.

Naročnik je dne 9. 4. 2018 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Naročnik navaja, da
- so ponudniki prejeli obrazce ponudbe, ki so bili formulirani z namenom, da se naročnik izogne matematičnim napakam;
- je bila okencem za vpis cene na enoto določena oblika polja, ki vneseno število (ceno), po potrjenem vnosu, vpiše zaokroženo na dve decimalni mesti natančno; formula v polju VREDNOST SKUPAJ v EUR, ki preračunava zmnožek količine in cene na enoto, pa je narejena tako, da se, skladno s točko 2.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, avtomatsko izpiše vrednost zaokrožena na dve decimalni mesti natančno, ne glede na vpisano število decimalnih mest, vendar to ne pomeni, da je predpisano zaokroževanje cene na enoto pri posamezni postavki na dve decimalni mesti natančno, saj takšno navodilo ni bilo zapisano in naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne tolmači na način, kot to želi vlagatelj;
- so ponudniki na pogajanjih dobili identičen obrazec, kot sta obrazca Ponudba in Končna ponudba, vendar so cene vanj zapisovali ročno; pri tem so lahko uporabljali svoj računalnik z obrazcem v excel tabeli, ki je preračunaval končno vrednost po postavki in skupno vrednost končne ponudbe;
- je po pogajanjih prebral končne vrednosti ponudb z vsemi postavkami vseh ponudnikov; da na zapisnik o pogajanjih prisotni niso imeli pripomb in so ga podpisali vsi pooblaščeni predstavniki ponudnikov in predstavniki naročnika;
- so morali ponudniki, skladno s protokolom in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po pogajanjih oddati obrazec Končna ponudba s cenami, ki so bile dosežene na pogajanjih, da naročnik dobi čistopis končne ponudbe;
- je bila končna vrednost za sporno postavko v končni ponudbi izbranega ponudnika po kontroli naročnika identična vrednosti, ki jo je ponudnik vpisal v ponudbo iz pogajanj, in da program računa z dejansko vrednostjo polja, torej s ceno postavke 0,058 EUR, zato sta bili v obeh ponudbah identični tudi končna vrednost sporne postavke in končna vrednost ponudbe, to je 11.740,07 EUR in 92.210,49 EUR;
- domnevne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče uvrstiti v nobenega od razlogov za izločitev, ki jih je predvidel v točki 2.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
- je bil postopek v celoti transparenten in da so bili ponudniki popolnoma enakopravno obravnavani.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 10. 4. 2018, dne 24. 4. 2018 in dne 30. 4. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki jo je vlagatelj prevzel dne 10. 4. 2018, ni prejela.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med strankama je v zadevi spor o tem, ali so ponudniki v pogajanjih (ki so sledila predložitvi osnovne ponudbe) oz. v končni ponudbi morali ceno na enoto posamezne postavke oblikovati na dve decimalni mesti natančno. Vlagatelj namreč meni, da je ravnanje izbranega ponudnika, ko je vrednost sporne postavke vpisal na tri decimalna mesta natančno, v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika, da se vrednosti vpisujejo na dve decimalni mesti natančno. Izbrani ponudnik in naročnik temu nasprotujeta.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v točki 2.10 Cena, poglavja 2 SPLOŠNE DOLOČBE NAROČILA (v nadaljevanju: točka 2.10) zapisal: »Pri oblikovanju ponudbene cene mora ponudnik upoštevati vse stroške, ki jih bo imel z izvedbo naročila. Ponudbena cena mora vključevati vse stroške ponudnika, ki so potrebni za izvedbo naročila. V ponudbeni ceni morajo biti ločeno prikazani tudi vsi davki in morebitne druga dajatve, ki bremenijo naročnika. Vse cene v obrazcu Ponudba (kot priloga k vabilu za oddajo ponudbe in pogajanja) morajo biti navedene v evrih (EUR). Zneski se zaokrožijo na dve decimalki. Pri izračunu ponudbene vrednosti morajo ponudniki upoštevati vse elemente, ki vplivajo na izračun cene: dobavo in dostava blaga v skladišče naročnika. Ponudbene cene morajo biti fiksne in nespremenljive ves čas veljavnosti pogodbe. Če bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, bo ravnal v skladu s 7. odstavkom 89. člena ZJN-3. Naročnik naknadno ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v ponudbeno ceno. Ponudbena cena za storitve ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za naročnika ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev. Pri oblikovanju ponudbene cene upoštevajte vse stroške in dajatve, ki so potrebni, da se bo predmet naročila v razpisanem obsegu realiziral. Naročnik ne bo izbranemu ponudniku dovoljeval nobenega dodatnega zaračunavanja.«.

Iz citirane točke 2.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da je naročnik določil kako in na kakšen način morajo ponudniki oblikovati svojo ponudbeno ceno (»mora ponudnik upoštevati vse stroške«, »Ponudbena cena mora vključevati«, »morajo biti ločeno prikazani«, »morajo biti navedene«, »morajo ponudniki upoštevati«, »cene morajo biti« itd.), navedel pa je tudi, da se zneski »[...] zaokrožijo na dve decimalki. [...]«. Kljub zatrjevanju naročnika, da ta določba ne pomeni, da je predpisano zaokroževanje cene na enoto posamezne postavke na dve decimalni mesti natančno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru zahteve »Zneski se zaokrožijo na dve decimalki.« ni mogoče razumeti ločeno od preostalih zahtev naročnika iz iste točke in je ni mogoče tolmačiti na način, da zgolj (in le) ta stavek predstavlja pojasnilo avtomatskega delovanja programa, v katerem je bil obrazec ponudbe pripravljen s strani naročnika, preostala vsebina iz opisane točke pa predstavlja nedvoumna navodila (neposredno) ponudniku, ki jih mora spoštovati pri oblikovanju ponudbene cene. Taki razlagi zahteve iz točke 2.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pritrjuje tudi izbrani ponudnik, ko navaja: »Dejstvo je, da je v dokumentaciji pri pripravi ponudbe pisalo, da mora biti ponudbe ponujena na dve decimalki natančno, katera je z naše strani tudi bila!«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik oblikoval splošno pravilo, v katerem je zahteval vpis (že) zaokrožene cene na enoto posamezne postavke na dve decimalni mesti natančno, ki so ga ponudniki dolžni spoštovati pri oblikovanju ponudbene cene oziroma cene na enoto posamezne postavke.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 13. 3. 2018 (ročno izpolnjena ponudba) (v nadaljevanju: ponudba iz pogajanj) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik svojo prvotno ceno na enoto za sporno postavko iz ponudbe z dne 13. 3. 2018, oddane na podlagi vabila z dne 9. 3. 2018 (v nadaljevanju: prva ponudba), znižal iz 0,06 EUR na 0,058 EUR. Isto, znižano vrednost, je skladno z navodili naročnika (vabilo na pogajanje, točka 10: »ponudnik dostavi naročniku končno ponudbo (Obrazec končna ponudba – priponka 2) v skladu z doseženim na pogajanjih.«) vnesel tudi v ponudbo z dne 14. 3. 2018 (natisnjena elektronska verzija; v nadaljevanju: končna ponudba). Čeprav je iz končne ponudbe pri sporni postavki razvidna vrednost »0,06«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ceno na enoto dejansko oblikoval na tri decimalna mesta natančno in tako oblikovano ceno na enoto vnesel v obrazec končne ponudbe. Navedeno izhaja iz preračuna izpisane skupne vrednosti sporne postavke (11.470,07) in s strani naročnika vnaprej določene količine (202415) ter iz ponudbe s pogajanj, ki predstavlja osnovo za oddajo končne ponudbe in ki mora biti s končno ponudbo skladna (vabilo na pogajanje, točka 10: » ponudnik dostavi naročniku končno ponudbo (Obrazec končna ponudba – priponka 2) v skladu z doseženim na pogajanjih.«).

Izbrani ponudnik sicer zatrjuje, da »pri nižanju prve ponudbene cene pa ni bilo nikjer izrecno navedeno, da le-ta ne sme biti ponujena na več decimalk«, vendar Državna revizijska komisija tej navedbi ne more slediti. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila drugačnih določb oziroma izjem od splošnega pravila (kot izhaja iz točke 2.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) namreč ni najti. Ker posledično zahteve ni mogoče tolmačiti drugače, kot da so bili vsi ponudniki dolžni ceno na enoto posamezne postavke oblikovati na dve decimalni mesti natančno v vseh oddanih ponudbah, in ker izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe iz pogajanj in končne ponudbe ni spoštoval zahtev naročnika, njegove ponudbe, zaradi ugotovljene pomanjkljivosti, ni mogoče označiti za dopustno. V posledici navedenega gre pritrditi tudi očitku o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti. S tem, ko je naročnik izbranemu ponudniku, kljub pomanjkljivosti v oddanih dveh ponudbah, oddal javno naročilo, namreč ni zagotovil, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja ni razlikovanja, saj je dopustil, da je izbrani ponudnik ceno na enoto posamezne postavke oblikoval drugače, kot izhaja iz zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kršil pa je tudi načelo transparentnosti, saj javnega naročila ni oddal po predpisanem postopku.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja tudi, da je glede na predhodno zapisano, neutemeljena navedba izbranega ponudnika, da v ponudbi iz pogajanj cene na enoto za sporni artikel ni mogel znižati za cel cent (iz 0,06 EUR na 0,05 EUR), ker bi to pomenilo, da artikel ponuja pod nabavno ceno, saj je oblikovanje cene na enoto posamezne postavke (ob upoštevanju omejitev iz ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) stvar poslovne odločitve vsakega ponudnika. Nerelevantne so tudi navedbe izbranega ponudnika in naročnika, da je komisija po izvedbi pogajanj vse cene iz končne ponudbe prebrala na glas in da prisotni na vsebino zapisnika niso imeli pripomb. Namen potrditve zapisnika je namreč v tem, da stranke s podpisom potrdijo (zgolj) resničnost njegove vsebine, ne pa tudi skladnosti njegove vsebine z ZJN-3 ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Pomena potrditve zapisnika tako ni mogoče razširiti do te mere, da ponudniki po podpisu zapisnika ne bi (več) mogli zatrjevati kršitev, vezanih na sicer njegovo potrjeno vsebino.

V zaključku Državna revizijska komisija tako pritrjuje vlagatelju, da končna ponudba izbranega ponudnika (pa tudi ponudba iz pogajanj) ni dopustna, ker ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je zato naročnik ne bi smel upoštevati, ne sledi pa vlagatelju v nadaljevanju navedbe, da bi moral naročnik, zaradi nedopustnosti končne ponudbe, »pri odločanju upoštevati le prvotno ponudbo izbranega ponudnika«. Za tako postopanje naročnika namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni najti podlage. Skladno s točko 2.8. Pogajanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in vabilom na pogajanje sta v konkretnem postopku oddaje javnega naročila merodajni le dve ponudbi – končna ponudba (ponudba, oddana v skladu z doseženim na pogajanjih) in prva ponudba (ponudba, oddana pred pogajanji), v kolikor se ponudnik pogajanj ne udeleži ali pa se bodo pogajale osebe, ki ne bodo imele pooblastila za pogajanje. Ker je izbrani ponudnik končno ponudbo oddal, njegove prve ponudbe, upoštevaje navedeno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče upoštevati.

Ker je bilo ugotovljeno, da izbrani ponudnik v ponudbi iz pogajanj in v končni ponudbi sporne postavke ni oblikoval skladno z naročnikovo zahtevo iz točke 2.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja o napačnem zmnožku v sporni postavki iz končne ponudbe vsebinsko ni obravnavala, saj morebitna utemeljenost navedbe ne bi več mogla vplivati na predhodno ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna že iz razloga nepravilnega oblikovanja cene na enoto sporne postavke.

Upoštevaje vse zapisano, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter 6. in 7. člen ZJN-3, zato je, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega naročila, kot izhaja iz Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, objavljenega na portalu javnih naročil dne 14. 3. 2018, št. objave JN001542/2018-L01.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona in določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (predvsem točko 2.10) ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika napotuje tudi na uporabo drugega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 57. člena in desetim odstavkom 90. člena ZJN-3. Naročnik je dolžan v roku 5 dni po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb v skladu z 89. členom ZJN-3 vsakega kandidata in ponudnika obvestiti o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem (drugi odstavek 90. člena ZJN-3). O vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 mora naročnik obvestit ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev objavi na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, mora naročnik odločitev vročiti v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku ali kandidatu na portalu javnih naročil objaviti tudi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, če je to glede na vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije (deseti odstavek 90. člena ZJN-3). Upoštevaje 57. člen ZJN-3 mora naročnik prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost posredovati v objavo isti dan, ko ponudnikom posreduje odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 2.249,94 EUR za plačilo takse; 163,68 EUR za stroške porabljenih ur za pripravo zahtevka za revizijo in udeležbe na vpogledu, ki vključujejo stroške dela enega delavca v obsegu 10 delovnih ur za pripravo zahtevka za revizijo in v obsegu 6 ur za udeležbo na vpogledu, ob bruto urni postavki 10,23 EUR; 108,04 EUR za potne stroške za izvedbo vpogleda in 20,00 EUR za materialne stroške, in sicer stroške fotokopij, printov, poštnih storitev.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške, ki jih je imel s plačilom zakonsko določene takse, in sicer v višini 2.249,94 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo).

V zvezi s stroški dela, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni ter koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s sprem.; v nadaljevanju: ZOdv) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Vlagatelju, ki je imel takega pooblaščenca, gre v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, tj. tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe), niti ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je mogoče vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela mogoče priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da bi v konkretnem primeru, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, prve točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in vrednosti točke v višini 0,459 EUR) znašala 727,97 EUR, bi Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 145,59 EUR. Ker je vlagatelj priglasil nižje stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo, in sicer 102,30 EUR (10 ur x 10,23 EUR), mu je Državna revizijska komisija priznala stroške v zahtevani višini, in sicer 102,30 EUR.

Vlagatelj je zahteval še povračilo potnih stroškov za izvedbo vpogleda in povračilo stroška dela za izvedbo vpogleda. Ker priglašeni stroški, nastali pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ne predstavljajo stroškov predrevizijskega oziroma revizijskega postopka, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povračilo navedenih stroškov zavrnila.

Vlagatelj je zahteval tudi 20,00 EUR za materialne stroške. Na podlagi petega odstavka 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj materialne stroške, za katere zahteva povračilo, opredeljeno navesti. Vlagatelj je materialne stroške opredelil le z navedbo »stroški fotokopij, stroški printov, stroški poštnih storitev«, s čemer ni zadostil zahtevi omenjene zakonske določbe, prav tako pa iz poštne nalepke na ovojnici ni razviden znesek pošiljanja zahtevka za revizijo, saj je navedeno le »Pogodba«, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povračilo navedenih stroškov zavrnila.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 2.352,24 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 23. 5. 2018



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Premogovnik Velenje, d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
- Total, trgovina na debelo, d.o.o., Novo mesto, Seidlova cesta 28, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Geopipe, Proizvodnja in trgovina, d.o.o., Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran