018-061/2018 Študentski dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »storitve IP stacionarne telefonije in storitve mobilne telefonije« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 4. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.501,37 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 2. 2. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000600/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018 obvestil ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnika Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 3. 2018, predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, »podredno«, da se razveljavi postopek oddaje naročila male vrednosti, v vsakem primeru naj Državna revizijska komisija naročniku naloži predložitev odzivnega poročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 89. in 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter temeljna načela iz 4., 5., 6. in 7. člena ZJN-3,
- naročnik ni vodil postopka oddaje naročila male vrednosti transparentno, saj ni jasno, kdo in v kateri fazi je popravljal računske napake, niti na kakšen način,
- izbrani ponudnik ni pravilno popravil računske napake, saj je naročnik izbral ponudbo za 102.514,7328 eurov brez DDV, pravi seštevek ponudbene vrednosti iz ponudbe izbranega ponudnika pa znaša 102.515,0112 eurov brez DDV,
- računske napake ni mogoče popravljati dvakrat in naročnik ne more izbranega ponudnika dvakrat pozvati na njeno popravo, zato ponudbo izbranega ponudnika ni dopustna in bi jo naročnik moral izločiti,
- je izbrani ponudnik zaradi špekulacije v dveh različnih obrazcih, ki ju je predložil v ponudbo, namenoma navedel različni ponudbeni ceni, ni pa mogoče ugotoviti, katera je prava, zato ga naročnik ne bi smel pozvati na popravo računske napake, saj je izbrani ponudnik ponudbo s podanim soglasjem spremenil ponudbene cene oziroma elemente, ki vplivajo na merila, zato bi moral naročnik izločiti njegovo ponudbo,
- je naročnik za isti predmet že izvajal javno naročanje (objava na portalu javnih naročil, pod št. objave JN009984/2017-W01 z dne 4. 12. 2017) in namesto, da bi izbral vlagateljevo ponudbo, ki je bila najugodnejša, je obe ponudbi zavrnil, saj je ugotovil, da so v obrazcu predračuna napake, ki jih je treba popraviti, vendar teh napak v tem postopku oddaje naročila male vrednosti ni popravil,
- je naročnik v tem postopku oddaje naročila male vrednosti kršil načelo enakopravne obravnave, saj je kljub enaki napaki v predračunu ravnal drugače kot v predhodnem postopku oddaje javnega naročila,
- je naročnik z izvedbo tokratnega postopka oddaje naročila male vrednosti kršil peti odstavek 90. člena ZJN-3, saj se okoliščine, zaradi katerih je »ponovil javno naročilo«, niso bistveno spremenile.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 12. 3. 2018 odgovoril na navedbe iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se ga zavrne, pri čemer je predlagal tudi postavitev grafologa, ki bi potrdil, da je sporno besedilo v opombah obrazca predračuna napisala zaposlena pri izbranem ponudniku.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018 »primarni in podredni zahtevek za revizijo« zavrgel »v delu, v katerem vlagatelj zahteva ugotovitev kršitve ZJN-3«, in v preostalem delu zavrnil, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pa zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- v ZPVPJN ni pravne podlage za ugotovitveni zahtevek in ugotovitveno odločbo, ugotovitev kršitve pa se konzumira v odločitvi o ugoditvi zahtevku za revizijo,
- vlagatelj »z navedbami v primernem zahtevku za revizijo ni podal nikakršnih konkretnih trditev o kršitvah ZJN-3, temveč si je prek celotnega primarnega zahtevka za revizijo zgolj zastavljal določena vprašanja in predvideval verjetni scenarij, kar izhaja iz navedb neposredno vlagatelja«,
- vlagatelj ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena glede kršitev o računski napaki,
- ni mogel slediti vlagateljevi navedbi, da je izbrani ponudnik naknadno vpisal opombo v predračun, sicer pa bi izbranega ponudnika lahko tudi brez opombe skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozval na popravo računske napake,
- je bila opomba v predračunu vpisana že ob oddaji ponudbe, na javnem odpiranju ponudb pa je ni prebral, ker javno odpiranje ponudb ni namenjeno preverjanju računskih napak, temveč je to predmet faze pregleda in ocenjevanja ponudb,
- je ugotovil, da je bila v obrazcu predračuna napaka v formulah postavk 40 in 49–55, zato se je seštevek napačno prikazal v postavki 62 »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev«,
- je popravil napako v formulah in izračunal pravilno vrednost, ne da bi spremenil cene na enoto iz predračuna izbranega ponudnika,
- vrednost ponudbe izbranega ponudnika znaša 102.514,7328 eurov brez DDV in ne 102.515,0122 eurov brez DDV, saj je naročnik v pozivu izbranemu ponudniku k soglasju pomotoma dvakrat upošteval postavko 55, ta napaka pa je očitna,
- ZJN-3 ne omejuje očitne napake le na ponudnika, zato ta institut lahko uporabi tudi naročnik,
- ta očitna napaka tudi ne predstavlja kršitve, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo naročila male vrednosti, saj je ne vsebuje niti odločitev o oddaji naročila male vrednosti, ta pa tudi ne vpliva na razvrstitev po merilih,
- je postopek oddaje naročila male vrednosti, za katerega je bilo na portalu javnih naročil 4. 12. 2017 objavljeno obvestilo o javnem naročilu, pod št. objave JN009984/2017-W01, pravnomočno zaključeno z objavo obvestila, s katerim je sporočil, da zavrača vse ponudbe, zoper to odločitev pa ni prejel zahtevka za revizijo,
- so navedbe, ki se nanašajo na prejšnji postopek oddaje javnega naročila, prepozne,
- so neutemeljene vlagateljeve navedbe o kršitvi načela iz 7. člena ZJN-3, saj to naročilo male vrednosti in prejšnje naročilo male vrednosti predstavljata dve ločeni in samostojni celoti, ki nista medsebojno povezani, kršitev 7. člena ZJN-3 pa bi bila v tem postopku oddaje naročila male vrednosti podana, če naročnik ne bi tudi vlagatelja pozval na popravo računske napake,
- »so bile napake v ponudbenem predračunu predhodnega javnega naročila bistveno drugačne, saj so se pojavljale pri več postavkah, kar je povzročilo nadaljnje napake v izračunih skupnih postavk in končno v postavki skupne ponudbene cene«.

Državna revizijska komisija je 29. 3. 2018 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 3. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Državna revizijska komisija je zavrnila predlog izbranega ponudnika iz vloge z dne 12. 3. 2018, da bi imenovala grafologa, ki naj bi potrdil, da je zaposlena pri izbranem ponudniku zapisala opombo »Seštevek vseh postavk je pomanjkljiv, ker je predračun napačno sestavljen! V obrazcu ponudbe so cene z upoštevanjem napake«, ki se nahaja v predračunu, saj izvedba tega dokaza ni potrebna za rešitev zadeve in ne bi v ničemer spremenila odločitve Državne revizijske komisije tudi, če bi se potrdilo, da je opombo zapisala zaposlena pri izbranem ponudniku. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da ne glede na to, ali je to opombo napisal izbrani ponudnik (kar sta navedla izbrani ponudnik v vlogi z dne 12. 3. 2018 in naročnik v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018) ali pa naročnik (na kar je posumil vlagatelj v zahtevku za revizijo), pa tudi ne glede na to, ali je bila ta opomba vpisana pred potekom roka za predložitev ponudb (kar sta navedla izbrani ponudnik v vlogi z dne 12. 3. 2018 in naročnik v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018) ali po njem (na kar je posumil vlagatelj v zahtevku za revizijo), je iz predračuna, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, razvidno, da se opomba nanaša na vrednosti, ki pomenijo seštevek nekaterih postavk (»Skupaj storitve mobilne telefonije« kot seštevek postavk 38–55) in vseh postavk (vrstica 62 »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev«). Pri teh dveh vrednostih je namreč napisan znak »*«, s tem znakom pa je označena tudi opomba. Ta opomba se ne sklicuje na nobeno izmed vrednosti posameznih postavk iz predračuna izbranega ponudnika in, kar je še bolj bistveno, na nobeno ceno na enoto, saj nobena posamezna postavka in tudi ne cena na enoto ni označena s tem znakom, zato je kljub vlagateljevim dvomom in predvidevanjem mogoče enostavno ugotoviti vrednosti, ki bi morali biti navedeni v vrstici »Skupaj storitve mobilne telefonije« kot seštevek postavk 38–55 in vrstici 62 »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev«.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za oddajo javnega naročila storitev (točka II.1.3 obvestila o naročilu male vrednosti, št. objave JN000600/2018-W01 z dne 2. 2. 2018) izvedel postopek oddaje naročila male vrednosti in z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018 obvestil ponudnika, da je ugotovil računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika, da je izbranega ponudnika pozval, da poda pisno soglasje k njenemu popravku in da je izbrani ponudnik podal pisno soglasje, zato je njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo in navedel, da naročnik ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, saj izbrani ponudnik ni popravil računske napake, sicer pa naročnik ne bi smel oddati javnega naročila, temveč bi moral zaradi napake v obrazcu predračuna upoštevati načelo iz 7. člena ZJN-3 in zavrniti vse ponudbe, kot je to storil v zvezi s postopkom oddaje naročila male vrednosti, za katerega je bilo na portalu javnih naročil 4. 12. 2017 objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti, pod št. objave JN009984/2017-W01. Naročnik je nasprotoval vlagatelju, pri čemer je tudi ugotovil, da je vlagatelj postavil zahtevke, za katere nima podlage v ZPVPJN, pa tudi, da je prekludiran v zvezi s kršitvami, ki naj bi temeljile na dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila iz prejšnjega postopka oddaje naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018 zavrgel »primarni in podredni zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zahteva ugotovitev kršitve ZJN-3«, vendar je tudi navedel, da se ugotovitev kršitve konzumira v odločitvi o ugoditvi zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija se s slednjim strinja. Naročnik namreč skladno z drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev, kar pa po naravi stvari pomeni, da taka naročnikova odločitev temelji na predhodni ugotovitvi kršitve v postopku oddaje javna naročila. Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali je naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018, nasprotujoča, kot je navedel vlagatelj v vlogi z dne 28. 3. 2018, saj je iz odločitve, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018, mogoče kljub zatrjevanim nasprotjem jasno ugotoviti, kaj so naročnikova stališča o očitanih kršitvah, vlagatelj pa ima pravno varstvo zagotovljeno tudi pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN v zvezi s prvo povedjo iz 30. člena ZPVPJN in drugo alineo 2. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je bilo obvestilo o naročilu male vrednosti (št. objave JN000600/2018-W01) objavljeno na portalu javnih naročil 2. 2. 2018, naročnik pa je kot rok za predložitev ponudb določil 13. 2. 2018 do 8.30 (točka IV.2.2 obvestila o naročilu male vrednosti, št. objave JN000600/2018-W01 z dne 2. 2. 2018) in ga nato podaljšal do 16. 2. 2018 do 8.30 (točka VII.1.2 obvestila o popravku, št. objave JN000600/2018-K02 z dne 9. 2. 2018). Odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018, je bila objavljena na portalu javnih naročil 28. 2. 2018. Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki ga je naročnik organiziral 2. 3. 2018, kar je razvidno iz zapisnika, ki so ga sopodpisali tudi vlagateljevi kadri, vložil zahtevek za revizijo po pošti priporočeno 6. 3. 2018, kar je razvidno iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici. Iz izpostavljenih datumov je razvidno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele po seznanitvi z odločitvijo o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018, kar je upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN več kot 10 delovnih dni od objave obvestila o naročilu male vrednosti. Ne glede na to, ali bi bilo treba ugotoviti, da je naročnik določil rok za oddajo ponudb, ki je kljub njegovemu podaljšanju (točka VII.1.2 obvestila o popravku, št. objave JN000600/2018-K02 z dne 9. 2. 2018) krajši od 10 delovnih dni, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo tako po poteku roka, kot ga določa prvi odstavek 25. člena ZPVPJN, kot po poteku roka, kot ga določa drugi odstavek 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj zato ne more s tem zahtevkom za revizijo uspešno uveljavljati, da je naročnik izvedel ta postopek oddaje naročila male vrednosti, ne da bi bil izpolnjen pogoj iz četrte povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 o bistveni spremembi okoliščin, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, saj se je z napako v nastavitvi formul v elektronskem obrazcu predračuna (tj. predračun v formatu excel) lahko seznanil najkasneje ob seznanitvi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je naročnik pripravil za oddajo tokratnega naročila male vrednosti. Ob tem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali bi vlagatelj sicer imel aktivno legitimacijo oziroma pravni interes uveljavljati, da naročnik ne bi smel oddajati novega naročila male vrednosti kljub zatrjevani neizpolnitvi pogoja iz četrte povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj pa ima aktivno legitimacijo, da uveljavlja kršitev 7. člena ZJN-3, saj se je s tem, kako je naročnik odločil v zvezi s prejetima ponudbama v tem postopku oddaje naročila male vrednosti, lahko seznanil šele z objavo dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018 na portalu javnih naročil. Vendar Državna revizijska komisija ni obravnavala tudi te kršitve, saj je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018, že na podlagi druge ugotovljene kršitve.

Čeprav Državna revizijska komisija razume naročnika, ki je v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018 opozoril na pomanjkljivosti vlagateljeve trditvene in dokazne podlage glede očitane kršitve v zvezi s popravo računske napake, saj je vlagatelj navedel številne dvome in predstavil svoja predvidevanja, kaj naj bi se zgodilo, pa je kljub tem pomanjkljivosti mogoče ugotoviti pravno relevantno dejansko stanje, ki je potrebno za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo v zvezi s to kršitvijo. Vlagatelj je namreč navedel, da sta v ponudbi izbranega ponudnika v dveh obrazcih navedeni dve različni skupni ponudbeni ceni za obdobje 48 mesecev, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, da poda pisno soglasje za popravo računske napake in da je izbrani ponudnik podal pisno soglasje, vendar k tretjemu znesku, po katerem pa naročnik ni izbral ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je v točki 15.1 določil, da mora ponudba med drugim vsebovati »Obrazec ponudbe« (priloga št. 1) in »Ponudbeni predračun v tiskani obliki, ki mora biti v celoti izpolnjen«.

Priloga št. 1 (»Obrazec ponudbe«) pod naslovom Ponudbena merila v 1. točki vsebuje tabelo, v katero so ponudniki vpisali »Ponudbeno ceno za 48 mesecev v EUR brez DDV« (drugi stolpec) za postavke, ki jih je naročnik naštel v prvem stolpcu: »Skupaj storitve IP telefonije«, »Skupaj storitve mobilne telefonija«, »Skupaj nakup mobilnih aparatov«, »Skupaj najem omrežnih naprav« in »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev«.

Naročnik je pripravil obrazec predračuna v formatu excel. Državna revizijska komisija je vpogledala vanj, pri tem pa je ugotovila, da so nekatere vrstice poimenovane enako, kot so določena poimenovanja v prvem stolpcu tabele iz 1. točke pod naslovom Ponudbena merila iz priloge št. 1 (»Obrazec ponudbe«). Iz navedenega je treba zaključiti, da vrednosti iz drugega stolpca tabele iz 1. točke pod naslovom Ponudbena merila iz priloge št. 1 (»Obrazec ponudbe« pomenijo vrednosti, ki so ugotovljive iz predračuna v formatu excel. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v predračun v formatu excel tudi ugotovila, da je naročnik pripravil formule, ki po vpisu vrednosti v posamezne celice iz stolpca »Cena na EM v € brez DDV«, samodejno izračunavajo vrednosti v vrsticah (glede na višino DDV, količino in obdobje), za pretežni del postavk pa tudi vrednosti vmesnih seštevkov [tj. opisi postavk, kot so poimenovane v prvem stolpcu tabele iz 1. točke pod naslovom Ponudbena merila iz priloge št. 1 (»Obrazec ponudbe«)]. Državna revizijska komisija je iz predračuna v formatu excel tudi ugotovila, da so formule v vrstici »Skupaj storitve mobilne telefonija« nastavljene napačno, saj ne zajemajo podatkov iz vrstic, v katerih so navedene postavke 40 ter 49–54, kar se zazna tudi v vrstici s postavko 62 »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev«, saj sta formuli v tej vrstici nastavljeni tako, da zajemata seštete podatke iz vrstic »Skupaj storitve IP telefonije«, »Skupaj storitve mobilne telefonija«, »Skupaj nakup mobilnih aparatov« in »Skupaj najem omrežnih naprav«, ne pa vrednosti po posamičnih postavkah.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeno in potrjeno (podpis in žig) prilogo št. 1 (»Obrazec ponudbe«), pa tudi izpolnjen in potrjen (podpis in žig) predračun, ki temelji na predračunu v formatu excel. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da sta ta dokumenta zvezana skupaj z drugo dokumentacijo in zapečatena. Čeprav je vlagatelj predstavil svoje poglede, kaj se je dogajalo s ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni z ničimer konkretnim vzpostavil dvoma, da je bila ponudba izbranega ponudnika, kot je bila predložena do roka za predložitev ponudb, spremenjena po poteku roka za predložitev ponudb. Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 16. 2. 2018, je vlagatelj po svoji predstavnici sodeloval na javnem odpiranju ponudb, po svojih predstavnikih pa je bil tudi na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (zapisnik z dne 2. 3. 2018), vendar v zahtevku za revizijo ni navedel, da bi bila pečatna nalepka na prvi strani ponudbe izbranega ponudnika odpečatena in znova zapečatena (le na tak način bi bilo mogoče zamenjati dokumente) ali da bi zaradi kakšnih značilnih elementov na prvi strani ponudbe (npr. lokacija pečatne nalepke, lokacija štampiljke izbranega ponudnika, barva pečatne vrvice) oziroma drugih lastnosti ponudbe izbranega ponudnika (npr. velikost, debelina, oblika pisave, barva papirja, velikost in barva fascikla) izbrani ponudnik po roku za predložitev ponudb naročniku predložil drugo ponudbo, kot jo je predložil do roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija je že pri zavrnitvi predloga izbranega ponudnika za imenovanje grafologa pojasnila, zakaj ni bistven avtor opombe v predračunu in čas njenega zapisa, zato se tu ne ponavlja. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da se v teh dokumentih iz ponudbe izbranega ponudnika vrednosti za »Skupaj storitve mobilne telefonija« in »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev« razlikujeta, saj sta v prilogi št. (»Obrazec ponudbe«) navedeni vrednosti 40.691,0064 eurov brez DDV in 102.514,7328 eurov brez DDV, v predračunu pa sta navedeni vrednosti 36.994,9824 eurov brez DDV in 98.818,7088 eurov brez DDV. Razlika med tema vrednostma znaša obakrat 3.696,024 eurov brez DDV. Državna revizijska komisija je seštela vrednosti iz predračuna izbranega ponudnika za postavke 40 in 49–54, pri tem pa je ugotovila, da njihov seštevek za 48 mesecev znaša 3.696,024 eurov brez DDV. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer predračunu, nahaja pomanjkljivost, ki je po svoji naravi računska napaka ne glede na to, da se v dveh dokumentih iz ponudbe izbranega ponudnika nahajata različni vrednosti. V obravnavanem primeru je namreč mogoče jasno, enoznačno in nedvoumno že iz ponudbe izbranega ponudnika ugotoviti razlog, zaradi katerega je nastala razlika, ki je posledica naročnikove napačne nastavitve formule v obrazcu predračuna v formatu excel.

»Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik« skladno s prvo alineo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 »ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ponudbe v okviru meril«. Na glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 sme skladno s prvo povedjo iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se skladno z drugo povedjo iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati.

Čeprav je naročnik v točki 14.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da je eno izmed meril za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev iz obrazca predračuna«, to glede na prvo poved iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 ni ovira, da naročnik ne bi mogel popraviti računske napake. Pri tem je ključno, da se cena na enoto brez DDV po posameznih postavkah ni spremenila. Ne glede na dejstvo, da obstaja zapisana opomba v predračunu iz ponudbe izbranega ponudnika, se ta, kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, ni nanašala na nobeno posamično postavko, temveč le na seštevka več posamičnih postavk (38–55) in vseh postavk (vrstica 62).

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 23. 2. 2018 pozval, da poda pisno soglasje k ugotovljeni računski napaki. Naročnik je k dopisu z dne 23. 2. 2018 predložil izpolnjen obrazec predračuna, v katerem je navedel novi vrednosti za »Skupaj storitve mobilne telefonija« (in sicer 40.691,2848 eurov brez DDV) in »Skupno ponudbeno vrednost za obdobje 48 mesecev« (in sicer 102.515,0112 eurov brez DDV). Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 26. 2. 2018, s katerim je izjavil, da »podaja pisno soglasje k popravku računske napake«, k njemu pa je predložil potrjen (podpis in žig) predračun, kot mu ga je poslal naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik smel uporabiti institut iz prve povedi iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je izbranega ponudnika z dopisom z dne 23. 2. 2018 pozval na popravo računske napake, vendar ga je pozval, da poda pisno soglasje k napačnima vrednostma. Državna revizijska komisija je namreč seštela vrednosti postavk 38–55 v stolpcu »Vrednost v € brez DDV (48 mesecev)« in dobila vsoto 40.691,0064 eurov brez DDV, skupaj z drugimi vrednostmi postavk pa bi »Skupna ponudbena vrednost za obdobje 48 mesecev« znašala 102.514,7328 eurov brez DDV. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik k dopisu z dne 23. 2. 2018 predložil predračun, v katerem je v vrednosti »Skupaj storitve mobilne telefonija« in »Skupno ponudbeno vrednost za obdobje 48 mesecev« dvakrat vštel vrednost postavke 55 »Prenos podatkov nad zakupljenimi količinami« v višini 0,2784 eurov brez DDV, saj razlika med vrednostma, ki ju je navedel naročnik v obrazcu predračuna, in vrednostma, ki ju je ugotovila Državna revizijska komisija, znaša 0,2784 eurov brez DDV. Čeprav je naročnik prejel pisno soglasje izbranega ponudnika, ga ni prejel za vrednost, po kateri je izbral njegovo ponudbo, temveč ga je prejel za napačno vrednost.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, ki je v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018 opozoril na 16.a člen ZPVPJN, saj je kot bistveno v obravnavanem primeru treba ugotoviti, da je naročnik ugotovil računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika in ob sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti ni razpolagal z njegovim pisnim soglasjem za popravo nepravilne vrednosti v pravilno vrednost. Iz prve povedi iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč izhaja, da čeprav ima naročnik izključno pravico popraviti računske napake, jih lahko popravi le »ob pisnem soglasju ponudnika«. Zato se za rešitev zadeve kot nerelevantno izkaže ugotavljanje, ali se naročnik sme sklicevati na očitno napako iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, kar je uveljavljal naročnik v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, kršil prvo poved iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, saj ni razpolagal s pisnim soglasjem izbranega ponudnika za popravo napačne vrednosti v pravilno vrednost. Že ta ugotovitev tako zadošča, da je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila kršitev, vendar se ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik šteti, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna in da bi jo moral zavrniti, ne da bi pred tem mogel izbranega ponudnika pozvati, da mu poda pisno soglasje k pravilni vrednosti. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik z dopisom z dne 23. 2. 2018 pozval izbranega ponudnika k podaji pisnega soglasja k napačnima vrednostma, izbrani ponudnik pa ne more trpeti posledic napačnega naročnikovega ravnanja. Zato bi naročnik pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb, ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018, smel izbranega ponudnika pozvati k podaji pisnega soglasja k pravilnima vrednostma. V dejanskih okoliščinah primera je treba ugotoviti, da naročnik ne bi izbranega ponudnika že drugič pozval k podaji pisnega soglasja k vrednostma 40.691,0064 eurov brez DDV in 102.514,7328 eurov brez DDV, temveč šele prvič.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju, da naročniku naloži predložitev odzivnega poročila, saj bo mogoče ugotoviti, kako je naročnik ravnal po prejemu tega sklepa, že na podlagi spremljanja objav na portalu javnih naročil (deseti odstavek 90. člena ZJN-3).

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Če naročnik šteje, da bo lahko oddal naročilo male vrednosti, mora omogočiti izbranemu ponudniku, da poda pisno soglasje k pravima vrednostma, če pa šteje, da tega ne bo mogel storiti zaradi napak, ki jih je povzročil v elektronskem obrazcu predračuna (tj. predračunu v formatu excel), pa lahko ob izpolnjenih pogojih ravna skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 in zavrne obe prejeti ponudbi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.501,37 eurov, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 20. 4. 2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana,
- A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana,
- Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran