018-048/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-048/2018-7Datum sprejema: 13. 4. 2018
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Iskra, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.4.2018
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/62, z dne 8.12.2017.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.550,71 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.11.2016, pod št. objave JN007011/2016, in v Uradnem listu EU dne 5.11.2016, pod št. objave 2016/S 214-389331.
Naročnik je dne 29.6.2017 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov, v kateri nastopa vlagatelj skupaj s partnerjema SŽ – ŽGP Ljubljana, d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana in AŽD Praha, s.r.o., Žirovnická 3146/2, Praga. Izpostavljeno odločitev je Državna revizijska komisija na podlagi vloženega zahtevka za revizijo razveljavila s sklepom, št. 018-153/2017-15, z dne 20.11.2017.
Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 20.12.2017 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/62, z dne 8.12.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Siemens AG Österreich, Siemensstrasse 90, Dunaj, (2) Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana in (3) Ostria, d.o.o., Sojerjeva 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.
Vlagatelj je z vlogo z dne 5.1.2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje:
– da naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel razlogov za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti izbrane ponudbe,
– da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni ponovno preverjal in ocenjeval, prav tako naročnik ni izvedel ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika,
– kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika,
– da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker ponujena tehnična rešitev ne izpolnjuje naročnikovih zahtev,
– da oddaja naročila ni mogoča zaradi nejasno določenih meril za oddajo javnega naročila, saj naj bi le-ta omogočala različne interpretacije ponudnikov pri navajanju podatkov, kar ima za posledico neprimerljivost ponudb.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji naročila. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik je dne 11.1.2018 s sklepom zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 18.1.2018, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-17/2018-4, z dne 7.2.2018 ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN ter pridržala odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, za končno odločitev o zahtevku za revizijo.
Vlagatelj je z vlogo z dne 9.2.2018 vložil predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika, kateremu Državna revizijska komisija ni ugodila (odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-36/2018-4, z dne 27.2.2018). Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je vlagatelj priglasil v vlogi z dne 9.2.2018, pridržala za končno odločitev o zahtevku za revizijo.
Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana, je v vlogi z dne 14.2.2018, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrnil vlagateljeve navedbe kot neutemeljene. Izbrani ponudnik med drugim zatrjuje, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da je ponudba zavrnjena zaradi neodpravljivih napak v tabeli 4a, pri čemer se je skliceval na razloge, ki jih je Državna revizijska komisija navedla v sklepu št. 018-153/2017-15, z dne 20.11.2017. Vlagatelj je bil tako z razlogi, zaradi katerih je naročnik zavrnil njegovo ponudbo, seznanjen že s sprejemom citirane odločitve Državne revizijske komisije. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik je dne 26.2.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je po prejemu odločitve Državne revizijske komisije št. 018-153/2017-15, z dne 20.11.2017 v okviru ponovne analize ponudb ugotovil, da sprejema ugotovitve Državne revizijske komisije, zato je v izpodbijani odločitvi podal sklic na napake v tabeli 4a, kot izhajajo iz obrazložitve izpostavljenega sklepa Državne revizijske komisije. Vlagatelj je na podlagi izpodbijane odločitve mogel in moral razumeti, da so razlog za nedopustnost njegove ponudbe napake v Tabeli 4a, kot izhajajo iz obrazložitve izpostavljenega sklepa. Naročnik citira del izpostavljene odločitve Državne revizijske komisije in zatrjuje, da je iz citiranega dela vsakemu povprečno sposobnemu ponudniku lahko jasen razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Pri presoji ustreznosti obrazložitve je ključno, ali je ponudnik lahko razumel, zakaj je njegova ponudba zavrnjena kot nedopustna. Tudi vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na navedeno odločitev Državne revizijske komisije, s čimer potrjuje, da je bil seznanjen z razlogi v navedeni odločitvi in da je sklic na odločitev mogel in moral razumeti. Naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija v izpostavljeni odločitvi celo navedla, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo zavrniti. Naročnik nadalje zatrjuje, da do ocene ponudb na podlagi meril v obravnavanem primeru ni prišlo, saj so merila za oddajo javnega naročila namenjena primerjanju dopustnih ponudb, vlagateljeva ponudba pa je bila zavrnjena kot nedopustna zaradi neskladnosti z zahtevami dokumentacije. Če naročnik razpolaga le z eno dopustno ponudbo, ni ponudb, ki bi jih lahko razvrščal glede na merila. Naročnik zavrača tudi očitke o kršitvi pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in o oddaji naročila ponudniku, čigar ponudba je nedopustna. V zvezi z očitki o nejasno določenem merilu za oddajo javnega naročila pa naročnik zatrjuje, da je vlagatelj z njimi prekludiran in da so neutemeljeni.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5.3.2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 5.3.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.
Vlagatelj v vlogi z dne 22.3.2018 podrobneje pojasnjuje svoje razumevanje naročnikovih zahtev v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila že potekal postopek pravnega varstva, ki ga je Državna revizijska komisija na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil takratni vlagatelj (tj. sedanji izbrani ponudnik) vodila pod opr. št. 018-153/2017. Takratni vlagatelj (sedanji izbrani ponudnik) je namreč vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev, da se naročilo odda takratnemu izbranemu ponudniku (tj. sedanjemu vlagatelju), ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-153/2016-15, z dne 20.11.2017 ugodila in razveljavila takratno naročnikovo odločitev o oddaji naročila. Naročnik je po prejemu izpostavljene odločitve Državne revizijske komisije sprejel novo odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku, medtem ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Zoper izpostavljeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na obrazložitev odločitve o oddaji naročila in s tem povezane navedbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik njegove ponudbe ni (ponovno) preverjal in ocenjeval, da naročnik ni ocenjeval ponudbe izbranega ponudnika in da naročnik odločitve o oddaji naročila ni ustrezno obrazložil (ni navedel razlogov za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti izbrane ponudbe).
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) kot ključen dokument, s katerim se ponudniki seznanijo o vseh razlogih za odločitev o oddaji naročila, predvideva odločitev o oddaji naročila. V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 naročnik v odločitvi o oddaji naročila (med drugim) navede razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017 itd.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Da je seznanitev ponudnikov z razlogi za zavrnitev njihovih ponudb pomembna za učinkovito pravno varstvo, izhaja tudi iz prakse Sodišča Evropske unije (npr. sodba Sodišča Evropske unije, C-406/08, Uniplex (UK), ECLI:EU:C:2010:45, točka 31). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, namreč zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Jasna navedba razlogov za odločitev naročnika pa tudi organu pravnega varstva omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve.
ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z (v prejšnjem odstavku navedeno) prakso Državne revizijske komisije mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali zavrnitvi ponudbe ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera.
Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi navedel:
»Ponudba ponudnika […], ki je po merilih sicer ugodnejša od izbrane, je zavrnjena na podlagi odločitve, podane v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil št. 018-153/2017 z dne 20.11.2017, kjer je le ta ponudbo […], zaradi napak v Tabeli 4a, ki jih ni mogoče odpraviti, označila za nedopustno.«
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z izpostavljeno obrazložitvijo vlagatelja ni seznanil z jasnimi in konkretnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Iz izpostavljene obrazložitve izhaja zgolj, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v tem, da vlagatelj ni pravilno izpolnil Tabele 4a, ne pa tudi, v katerem delu vlagatelj Tabele 4a ni pravilno izpolnil oz. katere konkretne napake se nahajajo v Tabeli 4a. Naročnik je tako navedel izključno zaključek ter pravno posledico svojih ugotovitev (tj. da so v Tabeli 4a napake, ki jih ni mogoče odpraviti, v posledici pa se vlagateljeva ponudba zavrne kot nedopustna), medtem ko ni navedel ključnih podatkov oziroma dejstev, na podlagi katerih je zaključil, da vlagateljeva Tabela 4a vsebuje napake. Pri tem gre poudariti, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a podal obširna navodila (glej točko 3.1.4 Knjiga 4 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), ki jih je na Portalu javnih naročil tudi večkrat pojasnjeval. V izpostavljeno tabelo so bili ponudniki dolžni vpisati določeno opremo (stolpec C), ki je predvidena za izvedbo javnega naročila, ter določene podatke v zvezi z njo (od stolpca D do stolpca O). Iz naročnikove odločitve pa ni razvidno, ali je naročnik ugotovil, da so v vlagateljevi Tabeli 4a napake, ki se nanašajo na vpisano opremo, ali/in pa se napake nanašajo na vpisane podatke v zvezi z vpisano opremo. Če je naročnik ugotovil, da se očitane napake v vlagateljevi Tabeli 4a nanašajo na vpisano opremo, kot to izhaja iz naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, bi moral že v odločitvi o oddaji naročila konkretno navesti, katere opreme vlagatelj v sporno tabelo ne bi smel vpisati in zakaj (oz. bi jo moral vpisati, pa je ni). Če pa je naročnik ugotovil, da se očitane napake v vlagateljevi Tabeli 4a nanašajo na vpisane podatke v zvezi z vpisano opremo (ki so jih ponudniki vpisali od stolpca D dalje), bi moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila pojasniti, kateri podatki, navedeni v sporni tabeli, so nepravilni in zakaj. Šele iz naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja naročnikova ocena, da vlagatelj v Tabeli 4a ni predstavil ustrezne medsebojne povezanosti podatkov v stolpcih F in K, čeprav bi navedeno naročnik moral navesti že v odločitvi o oddaji naročila. Ker naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni pojasnil, katere konkretne napake vsebuje vlagateljeva Tabela 4a oz. zakaj sporna tabela ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik vlagatelju ni omogočil, da bi se ob prejemu odločitve o oddaji naročila lahko seznanil z njeno utemeljitvijo in preveril, ali je utemeljena ali ne, Državni revizijski komisiji pa (v posledici) ni omogočil izvajanja nadzora njene zakonitosti.
Naročnik obrazložitve zavrnitve vlagateljeve ponudbe oz. navedbe konkretnih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ne more nadomesti s sklicevanjem na obrazložitev odločitve Državne revizijske komisije, sprejete v okviru predhodnega postopka pravnega varstva. Kljub temu, da je Državna revizijska komisija v predhodnem postopku pravnega varstva (ki se je vodil pod opr. št. 018-153/2017) presojala (takrat) zatrjevane kršitve naročnika pri sprejemu predhodne odločitve o oddaji naročila oz. zatrjevane kršitve naročnika pri presoji vlagateljeve ponudbe, in kljub temu, da je Državna revizijska komisija v predhodnem postopku ugotovila kršitve naročnika pri presoji vlagateljeve ponudbe, to naročnika ni razbremenilo obveznosti, da po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ponovno preveri prejete ponudbe in da svojo (novo) odločitev obrazloži z navedbo jasnih ter konkretnih razlogov ter z njimi seznani ponudnike. Zato ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da je bil vlagatelj z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe seznanjen že s prejemom odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-153/2017, z dne 20.11.2017. Naročnik namreč izvaja postopek oddaje javnega naročila, prav tako v njem odloča. Državna revizijska komisija ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odloči le na način, da ga zavrže, zavrne, zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi, ali ugotovi njegovo utemeljenost. V primeru ugotovitve naročnikovih kršitev se s sklepom Državne revizijske komisije lahko sankcionirajo kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila tako, da se razveljavijo odločitve naročnika in s tem tudi učinki teh odločitev. Ne more pa Državna revizijska komisija s svojim sklepom (tudi v primeru ugotovljenih naročnikovih kršitev) nadomestiti naročnikove odločitve o oddaji naročila ali katere druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč samo preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o zaključku postopka (npr. odločitev o oddaji naročila, odločitev o zavrnitvi ponudbe, odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) še vedno ostaja v pristojnosti naročnika.
Po prejemu odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-153/2017, z dne 20.11.2017, s katero je Državna revizijska komisija razveljavila predhodno odločitev o oddaji naročila vlagatelju, je bil torej naročnik dolžan opraviti ponoven pregled z ocenjevanjem ponudb. Pri pregledu ponudb pa naročnik ni bil omejen zgolj na ugotovitve Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, ampak je bil dolžan upoštevati tudi morebitne druge okoliščine v postopku oddaje javnega naročila, ki v prejšnjem revizijskem postopku niso bile predmet presoje pred Državno revizijsko komisijo in ki vplivajo na oddajo javnega naročila. Zato bi moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila predstaviti konkretne razloge za zavrnitev vlagatelje ponudbe. Če je naročnik pri pregledu ponudb sprejel ugotovitve Državne revizijske komisije, ki izhajajo iz sklepa št. 018-153/2017 z dne 20.11.2017, kot to zatrjuje naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, bi lahko v odločitvi o oddaji naročila povzel ključne argumente oz. ugotovitve, ki izhajajo iz izpostavljene odločitve Državne revizijske komisije. V obravnavanem primeru pa je naročnikov zapis v obrazložitvi zavrnitve vlagateljeve ponudbe, in sicer da je vlagateljevo ponudbo zavrnil na »podlagi odločitve, v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil št. 018-153/2017 z dne 20.11.2017, kjer je le ta ponudbo […] označila za nedopustno« (kljub naročnikovem zapisu, da je po prejemu navedene odločitve Državne revizijske komisije »izvedel ponovno analizo prispelih ponudb«), pri vlagatelju lahko upravičeno vzbudil dvom, da naročnik njegove ponudbe po prejemu odločitve Državne revizijske komisije, ni ponovno preverjal.
V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik ni presojal ponudbe izbranega ponudnika in da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel prednosti izbrane ponudbe, gre pojasniti, da iz naročnikove navedbe v izpodbijani odločitvi, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, izhaja ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z vsemi zahtevami naročnika, torej tudi z zahtevami v zvezi s Tabelo 4a. Neutemeljene so navedbe vlagatelja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe (razvidno iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 14.2.2017, ki je bil, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, vročen vlagatelju). Ob upoštevanju, da je naročnik dve prejeti ponudbi zavrnil kot nedopustni in da je naročnik za ponudbo izbranega ponudnika v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila navedel, da je dopustna, iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila jasno izhaja, da je »prednost izbrane ponudbe« v primerjavi z ostalimi ponudbami v tem, da je dopustna, medtem ko ostale prejete ponudbe niso dopustne. V zvezi z revizijskimi navedbami, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni predstavil ocenjevanja ponudb glede na merila za oddajo javnega naročila, gre pritrditi naročnikovim navedbam, da lahko naročnik najprej preveri dopustnost prejetih ponudb in nato le dopustne ponudbe ocenjuje glede na merila. Če naročnik v postopku oddaje javnega naročila prejme le eno dopustno ponudbo, potem je že po naravi stvari logično, da je ta ponudba »najbolje« uvrščena glede na merila in naročniku v odločitvi o oddaji naročila niti ni potrebno posebej predstavljati, kako se je ponudba uvrstila glede na posamezno merilo. Vendar pa so naročnikove navedbe v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo v nasprotju z navedbami v odločitvi o oddaji naročila. Iz izpodbijane odločitve namreč izhaja, da je vlagateljeva ponudba »po merilih sicer ugodnejša od izbrane ponudbe«, kar kaže na to, da je naročnik (vsaj) vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika medsebojno primerjal, pri čemer pa naročnik rezultatov ocenjevanja ponudb po merilih za oddajo javnega naročila ni predstavil. Naročnik šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika ni medsebojno primerjal, ker je vlagateljevo ponudbo zavrnil že pred ocenjevanjem ponudb (kar naročnik lahko stori), kar pa, kot že navedeno, iz izpodbijane odločitve ne izhaja. Poudariti gre, da mora biti naročnikovo ravnanje pri pregledu in ocenjevanju ponudb jasno razvidno iz odločitve o oddaji naročila, saj navedeno lahko vpliva na vprašanje vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov in na priznanje aktivne legitimacije, ki je ena od procesnih predpostavk, ki so v skladu z 31. členom ZPVPJN potrebne za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni zadostil standardu obrazloženosti, s čimer je kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, saj vlagateljeve ponudbe zaradi umanjkanja navedbe konkretnega dejanskega stanja ni zavrnil na pregleden način. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/62, z dne 8.12.2017.
Ker je ugotovljene kršitve naročnika mogoče odpraviti z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija ni razveljavila celotnega postopka oddaje javnega naročila, kot je to predlagal vlagatelj v primarnem pravovarstvenem predlogu. Ker na presojo že ugotovljene kršitve ne bi mogla vplivati obravnava preostalih revizijskih navedb, se do slednjih Državna revizijska komisija vsebinsko ni opredeljevala. Šele ko bo naročnik sprejel novo odločitev o zaključku postopka, bo (ob predpostavki vložitve zahtevka za revizijo) mogoče obravnavati (morebitno) zatrjevano kršitev do vpogleda, saj je vpogled ravnanje, ki sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila, poleg tega pa je pravica do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika odvisna tudi od naročnikovega načina pregleda ponudb. Šele ko bo naročnik pojasnil, v katerem delu vlagateljeva Tabela 4a ni skladna z navodili naročnika, bo mogoče presojati, ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila omogoča razlago, ki jo ponuja vlagatelj.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora izpolniti obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3. Svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika mora ustrezno obrazložiti in v primeru, da zavrne katero izmed prejetih ponudb, jasno in natančno navesti razloge, ki so ga vodili k sprejemu te odločitve, s čimer bo naročnik ponudnikom omogočil učinkovito uveljavljanje (morebitnega) pravnega varstva.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku ter v pritožbenem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
– strošek odvetniške storitve za pritožbo v znesku v višini 1.500 točk (druga točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znaša 839,97 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 3.500 točk) v višini 55 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in ob 22% DDV znaša 30,80 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 5.3.2018) in za sestavo vloge z dne 22.3.2018, saj navedeni strošek v konkretnem primeru ni bil potreben (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena). Vlagateljeve navedbe v izpostavljenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Kot nepotreben gre zavrniti tudi priglašeni strošek odvetniških storitev za sestavo vlogo z dne 9.2.2018 (tj. za predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika), saj (že ob upoštevanju, da Državna revizijska komisija predlogu ni ugodila) ta strošek ni bil potreben za vlagateljev končni uspeh z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala za nobeno fazo postopka pravnega varstva priglašenih stroškov »nagrada za posvet po tar. št. 39 OT« in »nagrada za pregled spisa, listin in druge dokumentacije po tar. št. 39 OT«, saj storitev posveta s stranko in pregleda dokumentacije ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo in sestava pritožbe v konkretnem primeru ni bila mogoča brez posveta s stranko ter pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so stroški za ti storitvi že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. pritožbe, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št., 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017). Prav tako v OT ni podlage za priznanje priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT.
Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.550,71 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Povrnitev stroškov pravnega varstva zahteva tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 14.2.2018. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika za rešitev zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 13.4.2018
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.