018-052/2018 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NAKUP IN POGARANCIJSKO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE DIGITALNEGA ORTOPANTOMOGRAMA + CEPHALOGRAMA + CBCT«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BRAINTEC d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 4. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 30. 1. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.323,98 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 8. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 23. 8. 2017, pod št. objave JN007682/2017-W01.

Naročnik je dne 20. 10. 2017 sprejel in na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007682/2017-ODL01, objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku ESL d.o.o., Ulica bratov Učakar 80, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj je zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, o katerem je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-244/2017-4 z dne 27. 12. 2017 in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 20. 10. 2017.

Naročnik je nato dne 30. 1. 2018 sprejel in na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007682/2017-ODL02, objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, s katero je predmetno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 12. 2. 2018 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je dopolnitev ponudbe, kot naj bi jo podal izbrani ponudnik, dejansko neobstoječa, ker je ni podpisala za to pooblaščena oseba izbranega ponudnika. V nadaljevanju nato dodaja, da je izbrani ponudnik (ki ni proizvajalec naprave, niti ni izkazal pooblastila proizvajalca za podajanje kakršnihkoli izjav v imenu proizvajalca) navodila za uporabo naprave, predložena po pozivu naročnika, v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na več mestih ročno popravljal tako, da je bodisi dopisal besedilo bodisi obkrožal oz. podčrtaval določena besedila, slike in znake. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika tudi sicer ni dopustna, ker ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponujeni aparat v nasprotju z zahtevami naročnika nima zahtevane funkcije avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije (cephalogramskega, panoramskega oz. 3D posnetka) glede na anatomijo pacienta pred samo ekspozicijo. Izpostavlja, da za vsako od treh funkcij slikanja obstaja določena možnost ročne nastavitve parametrov slikanja (mA, kV) ali pa avtomatična (naredi aparat sam) glede na velikost (širino) glave oz. lobanje, kar izmeri določen senzor naprave. Vlagatelj zatrjuje in pojasnjuje, da izpolnjevanje teh zahtev iz ponudbene dokumentacije in dopolnitve ponudbe ne izhaja – iz predložene tehnične dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik sam dopisal neko besedilo, ki pa opisuje drugo funkcijo, zahtevano v strokovno-tehničnih zahtevah naročnika, tj. prednastavljene protokole za vse vrste slikanj za odrasle in otroke s prilagojenimi polji, ločljivostmi in ekspozicijskimi parametri. V primeru panoramskega in cephalogramskega posnetka je tako razvidnih več možnosti za slikanje (štiri), na nobenem mestu pa ne izhaja, na kakšen način se izbere med možnostmi, ki so predlagane. Vlagatelj izpostavlja še nasprotujoče si navedbe v zvezi s 3D posnetki ter dodaja, da ponujena naprava sicer ima samodejni nadzor odmerka (ADC), ki pa je neka dodatna funkcija, ki je naročnik ni zahteval in zato ne pomeni izpolnjevanja tehničnih zahtev naročnika. Meni še, da bi morala biti funkcija avtomatičnega določanja parametrov vidna uporabniku opreme oz. naprave, saj le takšen način omogoča uporabnost naprave. Predlaga pridobitev strokovnega mnenja o dejstvu, ali ponujena naprava izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve glede avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije pri posamezni vrsti slikanja.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 22. 2. 2018. Navedbe vlagatelja označuje kot brezpredmetne, zaradi česar bi jih bilo potrebno zavrniti. Meni, da bi bilo potrebno zahtevane funkcije iz razpisne tehnične dokumentacije interpretirati širše, dokler so v skladu z generalnimi funkcionalnimi tehničnimi zahtevami. V konkretnem primeru naj bi bilo evidentno, da ponujeni aparat vlagatelja ničesar ne opravi avtomatično, pač pa je potrebna obojeročna manipulacija operaterja za mehanski vnos anatomije preiskovanca, ko le-ta premakne mehanski pokazatelj in posledično nato aparat po prednastavljenem programu avtomatično izbere parametre ekspozicije, ki so vidni pred samo ekspozicijo. Pri aparatu, kot ga ponuja sam, je ravno tako potreben mehanski vnos anatomije preiskovanca in sicer s pritiskom prsta na dotik občutljiv zaslon LCD in posledično nato aparat po prednastavljenem programu avtomatično izbere parametre ekspozicije, ki so vidni pred samo ekspozicijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 7. 3. 2018 zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da je iz ovojnice prejete dopolnitve, pa tudi iz žiga in podpisa na predloženi dopolnitvi ponudbe, jasno razviden pošiljatelj – izbrani ponudnik. Glede na to, da je ponudbo izbranega ponudnika podpisal zakoniti zastopnik A. K., na katerega je bil poziv k dopolnitvi tudi naslovljen, naročnik ni podvomil, da dopolnitev ponudbe ne bi bila predložena s strani slednjega, sploh zato, ker sta podpisa na dopolnitvi ponudbe in v sami ponudbi identična. Sklicujoč se na navodila za uporabo naprave naročnik pojasnjuje, da se pri ponujenem aparatu izbranega ponudnika izbere anatomija preiskovanca in nato naprava avtomatsko prilagodi parametre ekspozicije glede na izbrano anatomijo preiskovanca. Naročnik kot močno zavajajočo označuje navedbo vlagatelja »da avtomatična nastavitev pomeni nastavitev glede na velikost (širino) glave oziroma lobanje, kar izmeri določen senzor naprave« – taka razlaga samovoljno in neupravičeno oži zahteve razpisnih pogojev, v taki obliki pa sploh ni navedena v besedilu naročnika. Glede funkcije ADC naročnik soglaša z vlagateljem v tem, da ta funkcija ni bila zahtevana, izbrani ponudnik pa z njo ne dokazuje tehnične skladnosti naprave, ampak samo pojasnjuje, da naprava presega tehnične zahteve. Naročnik še pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni ročno popravljal tehničnih podatkov v priloženem katalogu ali prospektu, ampak je le označil dele besedila, ki se nanašajo na izpolnjevanje strokovnih zahtev, in dopisal razlago teh delov besedila. Utemeljitev izpolnjevanja strokovnih zahtev se nanaša izključno na izvirne in natisnjene podatke, ki jih je navedel proizvajalec, nikakor pa na ročno dopisane dele besedila. Naročnik prereka tudi navedbe vlagatelja o tem, kdo je proizvajalec ponujene naprave izbranega ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 3. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 3. 2018 opredelil do navedb naročnika. Poudarja, da iz prvotno predložene tehnične dokumentacije izbranega ponudnika ni bilo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika; slednje je torej naročnik lahko ugotavljal le na podlagi naknadno ročno pripisanih razlag in dopolnitev izbranega ponudnika, za kar pa bi morala biti predložena izjava proizvajalca. V kolikor pa bi bilo mogoče navedeno dopolnitev šteti za pojasnilo tehnične dokumentacije, pa bi navedeno moral storiti izbrani ponudnik v ločenem dokumentu in ne z ročnim popravljanjem dokumentacije. Spremnega dopisa ni sestavil izbrani ponudnik in ne predstavlja niti razlage s strani izbranega ponudnika niti izjave proizvajalca. Vlagatelj kot problematične izpostavlja navedbe naročnika glede lastništva proizvajalca ponujene naprave – ni jasno, kako je naročnik to informacijo prejel, v kolikor pa je naročnik komuniciral z izbranim ponudnikom mimo določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), pa navedeno pomeni, da se je v nasprotju z določili zakona pogajal o vsebini ponudbe izbranega ponudnika, s čimer je kršil načelo transparentnosti v postopkih javnega naročanja. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah glede neizpolnjevanja spornih tehničnih zahtev, pri čemer meni, da niti sam naročnik ne navaja, iz katerega dela tehnične dokumentacije konkretno naj bi izhajala avtomatska določitev parametrov pred samim slikanjem. Tudi iz navedb izbranega ponudnika naj bi bilo razvidno, da ponujeni aparat ne izpolnjuje natančnih zahtev naročnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil skladno s pravnim poukom naročnika, kot je bil naveden v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v roku osmih delovnih dni od objave odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil. Ne glede na to, da je bil pravni pouk v konkretnem primeru napačen (naročnik namreč izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, kjer je skladno s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN, v povezavi z desetim odstavkom 90. člena ZJN-3, rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od objave odločitve na portalu javnih naročil), pa je potrebno opozoriti na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, skladno s katero napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Ob upoštevanju navedenega je zato treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil pri naročniku skladno s pravnim poukom naročnika, pravočasen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno iz razloga, ker ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V primeru javnih naročil blaga ali storitev »tehnične specifikacije« pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je tehnične specifikacije predmeta javnega naročila opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (»POVABILO K ODDAJI PONUDBE«), in sicer v dokumentu »SPLOŠNE IN STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA«. Pri tem je v 8. točki tega dokumenta določil še način izkazovanja skladnosti ponujene opreme z zahtevami:
»Ponudnik mora v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe za vsak posamezni sklop - opis iz katerega mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika in mora vsebovati:
a. natančen opis predmeta ponudbe - ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika - ponudnik poda podroben opis strokovno tehničnih zmogljivosti (lastnosti) ponujenega blaga, ki ga nudi v svoji ponudbi v enakem vrstnem redu kot so opredeljene strokovne zahteve naročnika. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oziroma prospektu/ katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja.
b. navodila za uporabo v slovenskem jeziku ali v angleškem jeziku: v tiskani obliki (izpis) ali v elektronski obliki (priložen CD, USB). V kolikor ponudnik predloži v ponudbeno dokumentacijo navodila za uporabo v angleškem jeziku, mora ob primopredaji opreme obvezno predložiti še navodila za uporabo v slovenskem jeziku
c. prospektno dokumentacijo in/ali tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo iz katere morajo biti jasno razvidne vse strokovno tehnične karakteristike ponujene opreme, ki izhajajo iz naročnikovih strokovnih zahtev«.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponujena naprava izbranega ponudnika skladna z naslednjimi tehničnimi zahtevami v zvezi z delovanjem naprave:
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije cephalogramskega posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije panoramskega posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije 3D posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«

Ker iz delov ponudbe, na katere se je v zvezi z izpostavljenimi zahtevami skliceval izbrani ponudnik (tj. v tabeli, kjer je za vsako od tehničnih zahtev navedeno, na kateri strani prospektne ali druge ponudbene dokumentacije je razvidno izpolnjevanje vsake posamezne tehnične zahteve), niso bili razvidni podatki v zvezi z (avtomatičnimi) nastavitvami ekspozicije, je naročnik na izbranega ponudnika dne 9. 1. 2018 naslovil dopis »Poziv k dopolnitvi ponudbe […]«, v katerem je izbranega ponudnika pozval, naj predloži dokazila (tehnično dokumentacijo proizvajalca), iz katere bo razvidno izpolnjevanje citiranih zahtev glede avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 18. 1. 2018 prejel zahtevane dopolnitve (po vsebini pojasnila, kot bo obrazloženo v nadaljevanju). Pri tem ni mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da so posredovani dokumenti (pojasnila) neobstoječi, ker jih ni podala pooblaščena oseba izbranega ponudnika – pritrditi je namreč mogoče naročniku v tem, da je iz ovojnice jasno razviden pošiljatelj (izbrani ponudnik), enako pa tudi iz žiga in podpisa na prvi strani spremnega dopisa oz. na nalepki, s katero je bila zapečatena vrvica za povezovanje dokumentacije. Iz vsebine prejete dopolnitve ponudbe izhaja, da je izbrani ponudnik naročniku posredoval posamezne strani navodil za uporabo ponujene naprave v slovenskem jeziku, na katerih so bili označeni določeni deli besedila in piktogrami iz uporabniškega vmesnika naprave, ki naj bi se nanašali na izpolnjevanje izpostavljenih zahtev, z ročno dopisano razlago pomena izpostavljenih delov navodil. Ob upoštevanju, da so bila navodila za uporabo (v angleškem jeziku) že del do roka za oddajo ponudb predložene ponudbe izbranega ponudnika (v elektronski obliki, na priloženem nosilcu USB), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naknadno posredovane informacije ne predstavljajo dopolnitve ali spremembe ponudbe, ampak pojasnilo ponudbe. V tem smislu zato za rešitev obravnavane zadeve niso bistvene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz točk 3.1 in 8.2 dokumenta »SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKOM«, na katere se sklicuje vlagatelj in v skladu s katerimi mora izjavo o izpolnjevanju pogojev in vse dokumente, ki jih je v ponudbeni dokumentaciji potrebno podpisati (tj. izvirnik in vse kopije ponudbene dokumentacije…), podpisati zakoniti zastopnik ali oseba, ki se izkaže s pooblastilom zakonitega zastopnika. Prav tako ni utemeljeno vlagateljevo stališče, da bi moral izbrani ponudnik pojasnilo tehnične dokumentacije podati (izključno) v ločenem dokumentu – za tak zaključek podlage v ZJN-3 ni.

Tudi ob upoštevanju pojasnil, ki jih je pridobil naročnik, pa vlagatelj zatrjuje, da ponujena naprava izbranega ponudnika ne izpolnjuje citiranih strokovno-tehničnih zahtev. Med strankama pri tem ni sporno, da funkcija ADC, ki jo ima ponujeni aparat (in predstavlja nadzor količine sevanja in samodejno nastavitev faktorja osvetlitve med samo ekspozicijo, s prikazom tako prilagojenih vrednosti slikanju), za presojo izpolnjevanja spornih zahtev ni upoštevna.

Iz pojasnil izbranega ponudnika, kot jih je naročnik prejel dne 18. 1. 2018, ter navedb izbranega ponudnika iz vloge z dne 22. 2. 2018 izhaja, da je pri ponujenem aparatu potreben vnos (izbira) anatomije preiskovanca z izbiro ene od štirih možnosti (piktogrami glave različnih velikosti) na dotik občutljivem zaslonu LCD, na podlagi česar nato aparat po prednastavljenem programu izbere in prikaže parametre ekspozicije. Enako izhaja tudi iz navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer pojasnjuje, da se pri ponujenem aparatu izbranega ponudnika izbere anatomijo preiskovanca, nato pa naprava temu primerno prilagodi parametre ekspozicije. Državna revizijska komisija še dodaja, da glede na navodila za uporabo naprave, na katera se v tem delu sklicuje izbrani ponudnik, vsaka od štirih možnih izbir pri posameznem načinu slikanja predstavlja eno nastavitev ekspozicijskih parametrov (npr. »66 kV/10 mA/88 mGycm2«). Upoštevaje navedeno po presoji Državne revizijske komisije predstavljen način določitve ekspozicije pri ponujeni napravi ne pomeni avtomatične določitve parametrov ekspozicije glede na anatomijo preiskovanca, saj nastavitev z izbiro ene od štirih prednastavljenih kombinacij ekspozicijskih parametrov dejansko opravi operater (uporabnik) naprave.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da ponujena oprema izbranega ponudnika v celoti izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije ter na tej podlagi obravnavati ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno oz. kot tako, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 30. 1. 2018. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je dejansko stanje ustrezno razjasnjeno že ob upoštevanju doslej predstavljenih dejstev in v posledici doslej izvedenih dokazov, zahtevku za revizijo pa je ugodila, je kot nepotrebno zavrnila izvedbo dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami in načinom njihovega izkazovanja, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov ter v celoti preveri dopustnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo (upoštevajoč pri tem tudi izpostavljene tehnične zahteve). V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 14. 3. 2018 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja in za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 200 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.639,68 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.323,98 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko ter za pregled spisa, listin in druge dokumentacije, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39 Odvetniške tarife). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 14. 3. 2018 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 6. 4. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, 1218 Komenda,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- ESL d.o.o., Ulica bratov Učakar 80, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran