018-054/2018 Univerza v Ljubljani
Številka: 018-054/2018-14Datum sprejema: 18. 5. 2018
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in vzdrževanje poslovnega informacijskega sistema Univerze v Ljubljani« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družba SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in družba Sapphir Management consulting d.o.o., Rožna dolina, cesta I 15, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 5. 2018
odločila:
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi druga faza konkurenčnega postopka s pogajanji, in sicer od (vključno) povabila k predložitvi končnih ponudb (dokument št. 401-12/2016, z dne 16.10.2017) dalje.
3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
4. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 26.702,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 6. 10. 2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN006059/2016 in dne 7. 10. 2016 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2016/S 194-348776.
Naročnik je dne 12. 2. 2018 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila št. 401-132/2016, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbama Četrta pot d.o.o., Planina 3, Kranj in Business Solutions d.o.o., Velika pot 15, Solkan (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da so ponudbe izbranega ponudnika in obeh vlagateljev dopustne, ter da je izbrana ponudba ekonomsko najugodnejša. Eno izmed prejetih ponudb je naročnik zavrnil iz razloga, ker presega zagotovljena sredstva.
Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 23. 2. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Primarno predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika oziroma podredno, da se razveljavi izpodbijani sklep, v obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna oziroma bi morala prejeti manjše število točk od njegove, manjše število točk pa bi morala prejeti tudi ponudba drugega vlagatelja, za katero prav tako obstaja sum, da je nedopustna in bi morala biti izločena. Navaja, da je opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar mu ni bil omogočen vpogled v tiste dele, ki so po zakonu javni. Zatrjuje, da bi mu moral biti omogočen vpogled v delih, ki se nanašajo na merila (npr. reference kadrov, tehnične rešitve …). Poleg tega izbrani ponudnik sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ni predložil že v ponudbi, naknadno pa dokumentacija ne more poslati poslovna skrivnost. Navaja še, da bi mu moral biti vpogled omogočen tudi v delu, ki se nanaša na pogoje. Nekaj referenc je namreč pridobljenih pri javnih naročnikih, pri preostalih pa njihova ustreznost vpliva na vrstni red, saj ponudba v primeru neizpolnjevanja minimalnih referenčnih pogojev ne bi bila izbrana. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz točke 2.3.3.1, v skladu s katerim bi moral predložiti 5 različnih referenc. Izbrani ponudnik je podal lažno izjavo s tem, ko je navedel referenco Energetika Celje d.o.o., saj funkcionalnost obračuna plač za tega naročnika že več kot 10 let izvaja družba Bass d.o.o. Izbrani ponudnik je lažno izjavo podal tudi v zvezi z referenco naročnika Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, saj v tej ustanovi nima nameščenega sistema, pri katerim bi uporabljal tudi podsistem »glavna knjiga s saldakonti« - to funkcionalnost namreč zagotavlja družba Pro-Bit d.o.o. Prvi vlagatelj še navaja, da bi verjetno izkazal neizpolnjevanje pogojev tudi pri ostalih referencah, vendar mu vpogled v nekatere izmed njih ni bil omogočen. Zatrjuje še, da je naročnik izbranemu ponudniku in drugemu vlagatelju dodelil preveliko število točk. Izbrani ponudnik ne bi smel dobiti točk po merilu Reference kadra, za ostalo točkovanje pa dokazov ne more predložiti, saj mu vpogled vanje ni bil omogočen. Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da mu je naročnik dodelil napačno število točk pri merilu Reference kadra. Pojasnjuje, da je PRO.4 aplikacija le novejša različica aplikacije PRO.3, ter da imata obe aplikaciji enako trinivojsko arhitekturo. Ker sta PRO.3 in PRO.4 različici istega programa, še zatrjuje prvi vlagatelj, pri strankah postopoma zamenjuje posamezne module in obe različici delujeta istočasno. Prvi vlagatelj navaja, da pri referenčnih projektih deluje vsaj en modul PRO.4 (in jih pri vsakem izmed referenčnih projektov tudi našteva). Prvi vlagatelj se strinja, da ni predložil potrjenih referenc kadrov, saj naročnik tega ni zahteval, pač pa je bil predviden le Obrazec 9b. V kolikor bi naročnik potrditve potreboval, bi jih lahko zahteval, poleg tega je naročnik pred oddajo ponudbe dolžan preveriti obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da bi moral prejeti najvišje možno število točk tudi pri merilih Odprtost in sposobnost integracije PIS z drugimi informacijskimi sistemi, Poročanju v PIS, Vodenja registra osnovnih sredstev, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe. Prvi vlagatelj navaja, zakaj bi moral pri teh merilih prejeti več točk. V zvezi z merilom Odprtost in sposobnost integracije PIS z drugimi informacijskimi sistemi povzema naročnikovo obrazložitev točkovanja in navaja, da je v 3. točki obrazca X navedel, da obstajajo vsi potrebni API-ji, kot to zahteva razpisna dokumentacija. Ker je dokumentacije za API-je izredno veliko (cca. 170 strani) je na papirju navedel le en primer. V razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, koliko primerov je potrebno navesti, je pa na to vprašanje odgovoril na predstavitvi dne 4. 12. 2017, in nanjo ni bilo pripomb. Celotna dokumentacija se nahaja na linku https://pro4api.docs.apiary, naročnik pa ne more ignorirati dokumentacije, ki mu je bila predložena v predhodnih fazah postopka. Prvi vlagatelj še navaja, s katerimi zunanjimi sistemi je povezan PRO.4 in predlaga, da se mu dodeli pravilno število točk. Pri merilu Poročanje v PIS mu je naročnik dodelil 5 točk, saj je ugotovil, da je navedena funkcionalnost le delno vključena v PIS. Prvi vlagatelj povzema naročnikovo obrazložitev ocenjevanja. Navaja, da ponujeni sistem omogoča poljubno vključitev vseh podatkov v preglednice, vrtilne tabele in podobno, da obstaja nastavitev, ki omogoča, da so na pregledih vključeni le tisti podatki, ki jih uporabniki želijo oziroma potrebujejo, sicer bi bil sistem nepregleden. Zatrjuje, da je na predstavitvi to posebej poudaril, zato predvideva, da naročnik razpolaga z zapisi o izvajanju. Navaja, da naročnikove trditve niso točne in s primeri dokazuje (kot je to storil že na predstavitvi in potrdil v ponudbi), da je možno v vseh modulih, preglednicah, vrtilnih tabelah, izpisih in drugih namenskih orodjih uporabiti vse podatke, ki obstajajo. Ugotavlja, da naročnik ni upošteval dokumenta UNIVERZA LJ_MGR.pdf, ki so ga vsi člani komisije v pisni obliki prejeli na začetku predstavitve dne 4. 12. 2017 (prvi vlagatelj ga ponovno prilaga kot prilogo 7). V nadaljevanju navaja primere, ki pojasnjujejo domnevne pomanjkljivosti iz naročnikove obrazložitve (in sicer 1. Izpisovanje po podatku »protikonto« - stran 12, prva zahteva, 2. Osnovna sredstva - zadolžen - stran 12, druga zahteva, 3. Finance - 4 mestna bilanca - stran 12, zadnja zahteva in 4. Pro.4 - Potni nalogi). Prvi vlagatelj nadalje oporeka ocenjevanju po merilu Vodenje registra osnovnih sredstev. Navaja, da je naročnik pri tem merilu ugotovil, da je navedena funkcionalnost le delno vključena v PIS in mu dodelil 2 točki. Citira naročnikovo obrazložitev in se z njo ne strinja. Podaja primere za izvoz v Excel (stran 13, prva zahteva). Glede vodenja po stroškovnem sistemu (stran 16, prva zahteva) prav tako podaja primer in navaja, da ne drži, da osnovnih sredstev ni mogoče voditi po stroškovnem nosilcu. Zatrjuje, da je bilo navedeno prikazano na prezentaciji in poudarja, da se vsako osnovno sredstvo vodi po vseh nastavljenih atributih. Glede vnosa več kosov istega osnovnega sredstva (stran 16, druga zahteva, prva alineja) pojasnjuje, da je predstavil razdruževanje, ki ga naročnik sedaj zavrača, pokazal pa je tudi kopiranje osnovnega sredstva. V zvezi z dograditvijo osnovnih sredstev (stran 16, druga zahteva, druga alineja) zatrjuje, da ne drži, da se dograditve ne morejo spremljati po zahtevanih atributih. V času prezentacije res ni bilo atributa za dobavitelja dograditve - naročniku je bilo ponujeno, da se ga takoj odpre in pokaže delovanje, a je to opcijo zavrnil. V zvezi s kartico osnovnih sredstev (stran 16, druga zahteva, tretja alineja) zatrjuje, da ni res, da je ni bilo možno preveriti, saj je naročnik to možnost imel. Glede nove nabave in aktivacije osnovnih sredstev (stran 16, druga zahteva, četrta alineja) navaja, da programsko obvladuje proces nabave in aktivacijo osnovnih sredstev, in da bi naročnik lahko to preveril na prezentaciji. V zvezi z odbitnim deležem (stran 16, druga zahteva, peta alineja) poudarja, da poračun odbitnega deleža za osnovna sredstva obstaja in je preverjen ter je bil pokazan na prezentaciji. Oporeka tudi ocenjevanju po merilu Obračun plač, kjer je naročnik ugotovil, da je navedena funkcionalnost le delno vključena, za kar je dobil 2 točki. Citira naročnikovo obrazložitev in navaja, da so SM, SN in VP osnovni podatki na plačnih postavkah v javnem sektorju in jih omogoča pri mnogih uporabnikih že 15 let. Na prezentaciji je bil atribut VP izklopljen, na opozorilo članov komisije pa je bil nato vklopljen. Prvi vlagatelj se tudi ne strinja z ocenjevanjem po merilu Dosegljiva pomoč v PIS na mestu uporabe, pri katerem je naročnik ugotovil, da je navedena funkcionalnost le delno vključena, za kar je prejel le 2 od skupno 5 točk. Zatrjuje, da v vseh delih obstaja pomoč s pritiskom na tipko »i«, tisto, kar se nahaja v orodnih vrsticah, pa je samo dodatek. V drugem delu prezentacije je bila naročniku pomoč tudi predstavljena. Prvi vlagatelj še navaja, da je iz vsebine dokumentov ponudbe izbranega ponudnika razvidnih 17 referenc za ponudnika (Obrazec 9a). Iz vsebine dokumentov izhaja 5 referenc družbe Business Solutions d.o.o. Vsaka izmed referenc bi morala imeti tudi modul kadrovske evidence (družbe Četrta pot d.o.o.) in modul plače (družbe Spin d.o.o.). Ker imena referenčnih naročnikov niso navedena, ni mogoče ugotoviti, ali gre za iste naročnike, pri katerih imajo vsi partnerji postavljen sistem, ki kumulativno ustreza referenčnemu pogoju. Iz podatkov gre ugotoviti, da temu ni tako, saj ima družba Business Solutions d.o.o. na svojih referencah navedenih 162, 170 in 220 zaposlenih, družba Četrta pot d.o.o. pa ima drugačno število zaposlenih. Na eni izmed referenc znaša število zaposlenih 150, kar pomeni, da referenca za 170 zaposlenih družbe Business Solutions d.o.o. ni hkrati tudi referenca družbe Četrta pot d.o.o. To pomeni, da izbrani ponudnik nima petih referenc, kjer bi imel hkrati integrirane aplikacije vseh treh ponudnikov in s tem zagotovil celovitost zahtevanega pogoja. Naročnik izbranemu ponudniku iz enakega razloga ne bi smel priznati referenc kadrov, oziroma mu ne bi smel priznati točk pri tem merilu. Poleg tega je naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da je spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na merila (dopis izbranega ponudnika, z dne 6. 7. 2016). Izbrani ponudnik je namreč ponudbo dopolnil s tremi novimi referenčnimi deli. Naročnik je s tem kršil določilo šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), posegel pa je tudi v načelo enakopravnosti, saj prvega vlagatelja ni pozval k pojasnilom v zvezi z referencami kadrov, izbranemu ponudniku pa je dovolil dodajanje novih referenčnih projektov kadrov. Navaja še, da vpogleda v ponudbo drugega vlagatelja po zakonu ni imel, zato se ni mogel izjasniti glede nedopustnosti te ponudbe. Ne glede na to bi moral prejeti večje število točk ter bi moral biti izbran, s čimer je izkazal tudi aktivno legitimacijo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 1. 3. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja. Ugotavlja, da primarni zahtevek prvega vlagatelja nima pravne podlage, saj kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je uveljavljanje kršitve do vpogleda lahko le podrejene narave. Če uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda ne more biti predmet samostojnega zahtevka, tudi ne more biti predmet primarnega zahtevka. Z vidika obveznosti varovanja poslovne skrivnosti je irelevantno, v katerem trenutku je bil sklep o določitvi poslovne skrivnosti priložen naročniku (izbrani ponudnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-213/2016). Iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (dokument št. 401-12/2016, z dne 16. 2. 2018) ne izhaja, da bi prvi vlagatelj omejitvi do vpogleda nasprotoval. Prvemu vlagatelju ni bil omogočen vpogled v opis rešitve, v dokumente, ki se nanašajo na kader z označenimi začetnicami, v podatke iz specifikacije ponujenega blaga in v podatke, ki so vplivali na razvrstitev v okviru meril. Ker lahko skladno s trditveno dokaznim bremenom prvi vlagatelj izkaže le tiste kršitve, ki izhajajo iz zapisnika o vpogledu, kršitve pravice do vpogleda ni izkazal. Poleg tega se navedbe prvega vlagatelja nanašajo na vpogled v reference, ki so predstavljale pogoje za sodelovanje. Izbrani ponudnik opozarja, da je naročnik vodil dvofazni postopek. Dne 16. 2. 2017 je izdal Sklep o priznanju sposobnosti št. 401-12/2016, s katerim je sposobnost priznal štirim ponudnikom (prvemu in drugemu vlagatelju, izbranemu ponudniku in družbi Adaccta d.o.o.), zato prvi vlagatelj ustreznosti referenc ne more več izpodbijati, s čimer pa tudi ne izkazuje interesa za uveljavljanje kršitve vpogleda v referenčna potrdila izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik še navaja, da predstavlja poslovno skrivnost tudi dokument Opis rešitve ter hkrati zatrjuje, da je ta del ponudbe kot zaupnega označil tudi prvi vlagatelj. Poleg tega tudi 42. člen ZJN-3 določa, da naročnik ne sme brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je sporočil kandidat. Izbrani ponudnik še navaja, da so neutemeljeni tudi očitki, ki se nanašajo na reference (točka 2.3.3.1). Opozarja tudi, da je naročnik postopek razdelil na dve fazi, pri čemer se prva faza nanaša na ugotavljanje sposobnosti, druga pa na pogajanja z (zgolj) usposobljenimi ponudniki. Navaja, da je naročnik s Sklepom o priznanju sposobnosti priznal sposobnost štirim ponudnikom, tudi izbranemu ponudniku. Naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti je postala pravnomočna dne 10. 5. 2017, zato prvi vlagatelj ne more več uveljavljati kršitev iz te faze (izbrani ponudnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-147/2011 in 018-136/2008). Poleg tega se pri naročniku Energetika Celje d.o.o. ni skliceval na funkcionalnosti Obračun plač in Kadrovska evidenca (pri teh funkcionalnostih navedel Ne), prav tako se pri naročniku Univerzitetna psihiatrična klinika ni skliceval na funkcionalnost Glavna knjiga s saldakonti, saj je tudi v tem delu navedel Ne. Izbrani ponudnik poudarja, da je pogoj petih referenc izpolnil, katere izmed več predloženih referenc mu je naročnik štel kot ustrezne mu ni znano, a to ni relevantno, saj je bilo to vprašanje rešeno v pravnomočno končani predhodni fazi. Navaja tudi, da so navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe po merilu Reference kadra, pavšalne in ne zadoščajo trditveno dokaznemu bremenu. Opozarja še, da je dne 20. 2. 2018 dovolil naročniku, da se prvemu vlagatelju pošlje Obrazec 9a (Potrditev referenc s strani posameznih naročnikov - referenca ponudnika) in Obrazec 9b (Seznam kadra).
Naročnik je z dokumentom št. 411-12/2016, z dne 12. 3. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik se strinja z izbranim ponudnikom v tem, da uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda ne more biti predmet samostojnega zahtevka. Zatrjuje, da je z vidika obveznosti varovanja poslovne skrivnosti ponudnikov nepomembno, kdaj mu je bil predložen sklep o določitvi poslovne skrivnosti. Prvemu vlagatelju je dne 16. 2. 2018 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je zakril vse podatke, ki so bili označeni z oznako zaupno, podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost po ZGD-1 ter osebne podatke. Izbranega ponudnika je obvestil, da njegovega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ne more v celoti upoštevati, in sicer v delu, ki se nanaša na referenčne projekte javnih naročnikov. Prvemu vlagatelju je bil omogočen tudi vpogled v naknadne dopolnitve izbranega ponudnika, kar izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (št. 402-12/2016, z dne 16. 2. 2018). Naročnik navaja, da je prvi vlagatelj z oznako zaupno označil obrazce 9, 9a in 9b. Tudi sicer pa podatki, ki izhajajo iz Obrazca 9b, niso podatki v okviru meril, saj gre za podatke o kadru, ki bo sodeloval, pri merilu (Reference kadra) pa se upoštevajo referenčni projekti nominiranega kadra. Naročnik prvemu vlagatelju tudi ni razkril opisa tehnične rešitve, saj ga je izbrani ponudnik opredelil kot poslovno skrivnost. V tem dokumentu je predstavljena ponujena rešitev, v kateri so razkrite informacije o tehnologiji in tehničnih rešitvah, ki temeljijo na znanju in idejah izbranega ponudnika. Da gre v tem postopku za posebno obravnavo zaupnih podatkov pa izhaja tudi iz 13. odstavka 44 člena ZJN-3, ki naročniku (poleg določb 35. člena ZJN-3) nalaga varovanje zaupnih informacij. Naročnik še ugotavlja, da se zahteva prvega vlagatelja nanaša na reference, ki so predstavljale pogoje za ugotavljanje sposobnosti v 1. fazi predmetnega postopka. Sklep o priznanju sposobnosti (dokument št. 401-12/2016, z dne 16. 2. 2017) je postal pravnomočen dne 16. 5. 2017, zato prvi vlagatelj ne izkazuje interesa za vpogled v dokumentacijo, ki je bila zahtevana v prvi fazi postopka. Kljub temu je prvi vlagatelj prejel dokumentacijo o referencah. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na lažne izjave. Pojasnjuje, da so bili ponudniki dolžni v referenčnih potrdilih (Obrazec 9a), skladno z zahtevami iz poglavja 2.3.3.1 (Splošna referenca ponudnika, II. točka razpisne dokumentacije), vpisati funkcionalne sklope, ki so bili predmet referenčnega sistema in se dejansko uporabljajo, in sicer na način, da so v desnem stolpcu Obrazca 9a vpisali Da ali Ne za posamezen funkcionalni sklop. Izbrani ponudnik je v referenčnem potrdilu referenčnega naročnika Univerzitetna psihiatrična klinika z oznako Da označil le funkcionalnost Kadrovska evidenca. Izbrani ponudnik se je v svoji ponudbi, z dne 3. 11. 2016, skliceval na referenčno potrdilo referenčnega naročnika Energetika Celje d.o.o. oziroma na že predloženo dokumentacijo iz predhodno izvedenega postopka. Ker mu navedena dokumentacija ni bila predložena (niti v predhodno izvedenem postopku), te reference ni upošteval. Naročnik še navaja, da so bile lahko funkcionalnosti iz poglavja 2.3.1.1 izpolnjene kumulativno, z različnimi referencami partnerjev v konzorciju in poudarja, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogoja zahtevanih 5 ustreznih referenc na način, kot je bilo zahtevano. Poleg tega je prvi vlagatelj z uveljavljanjem morebitnih kršitev pri naročnikovem priznanju sposobnosti ponudnikom že prepozen, saj je odločitev o priznanju sposobnosti postala pravnomočna dne 16. 5. 2017, Državna revizijska komisija pa je že v več odločitvah zapisala, da v primeru večfaznih postopkov ni mogoče dopustiti uveljavljanja morebitnih kršitev iz predhodnih faz postopka. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po merilu Reference kadra in na ocenjevanje ponudbe drugega vlagatelja. Zatrjuje, da prvi vlagatelj ni niti konkretiziral, na katera merila (poleg Referenc kadra) je podal očitek. Poleg tega ni pojasnil, katere reference kadra pri izbranem ponudniku niso ustrezne in zakaj jim naročnik ne bi smel dodeliti točk. Takšni očitki pa ne zadostijo trditveno dokaznemu bremenu. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi z ocenjevanjem po merilu Reference kadra naročnik navaja, da prvemu vlagatelju za kader, ki je sodeloval na referenčnem projektu P2518, ni priznal točk, saj ta projekt ne izpolnjuje zahteve iz točke A, poglavja 2.4.1.1 v zvezi s točko III - Tehnološki okvir, poglavje 2.3.3.1, in sicer, da referenčni PIS na vseh arhitekturnih ravneh uporablja iste tehnologije kot PIS, ki je predmet ponudbe. Prvi vlagatelj je navedel, da gre za informacijski sistem PRO.3/PRO.4, vendar je naročnik ugotovil, da je verzija referenčnega projekta PRO.3. Pri tem je izpostavil, da se pri informacijskem sistemu PRO.3 uporablja debeli odjemalec, ki vsebuje tudi poslovno logiko in zahteva nameščanje, ne omogoča pa uporabe enotnih mehanizmov za integracijo in se pri tehnični zasnovi in izvedbi bistveno razlikuje od ponujene rešitve. Navedeno je preveril tudi pri referenčnem naročniku (Zavod RS za zaposlovanje), ki je navedel, da uporabljajo sistem PRO.3, ki je zastarel in ni spletna verzija, ter da so zato za vodenje sistema plač in kadrovskih evidenc že pred časom objavili nov javni razpis. Naročnik zatrjuje, da za zadostitev naročnikovi zahtevi ni dovolj, da bi ponudnik izkazal, da informacijski sistem v nekem elementu že uporablja neko tehnologijo, ki jo uporablja tudi informacijski sistem PRO.4, pač pa bi moral dokazati, da informacijski sistem PRO.3 na enak način na vseh ravneh uporablja iste tehnologije, kar pa ni izkazal. Naročnik še navaja, da pri tem ne gre le za manjše razlike v verziji pri istih tehnologijah, temveč za različnost tehnologij, ki se kaže tako glede varnostnih vidikov, kakor tudi upravljanja, ki zajema vzdrževanje in nadgrajevanje. Po podatkih, ki jih je pridobil, gre v primerih, kjer sobivata obe verziji tudi zato, da morajo imeti uporabniki oba modela baze, ne le enega enotnega in skupnega. Naročnik še navaja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da bo kot dokazilo pri merilu Reference kadra upošteval izpolnjena Obrazec 9 (Seznam referenc) in Obrazec 9a (Potrdila referenčnih naročnikov). Ker prvi vlagatelj potrdil referenčnih naročnikov ni predložil, ga naročnik ni pozval k predložitvi, saj bi v nasprotnem primeru kršil določilo šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Poleg tega, še opozarja naročnik, prvemu vlagatelju referenčnih projektov, ki jih je navedel v Obrazcu 9b, niti ne bi mogel upoštevati, saj ti projekti ne izpolnjujejo zahteve po 500 zaposlenih. V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, da bi mu moral naročnik dodeliti 11 točk, naročnik navaja, da nobeno merilo ne omogoča dodelitve takšnega števila. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na merilo Odprtost sistema in sposobnost integracije PIS z drugimi informacijskimi sistemi. V zvezi s tem povzema svoje navedbe iz izpodbijanega sklepa in navaja, da je bilo vsem ponudnikom znano, da je potrebno podrobno opisati izpolnjevanje funkcionalnosti po merilih, saj dopolnjevanje tega dela ponudbe ne bo več mogoče. V dokumentu X/1: Skrajšan opis programov v vrstnem redu meril za javni razpis Univerza, ki je bil predložen dne 3. 11. 2016, prvi vlagatelj ni navedel ne celovitega opisa in ne obsega API, ne opisa njegovih lastnosti, priložil je zgolj opis enega od domnevno številnih vmesnikov. Naročnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu Poročanje v PIS. Povzema navedbe, ki jih je v zvezi s tem navedel v izpodbijani odločitvi. Zatrjuje, da so navedene pomanjkljivosti enotno ugotovili vsi člani ocenjevalne komisije, prvi vlagatelj pa očitkov ni izkazal. Navaja še, da je navedba prvega vlagatelja o tem, da sistem omogoča poljubno vključitev vseh podatkov v preglednice, vrtilne tabele, izpise in podobno, netočna, saj je iz ugotovitev komisije razvidno, kateri so tisti podatki, ki jih ni bilo mogoče vključiti v izpise na predstavitvi. Naročnik še opozarja, da je upošteval le tiste funkcionalnosti, ki so bile prisotne v času oddaje ponudbe, tistih, ki so šele v razvoju, pa ni mogel upoštevati. Edina dokazila, ki jih je lahko upošteval, so tista, ki so opredeljena v ponudbi. Prvi vlagatelj želi z zahtevkom za revizijo dokazati, da ponujeni PIS izpolnjuje posamezne funkcionalnosti, vendar s tem ne more izkazati, da so zahtevane funkcionalnosti delovale v času preverjanja na vzpostavljenem PIS. Nazoren je prav primer izpisovanja po atributu »protikonto«, ki na vzpostavljenem PIS ni bil vključen, kar so neodvisno drug od drugega ugotovili vse štirje člani komisije. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu Vodenje registra osnovnih sredstev. Povzema svoje ugotovitve iz izpodbijanega sklepa in zatrjuje, da so te pomanjkljivosti ugotovili vsi štirje člani ocenjevalne komisije. Naročnik ugotavlja, da želi prvi vlagatelj s sliko sicer prikazati, da naj bi bil izvoz v Excel možen, medtem ko to ne dokazuje dejstva, ali je dejansko res zmožen na način, kot je bilo določeno v merilih. Ocenjevalna komisija naročnika je namreč ugotovila, da je bil izpis osnovnih sredstev po stroškovnem mestu možen samo v pdf format, v excelovo datoteko pa ne. Naročnik še navaja, da želi prvi vlagatelj s sliko (Osnovna sredstva - vodenje po stroškovnem nosilcu) prikazati obstoj vnosnega polja, ki naj bi dokazovala, da je možen vnos SN (brez podatkov). Vendar je naročnikova komisija pri preverjanju na vzpostavljenem PIS enotno ugotovila, da vodenje OS po atributu SN ni bil mogoč. Naročnik opozarja, da navedeni izpisi (slike) ne morejo dokazovati, da zahtevane funkcionalnosti delujejo, zagotovo pa prvi vlagatelj z njimi ni dokazal, da so delovale v času preverjanja na vzpostavljenem PIS. Naročnik še potrjuje, da je možno na način, kot ga je prikazal prvi vlagatelj, poenostaviti vnašanje več istovrstnih osnovnih sredstev tako, da ni potrebno vedno znova vnašati enakih podatkov. Prvi vlagatelj je potrdil, da razume zahtevo naročnika in navedel, da funkcionalnosti, kot je zapisana v predmetnem merilu, nima vključene. Ocenjevalni komisiji je predstavil podobno rešitev s funkcijo »razdruževanje«, ki je sicer predvidena v druge namene. Člani komisije so si bili po opravljeni analizi enotni, da je predstavljena rešitev nepraktična in bolj zamudna kot funkcionalnost, ki je opisana v merilih, zato ni bilo mogoče potrditi, da je ta funkcionalnost prikazana na način, kot je zapisana v merilu. Naročnik še navaja, da atribut dobavitelja pri dograditvah osnovnih sredstev ob preverjanju ni bil prisoten, kar je bilo izpostavljeno kot velika pomanjkljivost. Iz nobenega zapisnika ni razvidno, da je bil prikaz delovanja s strani naročnika zavrnjen. Vsi člani komisije so bili enotni, da opcija »takojšnjega odprtja in prikaza delovanja«, ni bila ponujena. V zvezi z očitkom, da ne drži, da kartice OS ni bilo mogoče preveriti, in da je naročnik to možnost imel, naročnik ponovno pojasnjuje, da so vsi štirje člani komisije enotno ugotovili, da ta funkcionalnost na vzpostavljenem PIS ni delovala. Naročnik zavrača trditev prvega vlagatelja o tem, da poračun odbitnega deleža za osnovna sredstva obstaja in je preverjen. Zatrjuje, da je ocenjevalna komisija zapisala opombo o hudi pomanjkljivosti v zvezi s tem. Med preverjanjem je namreč prvi vlagatelj nedvomno potrdil, da navedena funkcionalnost, ki je sicer ključna za davčne zavezance, ki vodijo DDV z odbitnim deležem, ni znana. Predstavnik prvega vlagatelja je celo menil, da te funkcionalnosti njihov modul nima in je ob tudi sam izrazil začudenje. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu Obračun plač. Citira svoje ugotovitve iz izpodbijanega sklepa in zatrjuje, da so navedeno (na vzpostavljenem PIS) enotno ugotovili vsi štirje člani komisije. Ker prvi vlagatelj pri predmetnem merilu ni uspel izkazati izpolnjevanja vseh naročnikovih zahtev, je upravičeno prejel 5 točk. Iz zapiskov članov ocenjevalne komisije enotno izhaja, da prvi vlagatelj atributov (SM, SN in VP) ni vklapljal. Iz zapiskov in evidenčnih listov je razvidno, da so bili izpisi po zaposlenih pomanjkljivi in zato za naročnika uporabni le pogojno, niso vsebovali podatka o VP in SN, poleg tega kombiniranega podatka SM/SN/vir na ravni posameznega zapisa v obračun ni bilo mogoče vnašati. V zvezi s trditvijo prvega vlagatelja, da so SM, SN in VP osnovni podatki na plačnih postavkah v javnem sektorju, ki jih omogoča že vrsto let, že 15 let pa tudi za eno izmed fakultet, naročnik pojasnjuje, da na UL FDV uporabljajo verzijo informacijskega PRO.3, ki pa ima pomanjkljivosti in ne zagotavlja vseh zakonskih zahtev, zlasti pri posebnostih ob obračunu prispevkov pri obračunu plač. Naročnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe. Citira svoje ugotovitve iz izpodbijanega sklepa in poudarja, da so te pomanjkljivosti enotno ugotovili vsi štirje člani komisije. Navedbe prvega vlagatelja so pavšalne, brez konkretnih pojasnil in dokazov. V zvezi z navedbami prvega vlagatelja, da pri vseh delih obstaja pomoč s pritiskom na tipko »i«, in da je v drugem delu prezentacije pomoč tudi prikazal, naročnik navaja ugotovitve komisije, ki so razvidne iz zapisnikov: v modulu glavne knjige je pomoč prisotna le delno in ne na vseh delih, pomoči v modulu plače ni bilo mogoče preveriti na enem mestu, pomoči pri pripravi poročil po navedbi vlagatelja še nimajo, v modulu osnovna sredstva pa je pomoč prisotna le delno.
Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 16. 3. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. V zvezi z referenco referenčnega naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana navaja, da je naročnik to referenco upošteval kot ustrezno, kar pa ni skladno s točko 2.3.3.1, kjer je bilo zahtevano, da mora vsak izmed referenčnih poslovnih informacijskih sistemov izpolniti vse zahteve. Ker je naročnik priznal, da je izbrani ponudnik z »Da« označil le kadrovsko evidenco, te reference ne bi smel upoštevati, enako kot tudi ne vseh preostalih referenc, ki nimajo vseh polj označenih z »Da«. Glede reference referenčnega naročnika Energetika Celje d.o.o. prvi vlagatelj ugotavlja, da je pri presoji dejanskega stanja nebistveno, ali je naročnik to referenco upošteval ali ne, saj se je izbrani ponudnik nanjo skliceval, s čimer je podal zavajajoče informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev naročnika. Navaja še, da glede teh navedb tudi ni prepozen, saj mu je bil vpogled omogočen šele po izdaji končne odločitve. Prvi vlagatelj še opozarja, da bo štetje »Da«-jev pri vsakem nadzoru pokazalo, da je naročnik svoje delo opravil v nasprotju z zakonom, zaradi česar bo pogodba nična ali izpodbojna. Zatrjuje še, da so naročnikove navedbe o tem, da ni ustrezno pojasnil izpodbijanja točk po merilu Reference kadra nesmiselne, saj mu je vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika onemogočen. Posledično je podal vse informacije, ki so mu bile na voljo. Glede referenc kadrov je naročnik zelo nejasen, saj je razumeti, da je zahteva po več kot 500 zaposlenih potrebna le za referenčni projekt podjetja, ne pa za reference kadrov. Če pa drži obratno, potem tega merila ne dosega niti izbrani ponudnik. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ne drži naročnikova ugotovitev, da se programska oprema uporablja le za debelega odjemalca. PRO.3 deluje v trinivojski arhitekturi natančno tako, kot izhaja iz prilog PRO.3 TEHNOLOGIJA.pdf in PRO.3.ppt. Navedeno pomeni, da je na delovni postaji uporabniški nivo, na aplikacijskem strežniku aplikacijski nivo in na podatkovnem strežniku podatkovni nivo. Takšno delovanje je bilo v času izvedbe referenčnega projekta osnovni pogoj za pridobitev posla na javnem razpisu. Tehnično je sicer možno prvi in drugi nivo združiti, stranke imajo v zvezi s tem različno prakso, vendar sama aplikacija vedno deluje na vseh treh arhitekturnih ravneh. Oba podatkovna modela PRO.3 in PRO.4 sta enaka, ne pa tudi ista, saj je podatkovni model PRO.4 zaradi delovanja v več državah v angleškem jeziku, hkrati pa ima ravno zaradi delovanja po različnih zakonodajah tudi kakšno dodatno polje. Prvi vlagatelj še navaja, da dokument UNIVERZA LJ_MGR.pdf, ki ga je komisija prejela v pisni in elektronski obliki, dokazuje, da je izpolnil vsa merila, pri čemer poročila strokovne komisije in zapisnika prezentacije ni prejel, zato se o teh dokumentih ne more izreči. Zatrjuje še, da je sodelovanje med njim in komisijo potekalo v konstruktivnem duhu, komisija v pogovoru ni izrazila nobenega dvoma o nedoseganju meril, zato ni mogel sklepati, da določenih funkcionalnosti ni izpolnil. Prvi vlagatelj še pojasnjuje, da se navedba o »najmanj 11 točkah« nanaša na seštevek točk po merilih Odprtost sistema in sposobnost integracije (2 točki), Vodenje registra osnovnih sredstev (3 točke), Obračun plač (3 točke) in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (3 točke). Prvi vlagatelj ponovno opozarja, da je iz naročnikovega sklepa razvidno, da je izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje v okviru meril.
Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 23. 2. 2018. Predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v spisovno dokumentacijo, da v petih delovnih dneh od vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo, ter da se razveljavi izpodbijani sklep. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da mu je naročnik na vpogledu dne 16. 2. 2018 preprečil vpogled v skoraj celotno ponudbo izbranega ponudnika. Opozarja, da je je potrebno (tudi v skladu s prakso Državne revizijske komisije) 35. člen ZJN-3 ter 6. člen ZJN-3 razlagati tako, da mu mora naročnik omogočiti vpogled v dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila, dokumenti pa so definirani v 9. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V zahtevi za vpogled je upravičeno zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo in v naročnikove pozive izbranemu ponudniku ter v dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pa mu je nezakonito onemogočil vpogled v te dokumente. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik po necenovnih merilih (ki jih je naročnik opredelil kot »druga merila«) prejel preveliko število točk, vendar pa tega ne more podrobno specificirati, ker mu je bil vpogled v ta del ponudbe preprečen. S tem je naročnik kršil določilo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni podatki tisti, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril. Ker so torej po izrecnem določilu ZJN-3 javni podatki tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe razvršča in jih ocenjuje, ti podatki pa po določilu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne smejo biti označeni kot poslovna skrivnost, je naročnik z omejevanjem vpogleda kršil zakon. Drugi vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Njena temeljna značilnost je v tem, da temelji na dveh ločenih rešitvah. Ena je namenjena podpori kadrovskih, druga pa finančnih funkcionalnosti. Poslovna pravila se upravljajo ločeno za vsako rešitev in ne v celoti na enem mestu. V izpodbijanem sklepu je naročnik tudi sam ugotovil, da se za ponujene rešitve uporabljata dva različna sistema za upravljanje s podatkovnimi bazami SUPB, dva različna programska jezika ter elementi in programske rešitve ekosistemov dveh različnih ponudnikov Oracle in Microsoft. Drugi vlagatelj citira poglavje 1.1.3 Minimalnih tehničnih zahtev in opozarja, da izbrani ponudnik te zahteve ne izpolnjuje. Izbrani ponudnik je namreč ponudil dve ločeni rešitvi za PIS (eno za FRIS, drugo za KIS) na različnih podatkovnih bazah (Oracle in MSSQL), kar ne omogoča skupnih šifrantov in centralnega upravljanja podatkov (master data management), kjer iste podatke uporablja več članic. Neizpolnjevanje tehničnih zahtev v ponudbi izbranega ponudnika je razvidno tudi iz točke 1.2.1 Minimalnih tehničnih zahtev, kjer je zahtevano, da morajo vse storitve teči na enem logičnem strežniku in na skupni podatkovni bazi. Te zahteve izbrani ponudnik ni izpolnil, saj je ponudil dve tehnični rešitvi za PIS (eno za FRIS, drugo za KIS) na različnih podatkovnih bazah. V primeru izbrane rešitve, vsaka teče na svojem logičnem strežniku in v različnih relacijskih bazah, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo. Izbrani ponudnik tudi ni izpolnil zahteve iz točke 1.2.1 Minimalnih tehničnih zahtev, v skladu s katero mora programska oprema ustrezati varnostnim standardom, ki preprečuje dostop nepooblaščenim osebam do zaupnih podatkov, oziroma v skladu s katero morajo biti uporabljeni ustrezni varnostni mehanizmi (dodeljevanje uporabniških pravic posameznim vlogam, dnevnik sprememb in vpogledov v osebne podatke v skladu za zakonodajo in drugi sodobni priporočeni varnostni mehanizmi). V ponujenih rešitvah izbranega ponudnika navedena zahteva ni izpolnjena, saj je upravljanje z uporabniki in nastavljanje njihovih pravic lahko rešeno tudi centralno, vendar pa so uporabniki shranjeni dvakrat, za vsako rešitev posebej. Četudi bi izbrana rešitev omogočala poročanje o vseh avtoriziranih nastopih do osebnih podatkov ter tudi, če bi zagotavljala nedvoumno identifikacijo uporabnika ter beleženje vseh dostopov, bi šlo za podvojitev avtorizacij zaradi dveh različnih rešitev, ki vsaka zase potrebuje sistem avtorizacij, saj se preko vsake od njiju obravnava in izvaja vpogled v osebne podatke. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik tudi ni izpolnil zahteve iz točke 1.2.1.1 Minimalnih tehničnih zahtev, v skladu s katero mora ponujeni PIS uporabljati isti podatkovni strežnik oziroma gručo podatkovnih strežnikov kot drugi obstoječi informacijski sistemi. Ker je izbrani ponudnik ponudil dve ločeni rešitvi za PIS na dveh različnih podatkovnih bazah, zahteve naročnika ni izpolnil. Drugi vlagatelj še navaja, da izpodbijan sklep ni dovolj obrazložen. Naročnik namreč za svoje točkovanje ni podal zadostnih vsebinskih argumentov, pri čemer ni jasno, kako je lahko izbranemu ponudniku dodelil tako veliko število točk. Tako ni pojasnjeno, zakaj je izbrani ponudnik za reference kadrov prejel 6 točk, čeprav z ustreznimi kadri sploh ne razpolaga, ter zakaj je pri tehnoloških merilih prejel 5 točk, pri funkcionalnih merilih pa kar 47 točk, čeprav je ponudil dva različna sistema za upravljanje s podatkovnimi bazami SUPB, dva različna programska jezika ter elemente in programske rešitve ekosistemov dveh različnih ponudnikov. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj je drugi vlagatelj pri merilu Poročanje v PIS izgubil 5 točk, pri merilih Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe pa po 3 točke. Drugi vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije in zatrjuje, da je učinkovito pravno varstvo lahko zagotovljeno in dostopno le, če ima ponudnik v postopku pravnega varstva možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na točkovanje ponudb. Drugi vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba neustrezno ocenjena po naslednjih merilih: Poročanje v PIS - prejeti bi moral 10 namesto 5 točk, Obračun plač - prejeti bi moral 5 namesto 2 točki in po merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe, v skladu s katerim bi moral ravno tako prejeti 5 namesto 2 točki. Naročnik je pri merilu Poročanje v PIS v izpodbijani odločitvi navedel: FRIS (Finančno računovodski informacijski sistem) in posebej za poročanje v (celoten SAP ERP, posebej glavna knjiga) in KIS (Kadrovsko informacijski sistem) v vlagateljevi rešitvi je to SAP HRM modul. Drugi vlagatelj navaja tiste (napačne) naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na poročanje v FRIS. Navaja, da ima SAP ERP sistem, ki je bil predmet njegove ponudbe, 18 različnih modulov, ki so med seboj visoko integrirani. Naročniku je bilo obrazloženo, da imajo SAP ERP in druge SAP rešitve v vsakem modulu t.i. »info sistem«, ki uporabniku omogoča n-število poročil in drugih izpisov ter pregledov, če ima dodeljene avtorizacije za delo v tem modulu. Avtorizacije dodeljuje naročnik sam, in sicer glede na delovna mesta in delovne naloge posameznega uporabnika. Vsi SAP moduli v SAP ERP in drugih SAP rešitvah imajo v t.i. »info sistemu« možnosti dobiti sledeča poročila: poročila, ki so obvezna že po zakonu in jih zagotavlja proizvajalec programske opreme SAP SE Nemčija z lokalizacijo oziroma dobavlja z nakupom licenc, standardna poročila, ki so že prednastavljena na osnovi dobrih poslovnih praks v »info sistemu« in poročila, ki jih uporabniki naročnika lahko sami na enostavni način kreirajo po želji in potrebi, in sicer s SAP orodjem Query v vsakem od SAP ERP modulov. Drugi vlagatelj v zvezi s tem podaja primer info sistema za poročanje v SAP ERP za dva SAP modula (navaja, da je bilo naročniku navedeno prikazano na predstavitvi dne 13. 7. 2017). Prav tako je bilo naročniku tako na predstavitvi, kakor tudi večkrat pisno, vključno s Powerpoint prezentacijo, in na atestnem sistemu prikazano, da mu SAP ERP sistem omogoča veliko večji nabor poročil kot jih je zahteval v razpisni dokumentaciji. Pri tem gre za zakonsko predpisane funkcionalnosti (npr. knjiženje za evidenčne konte, priprava izkazov po denarnem toku po direktni metodi, spremljanje po viru financiranja, zakonska določena poročila itd.). SAP SE Nemčija zagotavlja vsakemu svojemu naročniku vse zahtevane funkcionalnosti skozi t.i. SAP lokalizacijo že ob nakupu programske opreme (ob nakupu licenc). Ugotovitve naročnika, da določenih funkcionalnosti ni bilo mogoče preveriti, niso pravilne, saj mi je bilo to prikazano (v ppt slidih 10-12 , z dne 13. 7. 2017), opisano v opisih SAP modulov, kakor tudi prikazano pri preverjanju izpolnjevanja meril dne 6. 12. 2017 na testnih sistemih SAP-a, na slidih ppt predstavitve in v odgovorih na njegova vprašanja na sedežu principala SAP d.o.o. med 9-16 uro, kolikor so trajala preverjanja (v 2. krogu pogajanj). Drugi vlagatelj podaja primer ppt slidov (SAP Lokalizacija - splošno in SAP FI - Skladnost s slovensko zakonodajo). Drugi vlagatelj podaja še primer Lokalizacije za KIS (SAP HCM - Skladnost s slovensko zakonodajo). V zvezi s tem navaja, da naročnik ne more trditi, da zahtevane funkcionalnosti s področja evidenčnega knjiženja in poročanja ni mogel preveriti v času preverjanja meril dne 6. 12. 2017, saj so mu bile te funkcionalnosti predstavljene s strani principala iz SAP Beograda, kakor tudi opisane v popisu »Dokončen sistem rešitve«, z dne 5. 11. 2017, na straneh 57-69. SAP zahtevane funkcionalnosti v celoti pokriva v modulu FM (Founds management) in Cash Management, v katerem ima tudi na voljo zahtevano poročilo »Izkaz denarnih tokov po neposredni metodi«. Drugi vlagatelj še navaja, da je zahteva iz točke 4.2.1.1 (Knjiženje po načelu obračunskega in denarnega toka - nastavitve za avtomatsko evidenčno knjiženje - z možnostjo ročnega vnosa evidenčnih knjižb) v celoti izpolnjena. Zatrjuje, da gre za standardno funkcionalnost »SAP Cash-basis accounting« z uporabo »cash ledge«. Evidenčna knjiženja so izvedena hkrati s knjiženji po načelu obračunskega toka. Pojasnjuje, da je naročnik v letu 2017 izvedel tudi dva referenčna obiska za SAP rešitve na univerzah v tujini, kjer se je lahko sam prepričal, da te funkcionalnosti SAP ERP v celoti zagotavlja. Poleg tega mu je bilo večkrat obrazloženo, da so z nakupom licence vse zahtevane funkcionalnosti standardno v paketu rešitve SAP ERP, saj te rešitve uporablja preko 300 univerz po svetu (prvi vlagatelj našteva univerze, ki uporabljajo SAP rešitve). Drugi vlagatelj v nadaljevanju podaja primer v PIS v info sistemu SAP ERP, ki je bil naročniku, kot navaja, prikazan dne 13. 7. 2017 (slidi od 108-119 za FRIS). Navaja, da je bil naročniku poslan tudi Dokončen opis rešitve s prikazom filtriranja, sortiranja, grupiranja, seštevanja poljubne kombinacije podatkov ter shranjevanja tega kot variante (stran 17-19; smiselno enako tudi v odgovorih na vprašanja FRIS, z dne 13. 6. 2017, točka 4.1.1.3, od strani 4-6). Drugi vlagatelj v zvezi s tem navaja primer preglednic, vrtilnih tabel in izpisov sortiranja. V SAP ERP iz dokumenta Dokončen opis rešitve, z dne 5. 11. 2017 (Sortiranje po slovenski abecedi). Drugi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da pregleda poročil po poljubnih kombinacijah podatkov vnosa (konto, vir, SM, SN, obdobje partner, protikonto) na področju obračuna potnih stroškov v času preverjanja ne bi bilo mogoče testirati. Zatrjuje, da je naročnikova trditev napačna, saj so mu bile vse te funkcionalnosti opisane v ponudbi št. P2016-45, z dne 3. 11. 2016, in podane v odgovorih na njegova vprašanja, z dne 13. 7. 2017. Drugi vlagatelj pojasnjuje ocenjevanje po merilu Obračun plač, v skladu s katerim bi moral prejeti 5 namesto 2 točki. Navaja, da veljajo vse ugotovitve, ki jih je navedel glede poročil v SAP ERP, tudi v modulih SAP HCM. Naročnik v svoji odločitvi zmotno ugotavlja, da program nima vzpostavljenega spremljanja plač po metodologiji, ki je predvidena za javni sektor. Navaja, da naročnik ni v celoti upošteval odgovorov na vprašanja v dokumentu Odgovori na vprašanja KIS (dokument z dne 13. 7. 2017) in njegovi predstavitvi (slidi od 22-88). Trditev, da nikjer ni navedena npr. specifika obračuna plač po metodologiji ZSPJS itd. je zmotna, saj je naročnik v svojih vprašanjih v 1. krogu pogajanj vsem ponudnikom poslal vprašanja iz FRIS in KIS ter sistemske zahteve, na katere mu je bilo odgovorjeno. Na vprašanje, ali ponujeni sistem KIS omogoča obračun plač, regresa, povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, skladno z ZSPJS, davčno zakonodajo, pripravo vseh izpisov in statistik ter letnih obdelav, glede na vnosne parametre, je odgovoril, da bo zahteva v celoti izpolnjena po podpisu pogodbe. Na tri vprašanja (Ali ponujeni KIS omogoča pregled nad viri za izplačilo plač, potreben za pripravo poročil za ISAP in za pripravo in spremljanje realizacije kadrovskih načrtov?, Ali ponujeni sistem KIS omogoča izpisovanje podatkov iz plač po obdobjih, zaposlenih, SM in SN, viru, VP-jih? in Ali ponujeni sistem KIS omogoča pregled nad viri za izplačilo plač, potreben za ISPAP in za pripravo in spremljanje realizacije kadrovskih načrtov?) je odgovoril, da so vse zahteve v celoti izpolnjene. Drugi vlagatelj navedeno pojasnjuje tudi s posamičnimi primeri. Na podlagi navedenega je jasno, da ponujena rešitev tudi to merilo izpolnjuje v celoti. Drugi vlagatelj še zatrjuje, da bi moral tudi pri merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe prejeti vseh 5 točk. Zatrjuje, da mu je naročnik neupravičeno odvzel 3 točke, saj SAP omogoča v celotnem SAP ERP sistemu aktivno pomoč uporabe sistema na nivoju posameznega modula, transakcije, kakor tudi na nivoju posameznega polja znotraj posameznih transakcij. Ko uporabnik klikne v posamezno polje, dobi opis pomen tega polja. V primeru, da kakšno polje ali program opisa nima, se lahko tega doda skozi uporabniško razširitev programa, kar ne vpliva na delovanje in posodabljanje standardnih programov. Drugi vlagatelj podaja primer in poudarja, da je bilo navedeno članom komisije večkrat predstavljeno (na predstavitvi 1. kroga pogajanj dne 13. 7. 2018, pri preverjanju izpolnjevanja meril dne 6. 12. 2017, v ponudbi št. P2016-04, z dne 03. 11. 2016, v točki 4.5 na strani 13-14, ta funkcionalnost pa je opisana tudi v dokumentu Dokončen opis rešitve, z dne 5. 11. 2017, v točki 3.2.10, stran 33).
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 1. 3. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah drugega vlagatelja. Navaja, da drugi vlagatelj napačno interpretira 35. člen ZJN-3 v povezavi z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Opozarja, da četrti odstavek 35. člena ZJN-3 jasno določa, da postanejo dokumenti javni šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, do pravnomočnosti pa postopek vpogleda ureja peti odstavek 35. člena ZJN-3, ki določa, da se v tej fazi dovoli vpogled (le) v ponudbo izbranega ponudnika. V konkretnem primeru je drugi vlagatelj zahteval vpogled v dokumentacijo naročnika, ki se nanaša na točkovanje izbranega ponudnika. Stališču, da določba petega odstavka ne obsega tudi pravice do vpogleda v interno dokumentacijo naročnika, pa pritrjuje tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-213/2016. Poleg tega iz zapisnika o vpogledu ne izhaja, da bi drugi vlagatelj nasprotoval omejitvi vpogleda v pozive naročnika in dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, zato te kršitve ni izkazal. Navaja še, da izbranemu ponudniku ni bil omogočen vpogled v opis rešitve, v dokumente, ki se nanašajo na kader z označenimi začetnicami, v podatke iz specifikacije ponujenega blaga, v podatke, ki so vplivali na razvrstitev v delu meril, in v naročnikovo dokumentacijo o točkovanju izbrane ponudbe. Izbrani ponudnik vztraja pri označitvi dokumenta Opis rešitve za poslovno skrivnost. V tem dokumentu, pojasnjuje izbrani ponudnik, je podrobno predstavljena ponujena rešitev, zato predstavlja občutljive informacije o tehnologiji in tehničnih rešitvah, ki temeljijo na njegovem znanju in idejah. Izbrani ponudnik je prepričan, da sta ta del ponudbe kot zaupnega označila tudi oba vlagatelja. Tudi deveti odstavek 42. člena ZJN-3 določa, da naročnik ne sme brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Navaja, da je ponujeni PIS sestavljen iz dveh delov, in sicer iz podsistema FRIS (podsistem Navision) in podsistema KIS (podsistem Kadris). Ponujena rešitev tako v celoti izpolnjuje zahtevo po namestitvi na enem strežniškem mestu in skupni podatkovni bazi. Čeprav je rešitev PIS sestavljena iz dveh podsistemov različnih proizvajalcev, vseeno omogoča, da se namesti na en logični strežnik, s čimer je izpolnjen prvi del naročnikove zahteve. Ponujena rešitev temelji tudi na skupni podatkovni bazi, kar je drugi del naročnikove zahteve. Naročnik ni natančno opredelil pojma skupna podatkovna baza, zato jo je razumel kot skupno bazo za celotno Univerzo v Ljubljani in ne za posamezno članico. Ob navedenem izbrani ponudnik tudi meni, da je po merilih Poslovna logika v okviru arhitekture PIS in Enotna tehnična zasnova zahteva in izvedba PIS neupravičeno ni prejel nobene točke (izbrani ponudnik podrobno pojasnjuje, zakaj bi moral pri prvem merilu prejeti 2 točki, pri drugem pa 3 točke). Izbrani ponudnik navaja, da bo nosilec centralnega upravljanja podatkov sistem Kadris 4, skupni podatkovni šifranti pa se zagotavljajo z vnosom oziroma vzdrževanjem podatkov na enem mestu ter distribucijo preko spletnih storitev na druga mesta, ki souporabljajo iste podatke. Navaja še, da je WEB services razširjena in splošno uveljavljena praksa izmenjave podatkov med različnimi informacijskimi sistemi, uporaba spletnih storitev pa ni povezana z decentralizacijo, temveč je le orodje za izmenjavo podatkov. Še več, ravno na ta način je omogočeno centralizirano upravljanje podatkov med več sistemi, saj en sistem predstavlja center, ostali pa souporabnike istih šifrantov. Očitek, ki se nanaša na zahtevo iz točke 1.2.1, ni zadosti konkretiziran, da bi se ga dalo preveriti. Drugi vlagatelj celo sam priznava, da je minimalna tehnična zahteva »načeloma lahko tudi rešena centralno«, ravno tako pa očitno tudi dopušča, da izbrana rešitev omogoča poročanje. Izbrani ponudnik zatrjuje, da ponujena rešitev kljub dejstvu, da je sestavljena iz dveh podsistemov, ustreza vsem varnostnim standardom. Delovanje izbrane rešitve je skladno s Sliko 1 iz Minimalnih tehničnih zahtev, kjer je jasno opredeljeno, da se uporabniki in vloge upravljajo v sistemu za upravljanje identitet, ki ni del zahtevane rešitve. Uporabniki in posamezne vloge se bodo upravljali centralno, v sistemu za upravljanje identitet, kakor je to specificiral naročnik, podsistema Kadris 4 in Navision pa bosta koristnika teh uporabnikov. Dnevnik sprememb in vpogledov bo skladen z ZVOP-1, trditev, da zaradi uporabe dveh različnih podsistemom to ni mogoče pa je zavajajoča, saj več rešitev ne pomeni avtomatičnega izključevanja možnosti vpogleda v osebne podatke in spremembe. Izbrani ponudnik še navaja, da je očitek, ki se na naša na točko 1.2.1.1 (in sicer, da mora PIS uporabljati isti podatkovni strežnik oziroma gručo podatkovnih strežnikov kot drugi obstoječi informacijski sistemi naročnika, ker ponuja dve ločeni rešitvi na različnih podatkovnih bazah), nesmiseln in zavajajoč. Ponujeno rešitev je vsekakor mogoče namestiti na isti podatkovni strežnik, uporaba več rešitev in platform pa ne predpostavlja uporabe ločenih podatkovnih strežnikov, saj bi to pomenilo, da bi moral imeti vsak uporabnik informacijskih rešitev toliko podatkovnih strežnikov, kolikor informacijskih rešitev ima v uporabi. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na pomanjkljivo obrazložitev. Zatrjuje, da si lahko na podlagi obrazložitve drugi vlagatelj ustvari jasno razlago o vzrokih, ki so vodili do odločitve. Izbrani ponudnik navaja, da je naročnik odločitev precej obširno obrazložil, pri čemer je razkril veliko značilnosti in njegovih konkurenčnih prednosti tehnične rešitve, čeprav je te podatke označil kot poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na kadre, in ugotavlja, da so pavšalni in ne zadoščajo trditveno dokaznemu bremenu. Dne 20. 2. 2018 je namreč na naročnikovo prošnjo dovolil, da se drugemu vlagatelju pošlje Obrazec 9a (Potrditev referenc s strani posameznih naročnikov - referenca ponudnika) in Obrazec 9b (Seznam kadra). Zato bi moral drugi vlagatelj določno navesti, zakaj izbrani ponudnik ni izpolnil kadrovskih zahtev.
Naročnik je z dokumentom št. 411-12/2016, z dne 12. 3. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je drugemu vlagatelju dne 16. 2. 2018 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je zakril podatke, ki so bili označeni z oznako zaupno, podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost po ZGD-1 ter osebne podatke. Na vpogledu je bil drugi vlagatelj seznanjen s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, izbranemu ponudniku pa je bilo pojasnjeno, da naročnik tega sklepa ne bo upošteval v delu, ki se nanaša na referenčne projekte javnih naročnikov. Navaja, da je drugemu vlagatelju izročil kopije naslednje dokumentacije: ponudba izbranega ponudnika z dne 3. 11. 2016, 4. 7. 2017, 25. 10. 2017 in 16. 11. 2017, skupaj s specifikacijo ponudbenega predračuna (Obrazec 6), seznam referenc v delu, ki se nanaša na javne naročnike (Obrazec 9), referenčna potrdila (Obrazec 9a) ter podatke o prijavljenem kadru z označenimi začetnicami (Obrazec 9b), ESPD obrazec, obrazce 2, 3, 3a, 4, 5, 6a, 10, 11, 12 in 13. Drugi vlagatelj ni konkretiziral dokumentov, ki so mu bili predloženi, prav tako ni navedel dejstev, ki bi jih želel z vpogledom preveriti. Naročnik je drugemu vlagatelju dne 16. 2. 2018 izročil tudi kopije dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, in sicer izjavo o tem, da lahko naročnik uporabi že dana pooblastila za preverjanje podatkov v kazenski evidenci za pravne in fizične osebe. Naročnik zatrjuje, da je na naveden način drugemu vlagatelju omogočil vpogled v skladu z zakonom oziroma ob upoštevanju omejitev, ki mu jih nalaga zakon. Naročnik še navaja, da drugemu vlagatelju ni razkril dokumenta Opis rešitve, ki ga je izbrani ponudnik opredelil kot poslovno skrivnost. V tem dokumentu je predstavljena ponujena rešitev, v kateri je izbrani ponudnik razkril informacije o svoji tehnologiji in tehničnih rešitvah, ki temeljijo na njegovem znanju in idejah, zato predstavljajo občutljivo dokumentacijo, razkritje teh podatkov pa bi mu povzročilo veliko škodo in poslabšalo njegov konkurenčni položaj. Da gre v konkretnem primeru za posebno obravnavo zaupnih podatkov, pa je razvidno tudi iz trinajstega odstavka 44. člena ZJN-3, ki naročniku (poleg upoštevanja določb 35. člena ZJN-3) nalaga dolžnostno varovanje zaupnih informacij, ki mu jih sporočijo ponudniki. Navaja še, da ni ravnal nezakonito, ko drugemu vlagatelju tudi ni razkril pogodbene dokumentacije med glavnim izvajalcem in podizvajalcem, saj so tudi ti podatki označeni kot poslovna skrivnost, poleg tega pa tudi ne predstavljajo podatkov, ki so javni po zakonu (naročnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-110/2015 in 018-213/2016). Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Citira zahtevo iz poglavja 1.1.3 Minimalnih tehničnih zahtev. Zatrjuje, da je več možnosti, kako zadostiti tej zahtevi, med drugim tudi z vodenjem skupnih šifrantov izven obeh sistemov ali z vodenjem skupnih šifrantov v enem od obeh sistemov. Navaja še, da zgolj iz razloga, ker je ponujena rešitev PIS sestavljena iz dveh (pod)sistemov različnih ponudnikov, drugi vlagatelj napačno sklepa, da ne zagotavlja centralnega upravljanja podatkov. Uporaba vmesnikov ni povezana z decentralizacijo, temveč je le orodje za izmenjavo podatkov oziroma način za centralizirano upravljanje podatkov med več sistemi. Naročnik citira zahtevo iz poglavja 1.2.1 Minimalnih tehničnih zahtev. Navaja, da je ponujeni PIS sestavljen iz dveh delov, in da je tako možnost dopustil, saj je v tehnični dokumentaciji izrecno zapisal, da ponudniki lahko ponudijo dva v osnovi ločena produkta. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik na vseh predstavitvah navajal, da uporablja podatkovne baze dveh različnih ponudnikov (ki jih naročnik že ima), vendar sta ti dve bazi iste vrste (relacijski bazi) in bosta nameščeni na isti, centralni strežnik naročnika, ki tako predstavlja skupno podatkovno bazo naročnika v relaciji do posameznih članic. Da gre za zahtevo v smislu skupne podatkovne baze za celotno univerzo in ne za posamezno članico izhaja tudi iz poglavja 1.2.1 (prvi odstavek), kjer je zapisano, da mora biti namestitev PIS centralna za celotno univerzo. Tudi iz točke 1.2.1.1 izhaja, da mora PIS v primeru namestitve na infrastrukturi naročnika delovati na obstoječi infrastrukturi naročnika, na vsaj enem od navedenih stebrov. Drugi vlagatelj tudi napačno tolmači obrazložitev, ki jo je naročnik podal pri obrazložitvi meril Poslovna logika in Enotna tehnična zasnova in izvedba, saj se ta nanaša na merila in ne na pogoje. Naročnik pojasnjuje, da je pri merilu Poslovna logika v okviru arhitekture PIS dodatne točke podeljeval tistim ponudbam, ki vsebujejo rešitve, katerih poslovna logika PIS se v celoti nahaja na strežniškem delu PIS tako, da se pravila v celoti uporabljajo (določajo in spreminjajo) na enem mestu. Ker je naročnik ugotovil, da ponujena rešitev izbranega ponudnika tega ne izpolnjuje, saj obe rešitvi ne omogočata upravljati poslovnih pravil skozi isti uporabniški vmesnik, po tem merilu ni prejel nobene točke. V okviru merila Enotna tehnična zasnova in izvedba pa je dodatne točke dobil tisti ponudnik, ki ponuja rešitev, katere zasnova in izvedba PIS je enotna pod naslednjimi kumulativno izpolnjenimi pogoji: da uporablja največ eno vrsto podatkovne baze, da so uporabljeni enaki pristopi, tehnologije in rešitve na vseh delih PIS, da so za avtorizacijo uporabnikov uporabljeni enotni mehanizmi, in da so vse funkcionalnosti uporabnikom na voljo z enotno uporabniško izkušnjo. Ker izbrani ponudnik vseh funkcionalnosti ni izpolnil, ni dobil nobene točke. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na poglavje 1.2.1 Minimalnih tehničnih zahtev. Zatrjuje, da ponujena rešitev kljub temu, da je sestavljena iz dveh podsistemov, ustreza vsem varnostnim standardom, ki preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam do zaupnih podatkov in so uporabljeni vsi ustrezni varnostni mehanizmi. Izbrani ponudnik pa je v izjasnitvi tudi navedel, da je delovanje izbrane rešitve skladno s Sliko 1 iz Minimalnih tehničnih zahtev, kjer je opredeljeno, da se uporabniki in vloge upravljajo v sistemu za upravljanje identitet, ki ni del zahtevane rešitve. Naročnik se v delu, ki se nanaša na poglavje 1.2.1.1, strinja z izbranim ponudnikom in jih povzema. Naročnik v nadaljevanju zavrača očitke, ki se nanašajo na obrazložitev. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije in ugotavlja, da je drugi vlagatelj razloge za zavrnitev ponudbe razumel pravilno, saj je zoper njih vložil zahtevek za revizijo. Obrazložitev vsebuje jasne in nedvoumne razloge, ki so vodili do odločitve, pri nestrinjanju z njeno utemeljenostjo pa gre za drugo vprašanje. V delu, ki se nanaša na točkovanje referenc kadra, so navedeni podatki o številu in začetnicah imena in priimka prijavljenega kadra posameznega ponudnika, podatki o posameznem kadru in njegovi vlogi ter točke, ki so jih ponudniki prejeli ne podlagi kadrovskih referenc. Naročnik še navaja, da vseh podatkov v obrazložitvi tudi ni mogel razkriti, saj so zaupni. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na točkovanje izbrane ponudbe. Zatrjuje, da bi moral drugi vlagatelj ob upoštevanju, da razpolaga z dejstvi o neustreznem kadru izbranega ponudnika, ta dejstva jasno in konkretizirano navesti, česar pa ni storil. Naročnik navaja, da je ob preverjanju merila Poročanje v PIS ugotovil, da je funkcionalnost, kot je opisana v merilu, pri drugem vlagatelju v času oddaje ponudbe vključena delno, zato ji je dodelil 5 točk. Naročnik povzema svojo obrazložitev iz izpodbijanega sklepa in navaja, da se IPI (izkaz poslovnega izida) uporablja za poročanje gospodarskih družb, IPI po načelu denarnega toka pa ravno tako. Posredni proračunski uporabniki pripravljajo IPO (izkaz prihodkov in odhodkov) po vrstah dejavnosti in IPO določenih uporabnikov po denarnem toku, premoženjsko bilanco in druga poročila. Napaka pri navajanju nazivov (IPI in IPO - ne gre za nenatančnost, ampak za navedbo napačnega računovodskega izraza glede na potrebe naročnika) kaže na pomanjkljivost poznavanja potreb naročnika, kar dodatno dokazuje »Dokončen opis rešitve« in preverjanja naročnika na vzpostavljenem PIS. Knjiženje na evidenčne konte, priprava izkazov po direktni metodi in spremljanje računovodskih analitik po virih financiranja so tipične funkcionalnosti, ki so specifične za posredne proračunske uporabnike. Naročnik je na to pomanjkljivost drugega vlagatelja večkrat opozoril. Ob preverjanju funkcionalnosti iz Dokončnega opisa rešitve na sedežu drugega vlagatelja, navedene funkcionalnosti niso bile predstavljene. V dokumentu Dokončen opis rešitve je v točki 6.2.3 SAP slovenska lokalizacija, pod točko 6 (finančno računovodska poročila) naveden izkaz denarnega toka z opombo »po indirektni metodi«, torej v nasprotju s trditvijo iz zahtevka za revizijo. Poročila po denarnem toku iz evidenčnih kontov v dokumentu Dokončni opis rešitve niso nikjer omenjena. Pri točkovanju je upošteval le tiste funkcionalnosti, ki so bile na osnovi dokazil (Dokončnega opisa rešitve) prisotne v ponujenem PIS že v času oddaje ponudbe. V zvezi s prosojnico SAP FI - Skladnost s slovensko zakonodajo, naročnik navaja, da drugi vlagatelj v dokumentu Dokončen opis rešitve navaja podobne vsebine, vendar knjiženja po denarnem toku ne omenja. Ravno tako v tem dokumentu niso omenjeni izkazi, ki so na prosojnici v zadnji alineji. Izraza EKN in PPU v dokumentu nista omenjena niti enkrat. Prosojnice so bile prikazane v prvem krogu pogajanj, dokument Dokončen opis rešitve pa predstavlja končno rešitev v celoti in predstavlja eno izmed podlag za ocenjevanje. Iz prosojnice je razvidno, da bo rešitev glede plač (skladno z ZSPJS) rešena v prihodnosti, vendar v času oddaje ponudb ni bila predstavljena. Naročnik tudi navaja, da predstavitev na daljavo ni omogočala preverjanja funkcionalnosti na vzpostavljenem PIS, ampak predstavitev funkcionalnosti na PowerPoint prezentaciji, namenjene javni upravi s poudarkom na kreiranju, vnosu podatkov, strukturi, aktivnostih, planiranju in realizaciji proračunskih projektov. Navedeno je razvidno tudi iz dokumenta Dokončen opis rešitve, naročnik pa je formalno ustanovljen kot posredni proračunski uporabnik. Naročnik še navaja, da je Cash basis accounting v dokumentu Dokončen opis rešitve omenjen le na začetku, nikjer pa ni opisan na način, kot je to prikazano v zahtevku za revizijo. Takšnega knjiženja drugi vlagatelj ni predstavil na nobeni izmed predstavitev, ne v ponudbi, ne v dokumentu Dokončen opis rešitve in niti ob preveritvi na vzpostavljenem PIS. Naročnik pojasnjuje pomembnost specifik, ki izhajajo iz vodenja evidenčnih knjižb ter priprave izkaza prihodkov in odhodkov (IPO) določenih uporabnikov po denarnem toku, ki ne dovoljujejo poenostavljenega sklepanja, da je potreba naročnika le nekoliko prilagojena rešitev, ki jo uporabljajo gospodarske družbe. Naročnik še pojasnjuje, da funkcionalnosti, za katere ni bilo mogoče oceniti, da so vključene v PIS, ne izhajajo iz dejstva, da je naročnik univerza, temveč iz dejstva, da je SAP slovenska lokalizacija v posebnostih, ki jih je predvidel naročnik (kot posredni uporabnik proračuna), nezadovoljiva. Naročnik navaja, da ponudba, z dne 3. 11. 2016, in odgovori na vprašanja iz pogajanj v 1. krogu, niso podlaga za ocenjevanje po merilih. Podlago za ocenjevanje predstavlja dokument Dokončen opis rešitve, v njem pa je drugi vlagatelj na kratko opisal funkcionalnost Potni nalogi, vendar premalo natančno, da bi lahko presodil, ali je funkcionalnost Pregled poročil po poljubni kombinaciji podatkov vnosa, vključena. Iz opisanih funkcionalnosti SAP FM modula v dokumentu Dokončen opis rešitve ni bilo mogoče razbrati, kako pripraviti poročilo po viru financiranja za vse v merilu zahtevane module. Glede na opis funkcionalnosti in ob upoštevanju predstavitve na vzpostavljenem PIS, modul ne pokriva nekaterih funkcionalnosti. Iz točke 6.3 SAP CO modul - Kontroling (dokumenta Dokončen opis rešitve) ni mogoče zanesljivo sklepati, da je mogoče pripravljati poročila za potne stroške po viru SM, SN, kontu, obdobju in potniku, ob preverjanju na vzpostavljenem PIS pa tega ni bilo mogoče ugotoviti. Naročnik poudarja, da je tudi pri ocenjevanju po merilu Obračun plač lahko upošteval le funkcionalnosti, ki so vključene v PIS v času oddaje ponudbe. Poleg tega je trditev o tem, da je SAP HCM delno že usklajen z ZSPJS, zavajajoča. V Dokončnem opisu rešitve ZSPJS ni omenjen, vsebine iz ZSPJS pa niso bile omenjene niti na preverjanju rešitve. Zato pri ocenjevanju ni bilo mogoče ugotoviti, ali so funkcionalnosti na področju plač izpolnjene v celoti, še več te funkcionalnosti niso vključene v PIS v veliki meri. Tako na pogajanjih, kakor tudi ob preverjanju na vzpostavljenem PIS je bilo očitno, da drugi vlagatelj z vsebino zakona ni seznanjen, in da s pripravo na dograditev ponudbe v tem delu še ni začel. Naročnik še navaja, da je bila pri preverjanju merila Dosegljiva pomoč na mestu uporabe ključna uporabniška izkušnja, torej preverjanje na vzpostavljenem PIS. Glede na to, da drugi vlagatelj tega ni zatrjeval (kar je navedel v zahtevku za revizijo na 34. strani) v času oddaje ponudbe, hkrati pa tudi sam pritrjuje, da te funkcionalnosti ni bilo na vseh mestih ob preverjanju na vzpostavljenem PIS, mu ni bilo mogoče podeliti vseh točk. Naročnik še navaja, da sta Google in Youtube kot delna rešitev v zvezi s tem merilom navedena tako v dokumentu Dokončen opis rešitve, kot tudi v zahtevku za revizijo. Vendar pa ponujanje rešitev na ta način ni sprejemljivo ter je časovno potratno in nestrokovno, kar potrjuje ustreznost ocene.
Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 20. 3. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Opozarja, da je v zahtevku za revizijo jasno navedel, da je izbrani ponudnik pri vsakem izmed meril v okviru »drugih meril« prejel preveliko število točk, česar pa ni mogel podrobneje specificirati, saj mu je bil vpogled v ta del ponudbe preprečen. Navedel je tudi, da je izbrani ponudnik za reference kadra prejel previsoko število točk, saj z ustreznim kadrom ne razpolaga. Prav tako je opozoril, da naročnik v izpodbijanem sklepu ni opisal, kakšno vlogo v izbrani ponudbi ima podizvajalec SPIN, zato je bil primoran sklepati, da rešitev izbranega ponudnika temelji celo na treh ločenih rešitvah. Te svoje navedbe pa ni mogel podrobneje opredeliti, saj mu je naročnik kršil pravico do vpogleda. Drugi vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovi ugotovitvi, da mu je bil omogočen vpogled v specifikacije ponujenega blaga, saj je naročnik to zahtevo vztrajno zavračal. Poleg tega je naročnik »anonimizacijo« izvedel tako, da je prekril skoraj vse izpolnjene podatke na obrazcih, ki se nanašajo na kadre, z izjemo profila, statusa zaposlitve in oznake referenčnega projekta. Prav tako ni mogoče razumeti, kaj je imel naročnik v mislih z navedbo, da podatki, ki izhajajo iz Obrazca 9b, niso podatki v okviru meril, ki bi neposredno vplivali na razvrstitev ponudb. Naročnik podaja tudi druge irelevantne argumente za zakrivanje izbrane ponudbe, in sicer, da je izbrani ponudnik dokument opisa rešitve opredelil kot poslovno skrivnost, ter da je v konkretnem primeru vodil konkurenčni postopek s pogajanji. Če je v skladu s prakso Državne revizijske komisije z vsebino ponudbe neločljivo povezan že poziv naročnika ponudniku in njegov odgovor nanj, potem to še toliko bolj velja za naročnikovo dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb. Glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, drugi vlagatelj ugotavlja, da naročnik ustvarja zmedo, saj prikazuje razpisne določbe kot medsebojno izključujoče, kar pa dejansko niso. Dejstvo, da je bilo dopuščeno, da ponudniki ponudijo dva v osnovi ločena produkta (kjer prvi pokriva vse funkcionalne zahteve FRIS, drugi pa večino funkcionalnih zahtev KIS), namreč ne izključuje obveznosti, da ponujeni sistem izpolni tudi druge zahteve. Tudi sicer je naročnikovo sklicevanje na določbo razpisne dokumentacije, ki dopušča ponudbo dveh ločenih produktov, neutemeljeno, saj ta določba tudi zahteva, da prvi produkt pokriva vse funkcionalne zahteve FRIS, drugi pa večino funkcionalnih zahtev KIS, sam naročnik pa v izpodbijanem sklepu ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil sistem, ki temelji na dveh ločenih rešitvah. Naročnik je zahteval, da je treba tam, kjer iste podatke uporablja več članic, zagotoviti centralno upravljanje podatkov, in sicer tako, da se upošteva procese, ki bodo vzpostavljeni za upravljanje teh podatkov. Naročnik v teh točkah jasno določa, kdaj je neka zahteva izražena za FRIS, kdaj za KIS, kdaj za celoten PIS, s čimer je jasno opredelil, da morajo ponudniku v PIS-u zagotoviti enotne šifrante, saj se bodo skupni MDM uporabljali tudi za sinhronizacijo do drugih aplikacij na Univerzi Ljubljana in ostalih članicah. Da naročnik ni želel voditi šifrante decentralizirano, se lahko sklepa tudi iz tega, da jih je potrebno usklajevati tudi med FRIS in KIS, to pa zahteva dodatno konfiguracijo in potreben čas za sinhronizacijo. Naročnik je s svojimi opredelitvami spreminjal svoje zahteve iz tehnične dokumentacije in Minimalnih tehničnih zahtev, za katere je posebej zapisal, da niso predmet pogajanj. Drugi vlagatelj poudarja, da je osnova informacijskega sistema njegova tehnična zasnova, naročnikova zahteva pa se je na strani 16 razpisne dokumentacije glasila: »zasnova in izvedba PIS je enotna, tako da se uporablja največ eno vrsto podatkovne baze, da se uporabljajo enaki pristopi, tehnologije in rešitve na vseh delih PIS, vključno s tem, da so za avtorizacijo uporabnikov uporabljeni enotni mehanizmi, in da so vse funkcionalnosti uporabnikom na voljo z enotno uporabniško izkušnjo«. Uporaba dveh različnih infrastrukturnih stebrov krši kar nekaj osnovnih zahtev naročnika. Naročnik v točki 5.2.1 - Splošne tehnične zahteve navaja, da mora biti arhitektura PIS sodobna, grajena modularno, v točki 5.2 ves čas uporablja izraz PIS, ki predstavlja FRIS in KIS na enotni infrastrukturni platformi. Na Sliki 1 (v točki 5.1 tehnične dokumentacije) je grafično predstavljeno, da je PIS celota sestavljena iz dveh funkcionalnih zahtev (FRIS in KIS), ki pa morajo zadostiti tehničnim zahtevam iz točke 5.2.1. Tukaj pa je ključna zahteva, ki bi jo moral izpolniti izbrani ponudnik, in sicer, da dva produkta, ki bi se morala dopolnjevati v eno celoto in temeljita na različnih infrastrukturnih stebrih, zadostita naročnikovi zahtevi, v skladu s katero morajo vse storitve teči na enem logičnem strežniku in na skupni podatkovni bazi. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik namerno spregledal svojo zahtevo po enotni rešitvi tudi v primeru dveh produktov. Drugi vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na neobrazloženost. Navaja, da iz naročnikove obrazložitve ni mogoče ugotoviti, zakaj je naročnik izbral ponudbo, ki je nedopustna, in zakaj ji je dodelil tako visoko število točk. Prav tako ni mogoče ugotoviti, zakaj mu je naročnik dodelil tako nizko število točk kljub temu, da je izpolnil vse vidike, ki so bili predmet točkovanja. Zatrjuje, da te navedbe potrjuje tudi 13. stran sklepa, kjer je naročnik (brez obrazložitve) izbranemu ponudniku po merilu Poročanje v PIS dodelil 10 točk, pri obeh vlagateljih pa je navedel vsebinske pomanjkljivosti. Navaja, da je v celoti izpolnil vse naročnikove zahteve, nato pa je v segmentih, ki jih je izpostavil v zahtevku za revizijo, prejel nizko število točk, zato ne more razumeti, kaj je naročnika vodilo pri takšnem ocenjevanju. Povsem neprimeren je naročnikov očitek, da so njegove navedbe, ki se nanašajo na ocenjevanje kadra izbranega ponudnika, nesubstancirane, saj izbrani ponudnik z ustreznimi kadri sploh ne razpolaga. Teh navedba tudi ni mogel substancirati v večji meri, saj mu je naročnik nezakonito kršil pravico do vpogleda. Drugi vlagatelj zatrjuje, da tudi po izdaji sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo še vedno ni jasno, za kateri kader in reference gre. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje, drugi vlagatelj nasprotuje naročnikovemu stališču, da odgovori na naročnikova vprašanja, niso sestavni del ponudbene dokumentacije. Nekonsistentno je stališče naročnika, da obvezna dokumentacija in ravnanja ponudnika iz postopka, za katera sam naročnik potrjuje, da se je z njimi seznanil, ne pomenijo nič, in da jih bo ignoriral, kot da ne obstajajo. Naročnik je očitno zavzel stališče, da bi morali ponudniki (ali le drugi vlagatelj) v vseh fazah postopka in na vsakem koraku podvajati celoten opis sistema. Naročnik pa celo pri tem argumente uporablja nekonsistentno in v skladu s svojimi potrebami. Tako v zahtevku za revizijo navaja, da knjiženja, kot ga je vlagatelj opisal v zahtevku za revizijo, ni predstavil na nobeni izmed svojih predstavitev, ne v ponudbi, ne v dokumentu Dokončen opis rešitve. Tudi v zvezi z ocenjevanjem po merilu Poročanje v PIS drugi vlagatelj vztraja pri svojih očitkih. Zatrjuje, da mu je bilo dodeljeno premajhno število točk, saj so bile naročniku večkrat predstavljene in zapisane vse zahtevane funkcionalnosti, kar dokazuje z obsežno ponudbeno dokumentacijo. Drugi vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da naj bi ga večkrat opozoril na pomanjkljivosti. Zatrjuje, da je naročnik ves čas dajal vtis, da mu vse reference, ki jih je ponudil, in se nanašajo na petkrat večje posle, niso dovolj velik dokaz o tem, da ima rešitev razvite vse funkcionalnosti iz meril. Zatrjuje tudi, da je naročniku večkrat razložil, da je SAP ERP integriran PIS, ki je že razvit. Nastavitve se delajo na osnovi BBP za vsakega naročnika posebej, zato testni sistem, ki je bil prikazan, nima do potankosti nastavljenih vseh funkcionalnosti, kar pa ne pomeni, da niso razvite. Res je, da naročniku ni mogel pokazati IPO, a to zato, ker v testnih sistemih ni poslovnih podatkov naročnika, na osnovi katerih bi bili lahko izdelani. Na 16. strani razpisne dokumentacije (C9 - Merila funkcionalnosti ponujenega PIS) pa tudi ni zahteve, da naj ponudniki prikažejo izdelavo računovodskih izkazov posrednih proračunskih uporabnikov, ampak zahteva po izdelavi osnovnih poročil v FRIS in KIS. Navedeno je bilo naročniku tudi večkrat prikazano, opisano v različni dokumentaciji in je bilo naročniku tudi na kratko opisano v Dokončnem opisu rešitve. Drugi vlagatelj povzema predmetni del ponudbene dokumentacije in navaja, da so bila na predstavitvi dne 13.07.2017 (prvi krog pogajanj) prikazana še mnoga druga prednastavljena poročila, variante nabora podatkov, filtriranje, sortiranje, grupiranje, seštevanje, izvoz v MS excel (predstavitveni slidi od 108 -119 samo v glavni knjigi), posebej pa mu je bilo še prikazano, kako se izdelujejo razna poročila v modulu kontrolinga, HRM-ja ter možnost graditve poročil v BOBJ (businessobject), ki je znano in priljubljeno orodje v svetu poslovnega poročanja. Iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je razumeti, da bodisi ne razume kaj je visoko integriran informacijski sistem kot je SAP ERP ali pa se spreneveda in želi prikazati poslovanje proračunskih uporabnikov kot nekaj, kar je zakomplicirano, oziroma da njegovega poslovanja ni mogoče pokriti drugače kot le z rešitvami, ki so bile posebej razvite zanj. Naročnik opisuje specifike iz vodenja evidenčnih knjižb in priprave drugačnih izkazov, s čimer želi prikazati, da je poslovanje univerze in njenih članic veliko bolj kompleksno kot poslovanje gospodarskih družb, kar ne drži. Poslovna okolja gospodarskih družb se namreč neprestano spreminjajo, zato so njihove zahteve v poslovni informatiki veliko večje in bolj raznolike, osnove računovodstva pa so v bistvu enake pri obeh. Naročnik v drugem krogu pogajanj na preverjanju dne 6. 12. 2017 ni vodil zapisnika, zato ne more trditi, da zahtevanih funkcionalnosti ni videl, saj to tudi ni res. Očitno je, da naročnik ni razumel prednosti, ki mu jih poleg že razvitih rešitev prinaša SAP Slovenska lokalizacija. Z opisom slednje, zatrjuje drugi vlagatelj, mu je zagotovil, da bo imel poleg vseh drugih poročil tudi vsa zanj pomembna zakonsko določena poročila, ne glede na to, ali so bila ob implementaciji zahtevana ali ne. V merilu Poročanje v PIS je zapisano, da morajo biti opisane funkcionalnosti vključene v času oddaje ponudbe, in da mora biti naročniku omogočeno, da to preveri. Navedeno, navaja drugi vlagatelj, je naročniku dokazal v ponudbi, z dne 4. 11. 2016, s predstavitvijo na testnem sistemu in ppt prezentacijo dne 13. 7. 2017, z odgovori na vprašanja dne 6. 12. 2017 in z Dokončnim opisom rešitve, z dne 5. 11. 2017. Drugi vlagatelj opozarja, da je bil naročnik dolžan podati bolj detajlno obrazložitev o tem, zakaj je izbrani ponudnik pri tem merilu prejel 10 točk, s čimer bi neizbranim ponudnikom omogočil uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Drugi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na merilo Obračun plač. Navaja, da naročnik želi prikazati, kako je poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov nad zahtevami v gospodarstvu. Drugi vlagatelj pritrjuje naročniku v tem, da imajo posredni proračunski uporabniki še predpisano poročilo o plačah ISPAP, ki ga je potrebno posebej razvijati, a zatrjuje, da je naročniku prikazal kadrovski sistem ter obračun plač in drugih prejemkov ter mu tudi pojasnil, da je na testnem sistemu nemogoče imeti vse možne metodologije izračuna plač, saj je to stvar implementacije. Tudi v zvezi s tem merilom je razložil naročniku pomen SAP lokalizacije, saj je bila naročnikova glavna skrb nenehno spreminjanje zakonodaje in s tem nove zahteve po spremembah v KIS-u. Iz tehnične dokumentacije nikjer ne izhaja, da mora imeti ponudnik že pripravljena poročila v FRIS-u in KIS-u, saj je to praktično nemogoče. Drugi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na merilo Dosegljiva pomoč na mestu uporabe. V zvezi s tem je prikazal vse funkcionalnosti, navedeno pa je opisal tudi v dokumentu Dokončen opis rešitve, z dne 5. 11. 2017 (v poglavju 3.2.10). Drugi vlagatelj povzema navedbe iz tega dokumenta. Pojasnjuje še, da ni mišljeno, da bo uporabnik stalno preko Googla in Youtube iskal zahtevane funkcionalnosti, Youtube pojasnila so bila vključena le kot dodatek, da bi naročnik videl, kako je do določene pomoči v SAP-u enostavno priti. V SAP-u ima uporabnik, poleg klasične tipke F1, dostopne vse informacije in pomoč v vseh transakcijskih poljih (drugi vlagatelj podaja primer). Zatrjuje, da je članom komisije predstavil tudi druge, bolj poglobljene možnosti pomoči uporabe na poljih znotraj posameznih transakcij po posameznih modulih.
Naročnik se je z dokumentoma št. 401-12/2016, z dne 26. 3. 2018, opredelil do navedb prvega in drugega vlagatelja.
Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 6. 4. 2018, opredelil do navedb naročnika, drugi vlagatelj pa je v vlogi, z dne 6. 4. 2018, opozoril, da predpisi takšne naročnikove vloge ne dopuščajo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj očita naročniku, da mu ni omogočil vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so javni po zakonu. Opozarja tudi, da izbrani ponudnik sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ni predložil že v ponudbi, dokumentacija pa naknadno ne more postati poslovna skrivnost. Poleg tega zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ni izpolnil pogoja iz točke 2.3.3.1, v skladu s katerim bi moral predložiti pet referenc. Navaja tudi, da je naročnik izbranemu ponudniku in drugemu vlagatelju dodelil preveliko število točk. Izbrani ponudnik ne bi smel dobiti točk po merilu Reference kadra, za ostalo točkovanje pa dokazov ne more predložiti, saj mu vpogled v te dele ponudb ni bil omogočen. Naročniku tudi očita, da je prejel napačno število točk po merilu Reference kadra, najvišje možno število točk pa bi moral prejeti tudi po merilih Odprtost in sposobnost integracije, Poročanje v PIS, Vodenje registra osnovnih sredstev, Obračun plač in Dosegljiva pomoč v PIS. Zatrjuje tudi, da je naročnik posegel v načelo enakopravnosti, saj ga ni pozval k pojasnilom v zvezi z referencami kadrov, izbranemu ponudniku pa je dovolil dodajanje novih referenčnih projektov kadrov.
Drugi vlagatelj zatrjuje, da je zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo ter v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, naročnik pa mu vpogled v te dele nezakonito ni omogočil. Naročniku tudi očita, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet. Zatrjuje tudi, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen, zato mu ni jasno, zakaj je bil izbrani ponudnik (po necenovnih merilih) ocenjen s tako velikim številom točk. Poleg tega tudi navaja, da je bila njegova ponudba napačno ocenjena po merilih Poročanje v PIS, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe.
Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega postopka s pogajanji. Postopek konkurenčnega postopka s pogajanji ureja 44. člen ZJN-3. Gre za postopek, v katerem udeleženci na podlagi naročnikovih minimalnih zahtev že pred izvedbo pogajanj predložijo ponudbe, ki so nato (lahko) predmet pogajanj (izboljšav) vse do končne pogajalske pozicije. Konkurenčni postopek s pogajanji je za naročnika lahko uporabljiv zlasti v primerih, ko se so njegove minimalne zahteve v zvezi s predmetom naročila že na začetku opredeljive, vendar naročnik meni, da je še vedno na voljo nekaj prostora za izboljšave. Na podlagi objave razpisa lahko vsi zainteresirani potencialni ponudniki (zakon jih v tej fazi imenuje kandidati) naročniku predložijo svoje prijave za sodelovanje v konkurenčnem postopku s pogajanji. Ko naročnik prejme prijave za sodelovanje, jih pregleda in med njimi izbere tiste, ki izpolnjujejo v razpisu vnaprej določene zahteve in pogoje za sodelovanje v postopku Če je bilo tako določeno v objavi razpisa, lahko naročnik že v tej fazi omeji število ponudnikov/kandidatov, ki jih bo povabil k sodelovanju. V nadaljevanju postopka naročnik kvalificirane ponudnike/kandidate pisno povabi, naj mu predložijo prve (začetne) ponudbe. Naročnik ima možnost, da si pridrži pravico, da sprejme prve ponudbe, brez kakršnihkoli nadaljnjih pogajanj - vendar le, če si je takšno pravico pridržal že v objavi razpisa. V tem primeru se lahko postopek zaključi brez pogajanj in z neposredno izbiro najugodnejše ponudbe, v nasprotnem primeru pa so pogajanja za naročnika obvezna. Naročnik lahko pogajanja izvede v enem ali več krogih. Cilj pogajanj je izboljšanje prvotne vsebine predloženih ponudb, pri čemer minimalne zahteve in merila ne morejo biti predmet pogajanj. Med pogajanji je torej prepovedano spreminjati naslednje elemente naročila: opis naročila, merila za izbiro in tisti del tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo minimalne zahteve. Sprememba drugih delov specifikacij je dopustna, vendar le pod pogojem, če imajo ponudniki dovolj časa, da se ustrezno odzovejo. Po prejemu končnih ponudb naročnik preveri, ali so skladne z minimalnimi zahtevami, ter jih oceni na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe.
Kot izhaja iz Povabila k oddaji prijave (točka 1.1 - Podatki o naročniku in postopku), so v obravnavanem primeru v prvi fazi prijavo lahko oddali vsi zainteresirani potencialni ponudniki. Naročnik je navedel, da bo priznal sposobnost vsem kandidatom, ki bodo izpolnili vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti, navedene v točki 2.3 poglavja razpisne dokumentacije, hkrati pa bo njihova prijava tudi pravočasna in ji ne bo mogoče očitati kakršnihkoli nezakonitosti. Naročnik je napovedal, da bo v drugi fazi izvedel pogajanja z vsemi kandidati, ki jim je v prvi fazi priznal sposobnost, in da bosta izvedena dva kroga pogajanj. Naročnik je navedel, da se bo pogajal o ponudbeni ceni in tehničnih specifikacijah naročila - to je zlasti o projektnem načrtu (časovnica, migracije članic), razdelitvi dela med naročnikom in ponudnikom, zmanjševanju rizikov (vmesniki, dodelave, čiščenje podatkov) in o elementih pogodbe (avtorske pravice, odzivni čas), pri čemer je opozoril, da predmet pogajanj ne bodo minimalne tehnične zahteve. Naročnik je tudi navedel, da bo med pogajanji zagotovil enako obravnavo vseh ponudnikov in informacij ne bo nudil diskriminatorno, ter da bo vse sodelujoče ponudnike v prvem krogu pogajanj pisno obvestil o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je še zapisal, da brez izrecnega soglasja ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, ne bo razkril zaupnih informacij, ki mu jih je sporočil ponudnik, ter da bodo pogajanja še bolj podrobno urejena protokolu, ki ga bo ponudnikom posredoval z vabilom na pogajanja.
Naročnik je torej predmetni postopek razdelil na dve fazi, pri čemer se prva faza postopka nanaša na ugotavljanje sposobnosti kandidatov, druga faza pa na pogajanja s kvalificiranimi (usposobljenimi) kandidati. Naročnik je 16. 2. 2017 sprejel Sklep o priznanju sposobnosti št. 401-12/2026, s katerim je sposobnost priznal štirim ponudnikom (izbranemu ponudniku, obema vlagateljema in družbi Adacta d.o.o.). Zoper naročnikov sklep o priznanju sposobnosti je bil vložen zahtevek za revizijo, ki sta ga naročnik in Državna revizijska komisija (slednja s sklepom št. 018-059/2017) zavrnila, zato je navedena odločitev (na kar pravilno opozarjata tako izbrani ponudnik, kakor tudi naročnik) postala pravnomočna dne 16. 5. 2017. Državna revizijska komisija pa je že večkrat zapisala (tudi v obeh odločitvah, na kateri opozarjata izbrani ponudnik in naročnik), da v primeru večfaznih postopkov ni mogoče dopustiti uveljavljanja morebitnih kršitev iz predhodnih faz postopka, ki so že pravnomočno končane. Nesporno torej je, da je bila (tudi) izbranemu ponudniku na podlagi prijave, ki jo je ta oddal v prvi fazi predmetnega postopka, priznana sposobnost. Ker je naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti pravnomočna (že skoraj eno leto), ni več mogoče ugotavljati, ali je izbrani ponudnik izpolnil (vse) zahteve in pogoje za sodelovanje oziroma ali je izpolnil referenčne pogoje.
Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti prvemu vlagatelju v tem, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dodajanje novih referenčnih projektov kadrov. Čeprav navedeni očitek ni najbolj jasen, ga je Državna revizijska komisija iz razloga, ker so bile predmet ocenjevanja ponudb tudi reference kadra (reference kadra so v obravnavanem primere določene kot pogoj in kot merilo, le da so bili zahteve za pridobitev točk po merilu strožje, oziroma so se morale kadrovske reference v tem primeru nanašati na večje število zaposlenih), kljub temu preverila. Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, je naročnik z enim izmed odgovorov, ki ga je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, dopustil ponudnikom, da kot dokazila referenc za kadre lahko uporabijo potrdila potrjenih obrazcev, ki so jih oddali v predhodno neuspešno končanem postopku oddaje javnega naročila (za identičen predmet), poleg tega je ponudnikom tudi dovolil, da v zvezi s tem podajo zgolj izjavo, da naročnik že razpolaga s to dokumentacijo iz predhodno izvedenega postopka. Izbrani ponudnik je ravnal v skladu z drugo možnostjo in podal izjavo (na obrazcu št. 9b - Seznam kadra), da naročnik že razpolaga s predmetno dokumentacijo, poleg tega je 18 kadrov (poimensko) tudi navedel, ta kader pa se, kot je ugotovila Državna revizijska komisija, ujema s kadrom, ki izhaja iz ponudbe, ki je bila predložena v predhodno neuspešno končanem postopku oddaje javnega naročila, skupaj z njeno (že takratno) dopolnitvijo.
Oba vlagatelja tudi očitata naročniku nepravilno ocenjevanje ponudb po različnih, necenovnih merilih za izbor najugodnejše ponudbe.
Naročnik je merila za izbiro najugodnejše ponudbe navedel in opisal v točki 2.4.1 Povabila k oddaji prijave, in sicer:
»Merilo za izbor najugodnejše ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba na podlagi meril:
1. Cena - največ 30 točk
2. Druga merila - 70 točk
Izbrana bo ponudba ponudnika, ki bo na podlagi navedenih meril in načina izračunavanja točk, navedenem v nadaljevanju, dosegla največje število točk.
Ponudnikove dosežene točke se bodo za posamezna merila ugotavljala na sledeč način:
2.4.1.1. Cena (največ 30 točk)
Naročnik bo ponudbe ocenjeval po formuli:
Skupna ponudbena cena (30 točk)
((Cena postavke »Skupna ponudbena cena« najugodnejše ponudbe / Cena postavke »Skupna ponudbena cena« ocenjevane ponudbe) x 30 točk).
2.4.1.1. Druga merila (največ 70 točk)
A) Reference kadra v primerljivo kompleksnem organizacijskem okolju (največ 10 točk)
Ponudnikov kader, ki bo dela opravljal po ponudbi, je vzpostavil (za čas vzpostavitve se šteje datum začetka produkcijskega obratovanja) ali vzdržuje poslovni informacijski sistem, kjer je naročnik zaposluje vsaj 500 zaposlenih. Referenčni poslovni informacijski sistem pri naročniku z navedenim številom zaposlenih izpolnjuje vse ostale zahteve, ki so za referenčni PIS navedene v točki 2.3.3.1. Splošna referenca ponudnika. Pogoj števila zaposlenih pri naročniku je izpolnjen, če je imel naročnik zahtevano število zaposlenih:
- na dan 31.12. v letu vzpostavitve PIS ali
- na dan 31.12. v obdobju obratovanja PIS v zadnjih 3 letih pred rokom za oddajo ponudbe, kjer je pogoj izpolnjen, če je imel naročnik zahtevano število zaposlenih na dan 31.12. vsaj v enem koledarskem letu, torej 31.12.2013, 31.12.2014 ali 31.12.2015.
Za kader, ki je v tej ponudbi prijavljen kot Vodja projekta, in je vsaj na enem referenčnem projektu v skladu z navedenimi zahtevami vsaj 3 mesece opravljal vlogo vodje referenčnega projekta, prejme ponudnik 2 točki. Za vsakega od kadrov, ki je v tej ponudbi prijavljen kot Svetovalec za vzpostavitev PIS in je na vsaj enem referenčnem projektu v skladu z navedenimi zahtevami vsaj 3 mesece opravljal vlogo svetovalca za uvajanje oziroma uvajalca za vzpostavitev poslovnega informacijskega sistema, prejme ponudnik po 2 točki, vendar skupno največ do 8 točk za 4 ali več kadrov, prijavljenih za vlogo Svetovalec za vzpostavitev PIS.
Dokazilo: Izpolnjen Obrazec 9 in 9A.
B) Tehnološka merila ponujenega PIS na dan oddaje ponudb (največ 10 točk)
Poslovna logika v okviru arhitekture PIS (največ 2 točki):
- 2 točki po tem merilu: Poslovna logika PIS se v celoti nahaja na strežniškem PIS, tako da se poslovna pravila v celoti upravljajo (določajo in spreminjajo) na enem mestu.
- 0 točk: Zahteva ni izpolnjena.
Dokazilo: Opis sodobnosti tehnologij v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Nameščanje PIS (največ 3 točke):
- 3 točke po tem merilu: Nameščanje PIS na delovnih postajah in mobilnih napravah končnih uporabnikov ni potrebno. Za dostop do PIS na delovnih postajah je potreben samo podprti brskalnik.
- 1 točki po tem merilu: Za dostop do PIS na delovnih postajah in mobilnih napravah končnih uporabnikov je treba enkrat (samo pri prvi namestitvi) namestiti posebno programsko opremo, ki omogoča dostop do PIS (lahko odjemalec PIS ali druga programska oprema, ki ni vključena v standardno namestitev programske opreme na delovni postaji ali mobilni napravi). Vse nadaljnje posodobitve PIS na delovnih postajah in mobilnih napravah končnih uporabnikov se izvedejo v celoti brez ročnih posegov končnih uporabnikov in tudi brez potrebnih aktivnosti za strokovne službe naročnika, ki skrbijo za delovanje informacijske infrastrukture in ne zahtevajo administratorskih pravic uporabnika na delovni postaji ali mobilni napravi.
- 0 točk: Vsa nameščanja PIS na delovnih postajah in mobilnih napravah končnih uporabnikov zahtevajo ročni poseg končnega uporabnika ali strokovne službe naročnika, ki skrbijo za delovanje informacijske infrastrukture ali zahteva administratorske pravice uporabnika na delovni postaji ali mobilni napravi.
Dokazilo: Opis sodobnosti tehnologij v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Odprtost in sposobnost integracije PIS z drugimi informacijskimi sistemi (največ 2 točki):
- 2 točki po tem merilu: Arhitektura PIS samostojno omogoča dvosmerno integracijo z drugimi informacijskimi sistemi brez dodatnega razvoja v okviru PIS (npr. dokumentiran API) ali omogoča dvosmerno integracijo z zunanjim integracijskim orodjem, ki je vključen v ponudbo ponudnika (licence in storitve). Za integracijo morajo biti uporabljeni sodobnih enotni mehanizmi (npr. spletne storitve) za celotni PIS. Pri vnosu podatkov preko vmesnika se morajo uporabiti enaka poslovna pravila kot v primeru vnosa preko uporabniškega vmesnika.
- 0 točk: Zahteva ni izpolnjena.
Dokazilo: Opis sodobnosti tehnologij v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Enotna tehnična zasnova in izvedba PIS (največ 3 točk):
- 3 točke po tem merilu: Zasnova in izvedba PIS je enotna, tako da uporablja največ eno vrsto podatkovne baze, da so uporabljeni enaki pristopi, tehnologije in rešitve na vseh delih PIS vključno s tem, da so za avtorizacijo uporabnikov uporabljeni enotni mehanizmi, in da so vse funkcionalnosti uporabnikom na voljo z enotno uporabniško izkušnjo.
0 točk: Zahteva ni izpolnjena.
Dokazilo: Opis enotne tehnične zasnove in izvedbe v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
C) Merila funkcionalnosti ponujenega PIS na dan oddaje ponudb (največ 50 točk)
Poročanje v PIS (največ 10 točk)
Priprava pregledov podatkov (preglednice, vrtilne tabele, izpisi in druga s FRIS-om povezana namenska orodja) iz knjižb, temeljnic, kartic prometa, po kriterijih, ki so predmet vnosa (konto, vir, SM, SN, obdobje, partner, protikonto), ki jih lahko pripravi končni uporabnik z računovodskim znanjem brez dodatnih navodil ali pomoči izvajalca v okviru uporabniškega vmesnika PIS brez uporabe drugih orodij. Na posameznem pregledu podatkov mora biti možno prikazati poljubno kombinacijo podatkov, ki so vneseni v okviru posameznega funkcionalnega področja FRIS (Glavna knjiga s saldakonti, Plačilni promet, Osnovna sredstva, Kadrovska evidenca, Obračun plač (vključno avtorske in podjemne pogodbe), Obračun potnih stroškov). V pregledu podatkov mora biti mogoče uporabiti kot filtre podatke, ki so vneseni v okviru posameznega funkcionalnega področja FRIS, filtre je mogoče nastaviti z izbiro vrednosti ali izbiro razponov vrednosti posameznega filtra. Datumske izbire je mogoče nastaviti kot absolutne datume ali relativne datume glede na tekoči datum (danes, včeraj, zadnji mesec, predzadnji mesec, tekoče leto in podobno). Podatke na pregledu mora biti možno sortirati hkrati po več podatkih na izpisu, in sicer najprej po podatku 1, nato po podatku 2, …. Podatke na pregledu mora biti možno grupirati po več podatkih, in sicer najprej po podatku 1, nato po podatku 2, … Na pregledu mora biti možno za numerične podatke določiti seštevanje in sicer za celoten pregled in po grupah. Sortiranje in grupiranje podatkov mora biti pri tekstovnih podatkih omogočeno v skladu slovensko abecedo, poleg tega mora zagotoviti pravilno datumsko sortiranje in grupiranje. Pregled podatkov je možno izvoziti neposredno v format datoteke Excel (brez vmesnih pretvorbenih datotek) vključno z vodilnimi vrsticami ter pravilnim prenosom podatkovnega tipa (če je v FRIS podatek tip tekst, je tudi pri izvozu v Excel tekst, če je v FRIS, datum je tudi izvoženi podatek predstavljen kot datum, enako za vse ostale podatkovne tipe). Za posamezen pregled podatkov mora biti možno shraniti nabor podatkov, definicijo filtrov in sortiranje kot vrsto izpisa. Vrsto pregleda podatkov lahko uporabi isti končni uporabnik ali drug končni uporabnik v skladu s pravicami.
- 10 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan oddaje ponudbe zahteve, navedene v predhodnih alinejah, ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Proces likvidacije računov (največ 10 točk)
PIS v trenutku oddaje omogoča večstopenjsko in vzporedno potrjevanje prejetih računov. Potrjevanje je omogočeno za več podpisnikov, več SM (stroškovnih mest), več SN (stroškovnih nosilcev) in več virov hkrati. Prejeti račun z vsemi ustreznimi e prilogami (dobavnica, naročilnica, javno naročilo, pogodba, ponudba, prevzemnica…) vsak podpisnik pregleda za svoj del potrjevanja.
Podpisnike PIS samodejno obvešča in opominja, da jih čaka račun/računi za podpisovanje.
Podpisniki lahko določajo stroškovna mesta/stroškovne nosilce le v okviru svojih pristojnosti.
Podpisniki imajo možnost dodajanja komentarjev in morebitnih prilog k računu ob podpisovanju.
Ponudnikov PIS omogoča tudi elektronsko potrjevanje prejetih računov iz tujine in računov, ki so jih zaposleni sami plačali in prinesli v obdelavo. Take prejete račune je mogoče skenirati in poskenirane poslati do izbranih podpisnikov.
Podpisniki imajo vsak trenutek možnost vpogleda v že podpisane prejete račune (tudi za več let) po različnih parametrih: dobaviteljih, SN, viru financiranja, vsebini računa…
Zagotovljena je hramba prejetega računa s celotno vsebino potrjevanja. Za dogodke spreminjanja in potrjevanja obstaja revizijska sled.
Ponudnik PIS v trenutku oddaje omogoča mobilno potrjevanje dokumentov iz spletnih brskalnikov in na različnih platformah osebnih računalnikov, tabličnih ali mobilnih naprav: Android, iOS, Windows.
- 10 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, z izjemo mobilnega potrjevanja dokumentov, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan oddaje ponudbe zahteve, navedene v predhodni alineji, ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Možnost dodajanja slike dokumenta v elektronski obliki k vsaki knjižbi (največ 5 točk)
Ob vnosu knjižb v dvostavnem knjigovodstvu (glavna knjiga, saldakonti) je mogoče vsaki knjižbi dodati sliko dokumenta. Slika dokumenta se doda z optičnim branjem dokumenta ali se doda s kopiraj-prilepi funkcijo oziroma se prenese iz obstoječih dokumentov PIS ali neposredno iz zunanjih programov s pomočjo programskega vmesnika. Ob pripravi knjigovodskih knjižb je možen sočasni ogled slike dokumenta, ki je podlaga za knjiženje - npr. na levi strani se nahajajo okna za vnos podatkov, na desni strani pa se vidi prejeti račun.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 2 točki po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan oddaje ponudbe navedenega v predhodnih alinejah ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Vodenje registra osnovnih sredstev (največ 5 točk)
PIS omogoča vodenje osnovnih sredstev po naslednjih atributih: konto, nahajališče, stroškovno mesto, stroškovni nosilec, odgovorna oseba, amortizacijska skupina, datumi nabave in izločitve, prost atribut ter pripravo poročil po vseh vnesenih atributih za poljubna obdobja. Možnost vnosa več kosov istovrstnih osnovnih sredstev z enim vnosom ali možnost vnosa novega osnovnega sredstva iz že obstoječe inventarne številke (kopiranje vseh atributov osnovnega sredstva). Možnost dodajanja slike osnovnega sredstva ali slike poljubnega dokumenta k inventarni številki v registru osnovnih sredstev.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 2 točki po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan ponudbe navedenega v predhodnih alinejah ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Obračun plač (največ 5 točk)
Možnost paketnega vnosa podatkov za obračun plač (najmanj ure, VP). Možnost obračunov drugih prejemkov iz odvisnega razmerja (AH). Možnost hranjenja in dostopanja do vseh dokumentov, ki so podlaga za mesečni obračun plač v e-obliki za celotni obračun po zaposlenih. Možnost pošiljanja obračunskih listov po e-pošti z zaščito dostopa do datoteke s plačilno listo (osebna in unikatna šifra za vsak posamezen kader, ki je nastavljiva). Možnost priprave poročil iz obračuna plač po: zaposlenih, SM, SN, obdobjih, VP.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 2 točki po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan ponudbe navedenega v predhodnih alinejah ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Možnost nastavitve in priprave poslovnih poročil ter avtomatsko pošiljanje prejemnikom po elektronski pošti (največ 5 točk)
PIS omogoča predpripravo enostavnih poslovnih poročil, ki se avtomatsko brez posega končnega uporabnika v skladu z nastavljeno dinamiko izdelajo in pošiljajo izbranim končnim uporabnikom (vodstvo, predstojniki) po elektronski pošti. Z enostavnimi poslovnimi poročili so mišljena poročila, ki so pripravljena v tabelaričnih in grafičnih oblikah, in ki vsebujejo naslednja poročila: bilanca stanja izkaz poslovnega izida, informacije o prihodkih in odhodkih, stanju denarnih sredstev, terjatvah in obveznostih.
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 2 točki po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan oddaje ponudbe navedenega v predhodnih alinejah ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Dosegljiva pomoč v PIS na mestu uporabe (največ 5 točk)
Končnemu uporabniku PIS omogoča enostaven in enoten način (npr. s tipko F1) dostopa do kratkih navodil za uporabo programa in opisa funkcionalnosti posameznih ukazov, kjer se vsakokrat odpre vsebina glede na lokacijo v PIS, kjer se končni uporabnik nahaja (ang. Context-sensitive help).
- 5 točk po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je v celoti vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 2 točki po tem merilu: Funkcionalnost, kot opisana zgoraj, je delno vključena v ponujen PIS v času oddaje ponudbe.
- 0 točk po tem merilu: Ponujen PIS na dan ponudbe navedenega v predhodnih alinejah ne izpolnjuje.
Dokazilo: Opis funkcionalnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Fleksibilnost v smislu prilagajanja strukture in nabora podatkov o kadrih in drugih entitetah kadrovskega sistema, ki se vnašajo, obdelujejo in prikazujejo v PIS (največ 5 točk)
Nabor pomeni seznam podatkov vključno s tipom, ki se vodi za kader in druge entitete kadrovskega sistema. Struktura pomeni gnezdenje podatkov in morebitno ponavljanje istovrstnih podatkov. Prilagajanje pomeni, da se lahko struktura spremeni, enako nabor, kar pomeni, da se podatek doda, spremeni tip ali podatek odstrani. Zahteva zajema tudi nastavljanje pogojev, ki so povezani s podatki.
- 5 točk po tem merilu: PIS omogoča prilagajanje strukture in nabora podatkov izključno skozi nastavitve v okviru PIS, ki jih lahko izvaja usposobljen končni uporabnik pri naročniku brez poglobljenega tehničnega znanja in brez spreminjanja programske kode s strani izvajalca.
- 2 točki po tem merilu: PIS omogoča prilagajanje strukture in nabora podatkov, vendar mora to izvajati usposobljen končni uporabnik pri naročniku, ki ima poglobljeno tehnično znanje, spremembe v kodi so potencialno potrebne (strokovni uporabnik).
- 0 točk po tem merilu: Za prilagajanje strukture in nabora podatkov je potreben dodaten razvoj, ki ga lahko izvede samo pooblaščena oseba izvajalca.
Dokazilo: Opis fleksibilnosti v obrazcu X Opis rešitve in preveritev naročnika po oddaji ponudb na vzpostavljenem PIS na lokaciji naročnika.
Naročnik si pridružuje pravico do vpogleda v rešitev (demo verzijo) ponudnika.
V primeru, da dve ali več ponudb zbere enako število točk, bo o najugodnejšem ponudniku odločalo višje doseženo število točk iz naslova meril funkcionalnosti, če sta tudi po tem kriteriju ponudnika izenačena, o izbranem ponudniku odloči žreb.«
Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, na vprašanje enega izmed potencialnih kandidatov (Ali lahko uporabi tudi kopijo Obrazca 9b iz prejšnjega razpisa?), podal tudi naslednji odgovor (vprašanje in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 21. 10. 2016):
»Kot dokazila referenc za kadre lahko uporabite kopije potrjenih obrazcev, ki ste jih oddali pri prejšnjem javnem naročilu št. 401-1/2016, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 29. 4. 2016, pod št. objave JN2205/2016, če še vedno izpolnjujejo naročnikove zahteve iz tega javnega naročila, objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. JN006059/2016-B01-Dobava in vzdrževanje poslovnega in informacijskega sistema UL, datum objave 6. 10. 2016. Dopuščamo tudi, da v tem primeru podate izjavo, da naročnik že razpolaga s to dokumentacijo iz vaše ponudbe za predhodno izvedeno javno naročilo.«
Iz citiranih meril je razvidno, da je naročnik v obravnavanem primeru določil kombinacijo finančnih, kadrovskih, tehnoloških in zlasti funkcionalnih kriterijev (slednje je ovrednotil tudi z najvišjim možnim številom točk). Tehnološki in funkcionalni kriteriji se nanašajo neposredno na posamezne specifične lastnosti ponujenega sistema, kot ga lahko ponudniki, na podlagi lastne tehnologije in znanja, izvedejo ob upoštevanju tehničnih zahtev naročnika. Naročnik je napovedal, da se bodo navedeni (tehnološki in funkcionalni) kriteriji presojali s pomočjo predložene tehnične specifikacije (naročnik jo je poimenoval Dokončen opis rešitve), ter da se bodo preverjali na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih vsakega posameznega ponudnika.
Oba vlagatelja tudi zatrjujeta, da se specificirani deli ponudbene dokumentacije, v katere bi želela vpogledati, nanašajo na tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali njegove tehnične rešitve resnično izkazujejo višino podeljenih točk po posameznem merilu. Ta del ponudbe pa vsebuje podrobne tehnične podatke o ponujeni rešitvi, in kot takšen predstavlja, kot pravilno opozarja tudi izbrani ponudnik, občutljive informacije o tehnologiji in tehničnih rešitvah, ki temeljijo na njegovem znanju in idejah. Ta del tako zagotovo predstavlja informacije, katerih razkritje nepooblaščenim osebam, zlasti seveda konkurenčnim ponudnikom, bi lahko izbranemu ponudniku povzročilo veliko škodo in bi poslabšalo njegov konkurenčni položaj na trgu. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je izbrani ponudnik ta del ponudbe označil kot zaupen. Navedeno je sicer res storil šele s sklepom, ki ga je predložil na samem vpogledu obeh vlagateljev v njegovo ponudbo. A kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, mora naročnik kljub temu še vedno upoštevati sklep o določitvi poslovne skrivnosti, saj trenutek predložitve sklepa o določitvi poslovne skrivnosti vpliva le na vprašanje morebitne naročnikove odgovornosti za škodo, ne pa na sam status teh podatkov. Navedeni del ponudbe izbranega ponudnika torej predstavlja njegove subjektivne poslovne skrivnosti. Glede na podrobne tehnične opise in predstavitve in glede na škodljive posledice, ki bi lahko nastale v primeru razkritja teh podatkov nepooblaščenim osebam, pa je nedvomno mogoče govoriti tudi o objektivnih poslovnih skrivnostih izbranega ponudnika. Kot pravilno opozarja naročnik, sta tehnični del svoje ponudbe kot zaupnega označila tudi oba vlagatelja, kar pomeni, da se prav tako zavedata občutljivosti podatkov, s katerimi sta naročniku razkrila svojo tehnologijo.
Vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjujeta, da tehnična dokumentacija, v katero bi želela vpogledati, predstavlja podlago za dodeljevanje točk na podlagi meril, in da bi morala biti kot taka razkrita glede na določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, v skladu s katero so javni tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Čeprav je vlagateljema mogoče pritrditi v tem, da tehnični del ponudbe vsebuje informacije, na podlagi katerih so ponudniki opredelili konkretne tehnične lastnosti posameznih delov ponujenega sistema, ki so se ocenjevali v okviru meril, in da je na podlagi tudi navedenega dela ponudbe mogoče preveriti, ali so navedene vrednosti pri posameznih tehničnih merilih verodostojne, pa se z njima ni mogoče strinjati, da gre za tisti del ponudbe, ki bi moral biti v skladu z ZJN-3 javen. Tehnični del ponudbe, v katerem so ponudniki predstavili lastne tehnične rešitve in tehnologije, predstavlja zaupen podatek tako po subjektivnem kot tudi po objektivnem kriteriju, saj gre za občutljive informacije o ponudnikovih tehnologijah, znanju in pravicah intelektualne lastnine, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi vsakemu posameznemu ponudniku povzročilo veliko škodo.
Smiselno enako naj bi veljalo tudi za naročnikovo dokumentacijo, ki vsebuje tehnične podrobnosti, ki so bile ugotovljene na predstavitvah ponujenega sistemov, oziroma za dokumentacijo, ki se nanaša na točkovanje funkcionalnosti ponujenih sistemov. Na navedeno opozarja tudi izbrani ponudnik, poleg tega izbrani ponudnik tudi zatrjuje, da je naročnik (že) z obširno obrazložitvijo razkril veliko značilnosti in njegovih konkurenčnih prednosti tehnične rešitve, čeprav so bili ti podatki označeni kot poslovna skrivnost. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3, ko vlagateljema ni omogočil vpogleda v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika in v dokumentacijo, ki se nanaša na preverjanje in/ali ocenjevanje tehničnih oziroma funkcionalnih karakteristik poslovno informacijskega sistema, ki ga je ponudil izbrani ponudnik.
Ob zapisanem gre pojasniti, da je potrebno v tem konkretnem primeru, glede na vsebino tehničnih informacij, ki so jih ponudniki podali v ponudbah (ter jih tudi predstavili na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih), dati prednost varovanju poslovnih skrivnosti izbranega ponudnika pred pravico do vpogleda v njegovo ponudbeno dokumentacijo (takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi v odločitvi št. 018-111/2016). Ob tem je potrebo tudi poudariti, da je pravica do vpogleda namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva, in ne temu, da se ponudnik seznani z zaupno vsebino ponudb konkurenčnih ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo vlagateljema v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, kljub temu, da nista imela možnosti vpogleda v zaupni tehnični del ponudbe izbranega ponudnika (in v naročnikovo dokumentacijo, ki se nanaša na ugotovitve s prezentacije poslovnega informacijskega sistema, ki ga je ponudil izbrani ponudnik). Oba vlagatelja sta bila namreč z izpodbijanim sklepom dovolj podrobno seznanjena z ocenjevanjem vseh treh ponudb oziroma sta imela na razpolago dovolj podatkov za konkretizacijo navedb in za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.
Iz navedenih razlogov je potrebno zavrniti tudi očitek drugega vlagatelja o tem, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen. ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. V konkretnem primeru je naročnik dovolj podrobno obrazložil, kako je ocenjeval vse tri ponudbe (obrazložitev je podana na več kot petnajstih straneh). V primeru, da so bila merila izpolnjena le delno (ali pa niso zadostila postavljenim kriterijem) je namreč naročnik pri vsakem izmed njih zapisal, za katere kriterije posameznega merila je ugotovil, da niso izpolnjeni in zakaj. Pri vseh osmih funkcionalnih merilih, ki so bila pri posameznih ponudnikih izpolnjena v celoti (in jim je bilo na tej podlagi dodeljeno maksimalno število točk), pa je upravičeno zapisal le, da so funkcionalnosti (kot izhajajo iz razpisne dokumentacije) izpolnjene v celoti. Tako je naročnik ravnal pri obrazložitvi ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika, kakor tudi pri obeh vlagateljih. Tudi sicer je bilo mogoče v primeru, kadar je posamezni ponudnik izpolnil (izkazal) vse kriterije posameznega funkcionalnega merila, ugotoviti le, da jih je izpolnil. V nasprotnem primeru pa je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, dovolj podrobno navedel, katere (posamezne) funkcionalnosti pri ocenjevanih ponudbah niso izpolnjene in zakaj. Smiselno enako je naročnik ravnal tudi pri štirih »tehnoloških« merilih, pri merilu Reference kadra pa je za vsak posamezen ponujeni kader vsakega izmed treh ocenjevanih ponudnikov navedel, ali je (ali ni) s ponujenimi referenčnimi projekti izpolnil kriterije iz razpisne dokumentacije. Če je bil naročnik mnenja, da posamezen ponudnik s posameznim kadrom referenčnih kriterijev ni izpolnil, je tudi dovolj jasno navedel, zakaj meni, da je temu tako.
Obrazložitev torej vsebuje dovolj jasne razloge naročnika, pri nestrinjanju z njeno vsebino pa gre (kot pravilno opozarja tudi naročnik) za drugo vprašanje, ki ga je (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) preverila tudi Državna revizijska komisija.
Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3, se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon (v 85. členu) in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Navedeno pomeni, da ima naročnik za ugotavljanje ekonomsko najugodnejše ponudbe na voljo različne pristope: vrednotenje cenovnih elementov ponudbe (na primer s primerjavo ponujenih cen), vrednotenje stroškovnih elementov s pomočjo stroškovne analize (na primer s primerjavo stroškov življenjskega ciklusa - glej 85. člen ZJN-3) ali pa vrednotenje s pomočjo iskanja najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo (torej z vrednostnim tehtanjem prednosti oziroma slabosti posameznih kvalitativnih parametrov v primerjavi s ceno in iskanjem optimalnega razmerja med obojim).
Določitev posameznih meril, na podlagi katerih bo naročnik v konkretnem primeru poiskal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, je prepuščeno naročniku, saj jih zakon našteva zgolj primeroma. Takšna merila lahko na primer vključujejo: a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in z njim povezane pogoje, b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo (vendar le, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila), c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del (drugi odstavek 84. člena ZJN-3). Zakon določa tudi, da je stroškovni dejavnik lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če gospodarski subjekti na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti (tretji odstavek 84. člena ZJN-3). Primeri javnega naročanja, za katere je v ZJN-3 izrecno predpisano, da jih ni mogoče oddati zgolj na podlagi merila cene, so (poleg arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev) tudi razpisane storitve - torej storitve izdelave računalniških programov (četrti odstavek 84. člena ZJN-3).
Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb, je element medsebojne primerljivosti ponudb na podlagi posameznih parametrov (meril), s katerimi so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu segmentu ponudbe na podlagi posameznega parametra (merila) dodelil določeno število točk, oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela vseh možnih in vnaprej predvidenih točk. Pri tem mora naročnik upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije (v šestem odstavku 84. člena ZJN-3 je določeno, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira, ter da morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, poleg tega jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila). V odsotnosti natančnega načina uporabe posameznega merila, ali če naročnik (kot v obravnavanem primeru) merila opiše z navedbo funkcionalnosti, ki jih bo preverjal na licu mesta (oziroma na delujočih sistemih) mora naročnik v spisovni dokumentaciji izkazati še posebej natančne in kar se da objektivne podlage, na osnovi katerih je ponudbe ocenjeval. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je iz tabele, ki se nahaja v obrazložitvi izpodbijane odločitve, razvidno, da bi vsakršna drugačna razporeditev točk lahko vplivala na končni vrstni red med tremi ocenjevanimi ponudniki. Razlike med skupnim izkupičkom točk med njimi so zelo majhne - izbrani ponudnik je prejel 83,9 točke (od 100 možnih), drugi vlagatelj je prejel le 1,7 točke manj (skupno je prejel 82,2 točke), prvi vlagatelj pa je prejel 74 točk (torej 8,2 točke manj od drugega vlagatelja in 9,9 točke manj od izbranega ponudnika). Če bi prvi vlagatelj prejel še vse točke, za katere trdi, da mu jih naročnik neupravičeno ni dodelil, bi prejel skupno 97 točk oziroma 23 točk več, kot mu jih je namenil naročnik (10 točk pri merilu Reference kadra, 2 točki pri merilu Odprtost sistema in sposobnost integracije ter 11 točk po »funkcionalnih« merilih - 5 točk pri merilu Poročanje v PIS, 3 točke pri merilu Vodenje registra osnovnih sredstev, 3 točke pri merilu Obračun plač in 3 točke po merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe). Drugi vlagatelj pa bi moral v tem primeru prejeti 93,2 točke oziroma 10 točk več, kot jih je prejel v tem postopku (5 točk več pri merilu Poročanje v PIS, 3 točke po merilu Obračun plač in 3 točke po merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe). Predvsem pa je v obravnavanem primeru potrebno tudi upoštevati, da je naročnik (kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji) funkcionalna merila, ki jih je utežil s 50 točkami, presojal ne le na podlagi (tehničnega dela) prejetih ponudb, pač pa zlasti na predstavitvah vseh treh ponujenih poslovno informacijskih sistemov (oziroma je izpolnjevanje funkcionalnih kriterijev preverjal na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih).
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija poskušala preveriti ocenjevanje prejetih ponudb po vseh spornih funkcionalnih (in tehnoloških) merilih. Kot je namreč razvidno iz obeh zahtevkov za revizijo, naj bi ponudba izbranega ponudnika prejela preveliko število točk, poleg tega prvi vlagatelj zatrjuje, da je prejel premajhno število točk po enem izmed tehnoloških meril - to je po merilu Odprtost sistema in sposobnost integracije in po štirih funkcionalnih merilih - to je po merilih Poročanje v PIS, Vodenje registra osnovnih sredstev, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe, drugi vlagatelj pa očita naročniku, da bi moral prejeti več točk po merilih Poročanje v PIS, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (oba vlagatelja zatrjujeta, da bi morala po teh merilih prejeti najvišje možno število točk).
Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, naročniku v obravnavanem primeru ni uspelo v celoti pojasniti objektivnih osnov, na podlagi katerih je prejete ponudbe ocenjeval, s čimer se je pri obeh vlagateljih upravičeno vzbudil dvom v objektivno ocenjevanje. Dvom v naročnikovo objektivnost pri ocenjevanju obeh ponudb je v konkretnem primeru še toliko večji, saj je faza primerjave in vrednotenja ponudb tako slabo dokumentirana, da naročnikovih zaključkov ni mogoče objektivno preveriti. V odstopljeni spisovni dokumentaciji se sicer nahajajo ocenjevalni listi ugotovitev naročnikove ocenjevalne komisije, ki se nanašajo na funkcionalnosti ponujenih sistemov (in sicer za vsako ponudbo po štirje ocenjevalni listi), vendar so te ugotovitve pri večini meril ne le nečitljive, pač pa se tudi razlikujejo oziroma so tako pomanjkljive, da iz teh dokumentov ni mogoče razbrati objektivnih osnov, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih. Vpisi posameznih članov naročnikove ocenjevalne komisije so posledično tudi tako nejasni, da ponekod ni mogoče ugotoviti niti tega, ali posamezne funkcionalnosti dejansko niso bile ponujene (niso delovale) ali pa gre zgolj za takšne ugotovitve naročnikove komisije, ki na samo ocenjevanje niso vplivale. Ti dokumenti oziroma ugotovitve o (ne)izpolnjevanju funkcionalnih zahtev pa so v obravnavanem primeru bistveni. Kot že izhaja iz te obrazložitve (in kot je naročnik vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji) so se funkcionalnosti ponujenih poslovno informacijskih sistemov preverjale na njihovih predstavitvah, in sicer pri izbranem ponudniku dne 5. 12. 2017, pri prvem vlagatelju dne 4. 12. 2017 in pri drugem vlagatelju dne 6. 12. 2017.
Ker so morali ponujeni poslovno informacijski sistemi vse funkcionalnosti, ki so bile predmet ocenjevanja, vsebovati (izkazovati) že ob oddaji ponudb oziroma na njihovih prezentacijah, je te funkcionalnosti (in s tem njihovo ocenjevanje) nemogoče ponovno preveriti, saj bi se lahko tekom (pred)revizijskega postopka že spremenile (oziroma tozadevno nadgradile in uskladile z naročnikovimi funkcionalnimi merili). Drugi vlagatelj sicer navaja, »da so z nakupom licence vse zahtevane funkcionalnosti standardno že v paketu rešitve…«, a po drugi strani tudi priznava, da »sistem, ki je bil prikazan, ni imel do potankosti nastavljenih vseh funkcionalnosti …«. Čeprav prvi in drugi vlagatelj podrobno navajata (tudi s številnimi praktičnimi primeri in izpisi), da sporne funkcionalnosti izpolnjujeta, pa kljub temu ni mogoče (več) ugotoviti, ali so te funkcionalnosti delovale tudi že ob oddaji ponudb oziroma tekom preverjanja na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih. Ob navedenem in iz razloga, ker so si očitki obeh vlagateljev na eni strani ter ugotovitve naročnika na drugi strani v zvezi s tem popolnoma nasprotujoči, bi jih bilo mogoče preveriti le še z jasnimi, soglasnimi in konkretnimi ugotovitvami naročnikove komisije, ki je funkcionalnosti preverjala na delujočih poslovno informacijskih sistemih, oziroma bi moral naročnik v spisovni dokumentaciji, kot že izhaja iz te obrazložitve, v zvezi s tem izkazati jasne, natančne in objektivne podlage. Naročnik bi se lahko v ta namen zavaroval (npr.) tudi s snemanjem predstavitev poslovno informacijskih sistemov, lahko pa bi od predstavnikov ponudnikov zahteval, da dokumentacijo o ugotovitvah na prezentacijah (seveda po predhodni seznanitvi z njimi) tudi podpišejo. V vsakem primeru pa bi morala biti ta dokumentacija vsaj jasna, čitljiva, ugotovitve ocenjevalcev pa bi morale biti medsebojne usklajene, nenazadnje bi morala biti skladna tudi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.
Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da je naročnik v obravnavanem primeru v vsako izmed funkcionalnih meril vključil več funkcionalnosti, zato je funkcionalna merila v ocenjevalnih listih razdelil na več točk. Tako je merilo Poročanje v PIS v ocenjevalnih listih razdeljeno na 34 točk (funkcionalnosti), merilo Proces likvidacije računov na 17 točk, merilo Možnost dodajanje slike dokumenta v elektronski obliki k vsaki knjižbi na 3 točke, merilo Vodenje registra osnovnih sredstev na 17 točk, merilo Obračun plač na 9 točk, merilo Možnost nastavitve in priprave poslovnih poročil ter avtomatsko pošiljanje prejemnikom po elektronski pošti na 6 točk in merilo Dosegljiva pomoč v PIS na mestu uporabe na 5 točk. Vsa funkcionalna merila so strukturirana na način, da ponudnike uvrščajo v tri ocenjevalne razrede. Največ točk po posameznem merilu dobijo tisti ponudniki, katerih poslovno informacijski sistem bo (je) na predstavitvi izkazal vse funkcionalnosti, tisti ponudnik, za katerega se bo (je) ugotovilo, da jih izpolnjuje delno, bo ocenjen z manjšim številom točk (če je bilo posamezno merilo ovrednoteno z 10 točkami, jih v tem primeru dobi 5, če je bilo merilo ovrednoteno s 5 točkami, pa 2 točki). Čeprav naročnik tega v opisu meril ni izrecno navedel, gre razumeti, da neizpolnjevanje zgolj ene izmed funkcionalnosti v okviru posameznega merila, takšnega ponudnika že uvrsti v drugi ocenjevalni razred. V primeru, če ponudniki funkcionalnosti ne izpolnjujejo (oziroma, kot je zapisal naročnik pri opisu meril, če »ponujen PIS na dan oddaje ponudbe zahtev ne izpolnjuje«), ne dobijo nobene točke. Zlasti pa se je v obravnavanem primeru (kot že izhaja iz te obrazložitve) potrebno zavedati, da bi (zaradi izredno majhnih razlik med številom točk, ki so jih prejele tri ocenjevane ponudbe) vsakršna drugačna razporeditev števila točk odločilno vplivala na končni vrstni red med sodelujočimi ponudniki.
Naročnik je (dne 26. 3. 2018) k vlogi, s katero se je opredelil do opredelitve drugega vlagatelja), priložil še dokument »Preverjanje izpolnjevanja meril pri javnem naročilu Dobava in vzdrževanje PIS UL«, ki se po vsebini ujema z obrazložitvijo izpodbijane odločitve (le da je vsebina tega naknadno odstopljenega dokumenta malce bolj podrobna v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudbe prvega vlagatelja po merilu Vodenje registra osnovnih sredstev in na ocenjevanje ponudbe drugega vlagatelja po merilih Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe), a ta dokument je bil (kljub drugačnim zagotovilom naročnika) Državni revizijski komisiji odstopljen šele tekom revizijskega postopka. Na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije (ali poleg navedenega dokumenta razpolaga še s kakršnokoli drugo dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb) je naročnik (z dokumentom št. 401-12/2016, z dne 20. 4. 2018) pojasnil, da v zvezi z ocenjevanjem ponudb ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, oziroma je navedel, da navedena dokumentacija obsega tri tabele, ki se nanašajo na točkovanje ponudb po merilu Reference kadra, za vsakega izmed ocenjevanih ponudnikov po štiri ocenjevalne liste z ugotovitvami štirih članov komisije pri preverjanju ponudb po merilih funkcionalnosti ponujenega PIS ter dokument Preverjanje izpolnjevanja meril pri javnem naročilu Dobava in vzdrževanje PIS UL.
Državna revizijska komisija je najprej poskušala preveriti ocenjevanje izbranega ponudnika Oba vlagatelja namreč zatrjujeta, da je izbrani ponudnik (tudi) po funkcionalnih merilih prejel preveliko število točk.
Iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije je razvidno, da funkcionalna merila sestavlja 8 različnih meril, ki so utežena s 50 % ponderjem, oziroma sta merili Poročanje v PIS in Proces likvidacije računov uteženi z 10 točkami, preostala funkcionalna merila (Možnost dodajanja slike k vsaki knjižbi, Vodenje registra osnovnih sredstev, Obračun plač, Možnost nastavitve in priprave poslovnih poročil in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe) pa s 5 točkami.
Zaradi nazornejše obrazložitve Državna revizijska komisija v veliki večini citira vse tiste ugotovitve iz ocenjevalnih listov, ki so dovolj čitljive, v izogib razkrivanju morebitnih poslovnih skrivnosti izbranega ponudnika jih na določenih mestih povzema zgolj v omejenem obsegu (v teh primerih citirano ugotovitev prekinejo tri pike). Izbrani ponudnik je po funkcionalnih merilih prejel največ točk od vseh treh ponudnikov oziroma je po vseh merilih, z izjemo merila Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (kjer je bil uvrščen v drugi ocenjevalni razred), prejel vse možne točke.
Prvo funkcionalno merilo je merilo Poročanje v PIS, ki je uteženo z 10 % ponderjem. Kot že izhaja iz te obrazložitve, ga sestavlja kopica zahtevanih funkcionalnosti, ki so v ocenjevalnem listu razdeljene na kar 34 točk (funkcionalnosti). Pregled ocenjevanja tega dela ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da so mu vsi štirje člani podelili (po) 10 točk. Kljub temu, da je to merilo prinašalo 10 točk le v primeru izpolnjenih vseh funkcionalnosti, iz ocenjevalnih listov izhajajo pripombe, ki kažejo na to, da ni izpolnjena vsaj ena izmed njih. Vendar pa je pri tem potrebno (ponovno) opozoriti, da iz navedenih vpisov (in tudi iz nekaterih drugih pripomb, ki se nanašajo na druga funkcionalna merila) ni mogoče ugotoviti, ali gre dejansko za neizpolnjevanje posamezne funkcionalnosti ali pa zgolj za ugotovitve, ki na ocenjevanje niso vplivale. V enem izmed ocenjevalnih listov je tako vpisana pripomba »nimajo …« (5. točka ocenjevalnega lista) in »nimajo …« (7. točka ocenjevalnega lista), iz drugega ocenjevalnega lista (v 17. točki) »da, ne pa še …«, pripomba je vnesena tudi v 10. točki tretjega ocenjevalnega lista (»pogojno«), nadaljnje pripombe so nečitljive, podobna ugotovitev (kot izhaja iz prvih dveh ocenjevalnih listov) je vpisana tudi v četrti ocenjevalni list (in sicer v točki 24), sicer je nečitljiva, a vendar je iz nje mogoče razbrati vsaj »…. nimajo«, ena pripomba se nahaja še v 17. točki, vendar je nečitljiva. Naslednje merilo je merilo Proces likvidacije računov, ki je prav tako uteženo z 10 točkami in v ocenjevalnih listih razdeljeno na 16 različnih funkcionalnosti (od točke 38 do točke 53). Izbrani ponudnik je po tem merilu prejel 10 točk (eden izmed članov ocenjevalne komisije števila točk v ocenjevalni list sploh ni vpisal, preostali trije pa so vpisali 10 točk). Pregled ocenjevalnih listov pa zopet pokaže, da naj ena izmed njih ne bi bila izpolnjena, kar sta ugotovila dva člana ocenjevalne komisije, in v zvezi s tem v točki 44 vpisala (prvi) »ni« in (drugi) »ne«, eden izmed njih v ocenjevalni list ni vpisal ničesar, eden pa je pripombo ravno tako vpisal v točki 44, vendar je nečitljiva. Pri naslednjem funkcionalnem merilu (Možnost dodajanja slike dokumenta v elektronski obliki k vsaki knjižbi) je izbrani ponudnik ravno tako prejel najvišje možno število točk (5 točk). Dva člana ocenjevalne komisije sicer točk nista vpisala, a nobeden izmed štirih članov v zvezi s tem merilom ni vpisal nobenih pripomb. Pregled ocenjevalnih listov, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika pri merilu Vodenje registra osnovnih sredstev, ki je razdeljeno na 17 funkcionalnosti (od točke 62 do 78), po katerem je izbrani ponudnik zopet prejel najvišje možno število točk (5 točk), pokaže, da sta točke vpisala zgolj dva člana komisije. Pregled razpredelnice pa pokaže, da so imeli ocenjevalci tudi v tem delu pripombe. Prvi je v točki 67 med drugim vpisal besedo »neuporabno« (ostali tekst je nečitljiv), drugi je v točki 69 vpisal »imajo….«, tretji je v isto točko vpisal »po knjižnih skupinah«, četrti pa ni vpisal ničesar. Naslednje merilo je merilo Obračun plač, ki je uteženo s 5 točkami, po katerem je izbrani ponudnik prav tako prejel najvišji možni izkupiček točk. Pregled vseh štirih ocenjevalnih listov pokaže, da so število točk vanje vpisali trije ocenjevalci, sicer pa v zvezi s tem merilom ni bilo pripomb. Državna revizijska komisija je preverila tudi ocenjevanje po merilu Možnost nastavitve in priprave poslovnih poročil, ki je uteženo s 5 % ponderjem. Število točk so vpisali trije člani komisije, v zvezi z izpolnjevanjem predmetne funkcionalnosti pa pripomb ni bilo. Pri merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (ki je uteženo s 5 točkami), je bil izbrani ponudnik (vsaj kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve) ocenjen z 2 točkama. Kljub temu sta dva evalvatorja v ocenjevalna lista vpisala 0 točk, dva pa točk sploh nista vpisala. Tudi njihove pripombe se razlikujejo. Prvi je vpisal (v točko 105) dokaj nečitljivo pripombo »je možno vključiti …, sicer pa nimajo … drugi (v uvod) »obstajajo navodila v …, da se prilagoditi uporabniku« tretji (v uvod) nečitljivo pripombo, četrti pa (v točke od 101 do 105) »navodila niso najboljša«.
Prvi vlagatelj očita naročniku, da bi moral prejeti vse možne točke po naslednjih štirih funkcionalnih merilih: Poročanje v PIS, Vodenje registra osnovnih sredstev, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (prvo merilo je uteženo z 2 točkama, drugo z 10 in zadnji dve s 5 točkami). Ker gre v tem primeru za konkretizirane očitke ter tudi zaradi nazornejše obrazložitve, Državna revizijska komisija v zvezi s tem povzema vse ugotovitve iz ocenjevalnih listov, ki so dovolj čitljive.
Pri merilu Poročanje v PIS je bil prvi vlagatelj uvrščen v drugi ocenjevalni razred in je prejel 5 od skupno možnih 10 točk. Trije ocenjevalci so v ocenjevalne liste vpisali 5 točk, eden pa točk ni vpisal. Iz ocenjevalnih listov izhajajo številne pripombe, ki medsebojno sicer niso popolnoma usklajene, a so po drugi strani vsaj dovolj čitljive. Pri prvem ocenjevalcu so besede »ni« vpisane v 1., 2. in 3. točki ter beseda »ne« v točke 4, 5, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 17, 20, 21, 24 in 33, pri drugem so pripombe vpisane v točki 17 (»ni več virov financiranja hkrati omogočeno«), 20 (»ni deloval izpis v excel«), 21 (»ni deloval izpis kartice OS«), 24 (»to se da, a je filtrov malo«), 25 (»izpis po državah ni možen brez dod. programiranja«) in 32 (»nismo preverili«). Tretji član ocenjevalne komisije je pripombe vpisal v točkah od 1 do 6 v 1. točki - »izpis do 5 atributov«, v 2. točki - »obvezni atributi na kontu«, v 3. in 4. točki sta vpisa nečitljiva, v 5. točki je pripomba »Excel slab izpis«, v 6. točki je navedeno »izpisi po saldakontih s partnerjem«, besede »ne« so vpisane tudi v točke 10, 13, 17, 21, 22, 24 in 31 ter beseda »slabo« v točki 33. Četrti ocenjevalec je pripombe vpisal v točke 1 (ta vpis je nečitljiv), 5 - »imajo delno-vrtilne tabele ne«, 8 - »zakaj je protikonto posreden« 10 (nečitljiva pripomba), 17 (več nečitljivih vpisov), 22 - »ni nosilcev, ni bilo videti virov« in 33 »slabo - pri OS niti ni bilo, v angleščini vse«. Naslednje merilo, ki je bilo predmet presoje, je merilo Vodenje registra osnovnih sredstev. Pri tem merilu je bil prvi vlagatelj ocenjen z 2 točkama. Po 2 točki so v ocenjevalne liste vpisali trije člani naročnikove komisije, četrti član točk ni vpisal. Tudi pripombe so neusklajene in nečitljive. Tako je prvi ocenjevalec v 1. točki navedel »ni izpisa SM, dobavitelj zadolženci«, beseda »ne« je vpisana tudi v 73. točki, na koncu pa je vpisana še naslednja pripomba - »exc. ni deloval - izvoz za zavarovalnico - ne, dograditev: manjka SM, dobavitelj - ne«, drugi član je vpisal pripombe v 62. točki (nečitljiv vpis), 64. točki - »lahko je isto, OS na več SM«, 69. točki - »ni omogočen izpis v excel (noben)«, 73. točki - »ni še narejeno«, 76. točki - »z ukazom razdruževanje«, na koncu pa je vpisane še naslednje ugotovitve: »možnost izdelave datoteke za čitalec, dograditve niso narejene do konca, je omogočen avtomatski vnos iz PF, vendar se vir in SM ne preneseta«. Tretji član ocenjevalne komisije je pripombe vpisal v točkah 65, 69, 70 in 71 (»ne«) ter v točki 73 (»ni«) in 75 (»z opcijo razdruževanje«). Pri četrtem evalvatorju so pripombe vpisane v točkah 63 (»izpis?«), 68 (»datum aktiviranja - nisem zadovoljen«), 70 (nečitljiva pripomba) in 76 (nečitljiva pripomba). Tudi po merilu. Obračun plač je bil prvi vlagatelj uvrščen v drugi (srednji) ocenjevalni razred in prejel 2 točki. Po dve točki so v ocenjevalne liste vpisali trije evalvatorji, eden jih zopet ni vpisal. Prvi je pripombe vpisal v točki 82 (»ni možnosti knjiženja dodatkov po različnih SM, SN vir, vezano na osnovno plačo«), besedo »ne« pa je vpisal v točkah 87, 88 in 90. Drugi ocenjevalec je pripombe vpisal v točkah 82, 83, 85 in 89, a jih je mogoče razumeti tudi na način, da so te funkcionalnosti izpolnjene, pripombe pa so podane v točki 87 (»omogočen pogojno«) in v točki 88 (»ta izpis ni omogočen«). Tretji član je nečitljive ugotovitve podal v točkah 82 in 85, nadaljnje pripombe so v točkah 86 (»ni VP/SN«), 88 (»ni ne v HRM …«) in 90. točki (»ni«). Na koncu je vpisana še ena nečitljiva ugotovitev. Četrti član je pripombe vpisal v točki 88 (»nosilec ni na nivoju dodatka, problem je, da se knjižiti ne da po SN - vsaj ne protikonto«) in 90 (»ni«). Zadnje merilo, pri katerem bi moral prvi vlagatelj, kot zatrjuje, prejeti vse možne točke, je merilo Dosegljiva pomoč na mestu uporabe. Tudi po tem merilu je prejel 2 od skupno 5 možnih točk. Z 2 točkama so ga ocenili trije evalvatorji, četrti ocene zopet ni vpisal. Sicer pa je prvi ocenjevalec pripombe vpisal v točkah 101 (»ni navodil za plače - pač pa v HRM in še to nenatančna«), 103 (»ne v modulu HRM«) in 106 (»ne«), drugi ocenjevalec pa v točkah 103 (»ni delalo, težave s serverjem«) in 105 (»nimajo«). Tretji član ocenjevalne komisije je pripombe vpisal v točkah 103 (»delno: pojasnjujejo: kjer je smiselno«), 104 (»ne delujejo, težave s strežnikom«) in 105 (»nimajo še«), na koncu pa je še vpisal: »ni enotnih rešitev« ter še nečitljivo nadaljevanje te pripombe. Pri četrtem evalvatorju se pripombe nanašale na točke 103 in 104, a so te nečitljive.
Pregled ocenjevalnih listov pa tudi pokaže, da je naročnik ponujene poslovno informacijske sisteme vseh treh ponudnikov preveril zgolj po prvih sedmih merilih, po zadnjem (Fleksibilnost v smislu prilagajanja podatkovne strukture, ki je uteženo s 5 točkami) namreč tega ni storil. Opis navedena merila je sicer možno razumeti tudi na način, da je naročnik funkcionalnost(i) iz tega merila ocenjeval na podlagi drugih (preverjenih) funkcionalnih meril. Poleg tega ocenjevanje po tem merilu ni sporno (najočitneje) iz razloga, ker so vsi trije ponudniki po njem prejeli najvišje možno število točk (5 točk).
Prvi vlagatelj očita naročniku, da je bil nepravilno ocenjen tudi pri enem izmed tehnoloških meril - to je po merilu Odprtost sistema in sposobnost integracije (to merilo je bilo uteženo z 2 točkama, izbrani ponudnik pa po njem ni dobil nobene točke), vendar se v zvezi z ocenjevanjem po (treh) tehnoloških merilih v odstopljeni dokumentaciji ne nahaja nobena dokumentacija, zato teh očitkov ni bilo mogoče preveriti (ocenjevanje po tehnoloških merilih ni dokumentirano niti v naknadno odstopljeni dokumentaciji). Čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji napovedal, da bo tudi tehnološke lastnosti preverjal na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih, pa tega (očitno) ni storil, saj se ocenjevalni listi nanašajo zgolj na ocenjevanje na podlagi funkcionalnih meril.
Še več nejasnosti izhaja iz ocenjevalnih listov, ki se nanašajo na ocenjevanje funkcionalnosti ponudbe drugega vlagatelja. Kot že izhaja iz obrazložitve te odločitve, drugi vlagatelj zatrjuje, da bi moral dobiti vse točke po naslednjih treh funkcionalnih merilih: Poročanje v PIS, Obračun plač in Dosegljiva pomoč na mestu uporabe (prvo merilo je uteženo z 10 točkami, drugi dve merili pa s 5 točkami). Ker gre tudi v tem primeru za konkretizirane očitke, Državna revizijska komisija v zvezi s tem v celoti povzema vse (čitljive) ugotovitve iz ocenjevalnih listov.
Pri merilu Poročanje v PIS je bil drugi vlagatelj uvrščen v drugi ocenjevalni razred in je prejel 5 od skupno možnih 10 točk. Pri prvem članu ocenjevalne komisije je v 15. točki vpisano »JS-ni urejeno«, zgolj vprašaji (?) so navedeni v točkah 5, 15 in 27, v zadnjem delu pa je vpisana še pripomba »EK - niso jasni - ni bilo predstavljeno«. Drugi ocenjevalec je v 1. točki ocenjevalnega lista vpisal »nimajo sistema vir SM SN«, v 5. točki »nimajo koncepta«, v 11. in 12. točki »evidenčne knjižbe«, v 15. točki »VP za javni sektor«, v 17. točki pa je pripomba nečitljiva (»ni bilo…«). Tretji član naročnikove ocenjevalne komisija je nečitljive pripombe vpisal v 1. in 2. točki. Četrti evalvator je vpisal največ pripomb. Prva je vpisana v 1. točki in je nečitljiva (»vrste dokumenta: …«) , v 5. in 6. točki ocenjevalnega lista je navedeno »evidenčne knjižbe niso rešene«, pripombi v 10. in 11. točki sta nečitljivi, prav tako pa so nečitljive tudi pripombe v 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točki, iz njih je mogoče ugotoviti le, da se nanašajo na »DT, EK, VIR; PN in VP izpis«, v 20. točki je vpisano »Energetika - drug SAP«, pripomba v 21. točki ni čitljiva, v 31. točki je vpisano »ne gre v Excel? Ni mogoče pokazat«. Sicer pa je je zgolj eden izmed ocenjevalcev pri tem merilu obkrožil število 5 točk. Tudi pri drugem spornem merilu (Vodenje registra osnovnih sredstev) je bil drugi vlagatelj uvrščen v drugi ocenjevalni razred, za kar je prejel 2 točki od skupno možnih 5 točk. Prvi ocenjevalec je pripombe vpisal v 82. točki - »veliko klikanja - še on se je lovil« in 83 - »vir?«, nadaljnje pripombe iz navedenih dveh točk so nečitljive, v 87. točki pa je edina čitljiva pripomba »vir - ne«. Drugi ocenjevalec je v ta del ocenjevalnega lista vnesel več pripomb, in sicer v točkah 82, 83, 85 in 86, vendar so v glavnem nečitljive, razbrati se da le pripomba, ki je vnesena v 82. točki (»nima veze z JS, pojma nimajo, VP-jev niso imeli za JS«). Tretji evalvator je pripombe vnesel v 82. in 83. točki, pri čemer so prve nečitljive, tudi pripombe v 83. točki niso najbolj čitljive (»izdela za enega VP (samo eden odpira)«). Tudi pripombe četrtega ocenjevalca niso čitljive. V točko 82. je vpisano »to se vnaša čez noč, 2000 vnosov se polni 2 uri« in »veliko klikov«, ostale pripombe v tej točki niso čitljive. Pripombe, ki so vpisane v 83. in 84. točki, so ravno tako nečitljive. Podobna situacija je razvidna tudi iz točke 85, iz katere se da razbrati le »ne, FRI ni zaščiten - saj ste vsi v isti pisarni« ter »enotno geslo« in »Neprepričljivo«. Pripombe iz 85. točke prav tako niso čitljive. Sicer pa je od štirih ocenjevalcev število prejetih točk (2 točki) vpisal le eden izmed njih. Pri merilu Dosegljiva pomoč na mestu uporabe je drugi vlagatelj prav tako prejel 2 od skupno možnih 5 točk, s čimer se je prav tako uvrstil v drugi ocenjevalni razred. Prvi evalvator je pripombe vpisal v 101. točki (»angleščina«), drugi v 101. točki (»segment - ni bilo pomoči«) in v 102. točki (»F1 - pomoč v angleščini«), tretji v uvod (»v angleščini F1«), nečitljiva pripomba je vnesena tudi v točki 101 in v 102 (»večkrat ni napisano ničesar«). Pri četrtem ocenjevalcu je vpisana le ena pripomba, in sicer v točki 102 (»ni«). Število prejetih točk pa je tudi tokrat vpisal le en član naročnikove ocenjevalne komisije.
Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZJN-3 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). V opisanih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da so bili ponudniki obravnavani enakopravno. Ker ocenjevanja po funkcionalnih merilih na podlagi odstopljene dokumentacije ni bilo mogoče preveriti, in ker v obravnavanem primeru tudi ni mogoče (več) ugotoviti, ali so sporne funkcionalnosti delovale v času preverjanja na vzpostavljenih poslovno informacijskih sistemih, je Državna revizijska komisija v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa. Ker torej zgolj z razveljavitvijo naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ugotovljenih kršitev ni mogoče sanirati, je Državna revizijska komisija razveljavila drugo fazo konkurenčnega postopka s pogajanji, in sicer od (vključno) povabila k predložitvi končnih ponudb (dokument št. 401-12/2016, z dne 16.10.2017) dalje. Le na ta način se bodo namreč lahko vsi ponudniki, ki jih je naročnik v 1. fazi priznal sposobnost, zopet enakopravno potegovali za razpisani posel. Državna revizijska komisija zato ostalih revizijskih očitkov ni vsebinsko presojala, saj tudi njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.
Tudi sicer bi očitek prvega vlagatelja, ki se nanaša na referenčni posel z oznako P2518, ki je bila opravljen za referenčnega naročnika Zavod RS za zaposlovanje (ta referenca je edina izmed kadrovskih referenc prvega vlagatelja, ki se nanaša na vsaj 500 zaposlenih in bi se zato lahko uvrstila v ocenjevanje), terjal strokovno presojo ponudbe prvega vlagatelja, strokovna presoja pa bi bila potrebna tudi v zvezi z očitkom drugega vlagatelja, ki se nanaša na tehnično (ne)ustreznost ponudbe izbranega ponudnika. Ker pa navedena presoja, kot že izhaja iz te obrazložitve, ne bi več mogla vplivati na drugačno odločitev v tej revizijski zadevi, Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) in v izogib nepotrebnim stroškom, strokovnjaka ni angažirala.
Upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da, v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo razveljavljenega dela postopka oddaje predmetnega javnega naročila, naj tega izvede ob upoštevanju določb ZJN-3 in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Naročnik naj v tem primeru v dokumentaciji izkaže še posebej jasne (čitljive) natančne in kar se da objektivne podlage, na osnovi katerih je ponudbe ocenjeval, rezultati ocenjevanja pa morajo biti hkrati dokumentirani tako, da jih bo mogoče preveriti.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava vse priglašene stroške - to je stroške takse v višini 25.000,00 EUR. Naročnik je prvemu vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je (skladno z Odvetniško tarifo) drugemu vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR. Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 26.702,34 EUR. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlogi, z dne 20. 3. 2018, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 18. 5. 2018
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana,
- SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.