018-051/2018-5 Komunala, javno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava mini bagra«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Kuhn d.o.o., trgovina in posredovanje, d.o.o., Blatnica 1, 1236 Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala, javno podjetje, d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 4. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku oddaje javnega naročila male vrednosti z dne 18. 1. 2018 in njegove spremembe z dne 26. 1. 2018, Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 18. 1. 2018, pod št. objave JN000268/2018-W01 s popravki (zadnji objavljen dne 29. 1. 2018, št. JN000268/2018-K05) izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izbiro dobavitelja mini bagra.

Naročnik je dne 15. 2. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Globex S.R.L., podružnica v Sloveniji, IOC Zapolje I/7, 1370 Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa kot nedopustno izločil, ker vlagatelj ni podal utemeljenega pojasnila nizke ravni predlagane cene oziroma ni pojasnil elementov, ki so opredeljeni v drugem odstavku 86. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 16. 2. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000268/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku vezano na odločitev o oddaji javnega naročila v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti »Dobava mini bagra«, ki je bilo objavljeno dne 18. 1. 2018 na portalu javnih naročil pod oznako JN000268/2018-W01 z dne 20. 2. 2018, v katerem zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nedopustno, zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil materialno pravo, podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, naročniku pa naloži povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka. V njem zatrjuje:
- da na podlagi zahteve naročnika glede rednega letnega servisa delovnega stroja ni bilo jasno, kateri podatek naročnik potrebuje – strošek vzdrževanja stroja na delovno uro (v nadaljevanju: cena servisiranja stroja na delovno uro) ali ceno serviserja na delovno uro (v nadaljevanju: servisna ura), vendar je na podlagi odgovora naročnika na portalu javnih naročil dobil logično potrditev, da naročnik potrebuje ceno servisiranja stroja na delovno uro, ki znaša 0,77 EUR/uro;
- da cena servisiranja stroja na delovno uro naročniku pove, koliko ga bo vzdrževanje stroja dejansko stalo, saj cena ene servisne ure ne pove končne cene vzdrževanja, ker manjka strošek prevoza in rezervnih delov;
- da je svoji ponudbi priložil cenik s specifikacijo cene rednega servisa stroja z vsemi postavkami, ki so nujno potrebne, da se izračuna zahtevana cena, in da so iz njegove ponudbe, tudi v primeru nejasnosti, razvidni vsi elementi cene, jasno navedena pa je bila tudi cena servisne ure, ki znaša 35 EUR/uro;
- da je naročnik nanj, kljub temu, da je bila njegova ponudba s priloženo specifikacijo skladna z vsemi zahtevami, naslovil zahtevo za dodatno pojasnilo elementov ponudbe, na katero je pravočasno, obrazloženo in z dokazi utemeljeno odgovoril;
- da je naročnik ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo izločil kot nedopustno, saj je bila pravilna popolna in pravilna.

Dalje zatrjuje in s prospektom dokazuje pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na zahtevo po stabilnosti stroja, konkretno na razširitev podvozja. Sočasno z zahtevkom za revizijo pa je na naročnika naslovil tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o njegovem zahtevku.

Izbrani ponudnik se je z dokumentom Odgovor izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo vlagatelja v postopku javnega naročila »Dobava mini bagra«, ki je bilo objavljeno dne 18. 1. 2018 na portalu javnih naročil pod oznako JN000268/2018-W01 z dne 27. 2. 2018, pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja. Navedbe vlagatelja prereka, in meni, da so neutemeljene in brez vsake dejanske pravne podlage, opozorilo vlagatelja o neustreznosti ponujenega stroja izbranega ponudnika pa označuje za neutemeljeno in zavajajoče, saj naročnik ni zahteval minimalne širine neraztegnjenega podvozja, temveč le hidravlično razširjeno podvozje z maksimalno širino neraztegnjenega podvozja.

Naročnik je dne 23. 2. 2018 vsem trem ponudnikom, ki so oddali ponudbo za predmetno javno naročilo posredoval Sklep, št. JN-001/2018, s katerim je zadržal izvajanje postopka oddaje javnega naročila do pravnomočnosti odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije, dne 6. 3. 2018 pa je sprejel Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V njem navaja:
- da vlagatelj na portalu javnih naročil ni postavil vprašanja, kateri podatek naročnik potrebuje – ceno servisiranja stroja na delovno uro ali ceno servisne ure, pač pa je zahteval le podatek o številu delovnih ur, ki jih bo stroj izvedel v enem letu, in da naročnik ni mogel predvidevati, da obstaja dvom v razlago sporne postavke v obrazcu predračuna;
- da se ne strinja z vlagateljem, da je iz odgovora na portalu javnih naročil vlagatelj dobil logično potrditev, da naročnik potrebuje ceno servisiranja stroja na delovno uro;
- da je iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, pri merilu za izbiro in v vzorcu pogodbe, razvidno, da naročnik želi podatek o ceni servisne ure, na katerega je vezano eno od meril za izbor najugodnejšega ponudnika;
- da je od vlagatelja zahteval, da pojasni ceno rednega letnega servisa v višini 0,77 EUR/uro, ker je obstajal dvom o možnosti izpolnitve naročila zaradi neobičajno nizke cene glede na dejstvo, da sta preostala ponudnika ponudila ceno 30,00 EUR/uro oziroma 35,00 EUR/uro, kar je primerljivo vrednosti servisne ure na trgu;
- da vlagatelj ni podal utemeljenega pojasnila nizke ravni predlagane cene oziroma ni pojasnil elementov, opredeljenih v drugem odstavku 86. členu ZJN-3;
- da je vlagatelj v odgovoru navedel, da je prišlo do napačnega razumevanja, kateri podatek naročnik potrebuje, ZJN-3 pa ne dopušča dopolnjevanja ali popravljanja cen brez DDV na enoto oziroma popravljanja vrednosti postavke brez DDV.

Naročnik se z očitkom vlagatelja, da ponujeni stroj izbranega ponudnika ne dosega zahteve, vezane na stabilnost stroja, ne strinja iz razloga, ker v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil minimalne dolžine raztegnjenega podvozja, ampak le maksimalno širino neraztegnjenega podvozja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 9. 3. 2018 in dne 16. 3. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj meni, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo izločil kot nedopustno, saj je bila popolna, pravilna ter skladna z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot že navedeno, je naročnik ponudbo vlagatelja izločil, ker vlagatelj, na poziv naročnika, ni podal utemeljenega pojasnila nizke ravni predlagane cene oziroma ni pojasnil elementov, ki so opredeljeni v drugem odstavku 86. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotovila, da je vlagatelj v obrazcu predračuna, na prazen prostor v povedi »Zagotavljamo redni letni servis delovnega stroja v višini _ EUR/uro brez DDV.«, vpisal podatek »0,77«, pripisal »PRILOGA: CENIK IN SPECIFIKACIJA«, ponudbi pa priložil dokument Cenik rezervnih delov in stroškov vzdrževanja na 1000 delovnih ur z dne 3. 1. 2018. Iz cenika je razvidno, kot navaja tudi vlagatelj v odgovoru na poziv naročnika, da podatek »0,77 EUR/uro« temelji na izračunu stroška »[...] servisa delovnega stroja na obračunano delovno uro [...]« na 1000 delovnih ur stroja. Iz cenika izhaja tudi, da so v izračunu zajete delovne ure, cena materiala, cena rezervnih delov z upoštevanim ponujenim popustom in strošek kilometrine.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v naročnikovo spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v dokumentu Zahteva za dodatno pojasnilo o elementih ponudbe z dne 7. 2. 2018, ki ga je naslovil na vlagatelja, zapisal: »Ob pregledu obrazca predračuna (OBR-8), ki je sestavni del zgoraj navedene ponudbe, ste kot eden izmed ponudnikov ponudili izvedbo letnega rednega servisa delovnega stroja v višini 0,77 EUR. Preostala ponudnika sta ponudila izvedbo rednega letnega servisa po ceni 35,00 oz. 30 EUR/uro. Ker je vaša ponudba glede na cene na trgu neobičajno nizka oz. ker obstaja dvom o možnosti izpolnitve storitve rednega letnega servisa po ponujeni ceni, vas naprošamo, da nam najkasneje v treh delovnih dneh od prejetja te zahteve posredujete podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe.«. Vlagatelj se je na zahtevo naročnika pravočasno odzval in v odgovoru z dne 13. 2. 2018 navedel: »Cena naše servisne ure je 35 €/uro, kot izhaja iz priloženega cenika, katerega smo vam priložili v naši ponudbi št. FP 24/18. Naš servisni oddelek je sklepal, da potrebujete strošek servisa delovnega stroja na obračunano delovno uro, ki znese za 1000 delovnih ur 0,77 €/uro. Prišlo je do napačnega razumevanja. Kaj potrebujete? Kot že v uvodu pojasnjeno, je cena naše servisne ure 35 €/uro.«.

V zvezi s podatkom »0,77 EUR/uro« vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je »logično potrditev«, da naročnik v zvezi z rednim letnim servisom delovnega stroja potrebuje podatek o ceni servisiranja stroja na delovno uro, dobil z odgovorom na vprašanje, ki ga je naročniku zastavil na portalu javnih naročil, saj je na vprašanje: »Zagotavljamo redni letni servis delovnega stroja v višini EUR/uro brez DDV. Strošek letnega servisa je odvisen od števila opravljenih ur. Da bi lahko podali to informacijo, bi od vas potrebovali kakšen podatek o tem, koliko ur naj bi na leto naredili!« naročnik dne 25. 1. 2018 ob 10.36 odgovoril »Redni letni servis bi se predvidoma izvajal 1 krat letno. Predvideno število delovnih ur na leto bi znašalo med 1000 in 1200 ur.«. Vlagatelj navaja, da cena servisiranja stroja na delovno uro znaša 0,77 EUR/uro, njen izračun je razviden iz cenika, priloženega ponudbi. Tako so bili v primeru nejasnosti v ponudbi vsi elementi »prepoznave točno določenih delov cene«, v ceniku pa je bilo popolnoma jasno navedeno, da je cena servisne ure 35 EUR/uro. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudbo pripravil na način, kot je bilo zahtevano s strani naročnika.

Kot že navedeno, pa naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo s tem v zvezi navaja, da vlagatelj vprašanja, ali naročnik potrebuje ceno servisiranja stroja na delovno uro ali ceno servisne ure, na portalu javnih naročil ni zastavil, temveč je od naročnika zahteval le podatek o številu delovnih ur, ki jih bo stroj izvedel v enem letu, zaradi česar ni mogel predvidevati, da pri vlagatelju obstaja dvom v razlago postavke v obrazcu predračuna. Naročnik se ne strinja s trditvijo vlagatelja, da je iz odgovora na portalu javnih naročil dobil logično potrditev, da naročnik potrebuje strošek servisiranja stroja na delovno uro in meni, da je zahteva po vpisu podatka servisne ure razvidna tudi iz drugih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V zvezi z vprašanjem, kateri podatek so morali ponudniki vpisati v obrazec predračuna v povedi »Zagotavljamo redni letni servis delovnega stroja v višini _ EUR/uro brez DDV.« – ceno servisiranja stroja na delovno uro ali ceno servisne ure, je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik zahteval vpis podatka o ceni servisne ure ne le v obrazcu predračuna, temveč tudi na dveh drugih mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer:
- v poglavju NAVODILA UDELEŽENCEM ZA IZDELAVO PRIJAVE, podpoglavju I. SPLOŠNO O RAZPISU, točki 1.16 Merilo za izbor, členu 17 je (med drugim) določil, da bo javno naročilo oddal ponudniku, ki bo dosegel najvišje število točk na podlagi naslednjih meril: [...]* B – največ 10 za najnižjo ceno servisne ure (SU); [...].«;
- v 12. členu osnutka pogodbe pa je določil, da bo mogel izbrani ponudnik (prodajalec), še deset let po dobavi stroja zagotavljati njegovo redno servisiranje. Glede servisne ure je zapisal: »Prodajalec bo v omenjenem obdobju izvedel posamezen servis v višini _ EUR/uro brez DDV. Servisna ura se lahko na pisno zahtevo prodajalca vsako leto v mesecu januarju uskladi [...].

Ob upoštevanju vseh zadevnih določb Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil, da morajo ponudniki v obrazcu predračuna navesti podatek o ceni servisne ure in ne podatka o ceni servisiranja stroja na delovno uro, torej podatka o ceni, izračunani na podlagi predvidenega obsega del, potrebnega materiala in rezervnih delov (z upoštevanim ponujenim popustom), preračunani na 1000 delovnih ur, ki jih bo stroj opravil v obdobju enega leta. Navedeno dodatno potrjuje tudi dejstvo, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik na vseh navedenih mestih ločeno obravnaval podatke o posameznih stroških, ki ga bodo bremenili po nakupu stroja (poleg že navedenih posameznih določb v zvezi s ceno servisne ure, je namreč na enak način obravnaval tudi podatek o višini popusta na rezervne dele - kot eno meril je določil »*[...] A – največ 10 točk za najvišji popust na vsakokratno veljavni cenik za servisne dele (SD)«, v ponudbenem predračunu zapisal: »Na vgrajene servisne dele zagotavljamo _ % popust na vsakokratni veljavni cenik.«, v osnutku pogodbe pa je določil: »Rezervni in ostali deli, ki jih bo ponudnik uporabil za namen servisiranja in popravil, se obračunajo po veljavnem ceniku prodajalca [...], na katerega nudi prodajalec _ % popust.«.).

Četudi gre pritrditi vlagatelju, da cena servisiranja stroja na delovno uro naročniku pove, koliko ga bo dejansko vzdrževanje stroja stalo, navedeno ne vpliva na ugotovitev, katero ceno je v sporni povedi oziroma merilu zahteval naročnik. Prav tako na ugotovljeno ne vpliva odgovor naročnika na portalu javnih naročil, na podlagi katerega naj bi vlagatelj dobil »logično potrditev«, da naročnik potrebuje strošek servisiranja stroja na delovno uro. Zatrjevanega namreč iz naročnikovega odgovora ni moč razbrati, saj je naročnik v odgovoru zapisal (le) podatek o predvidenem številu delovnih ur stroja na letni ravni, ki pa ga ni mogoče razumeti kot pojasnilo o vsebini zahtevane cene.

Upoštevaje ugotovljeno, da je naročnik v povedi oziroma merilu »Zagotavljamo redni letni servis delovnega stroja v višini _ EUR/uro brez DDV.« torej zahteval vpis cene servisne ure, in upoštevaje, da vlagatelj sam priznava, da v obrazcu predračuna ni vpisal cene servisne ure, ki znaša »35 €/uro« (kar izhaja tako iz odgovora na poziv kot tudi iz ponudbi priloženega cenika), ampak, da je v obrazcu predračuna vpisal ceno servisiranja stroja na delovno uro (v odgovoru na poziv vlagatelj navaja, da je servisni oddelek »sklepal, da potrebujete strošek servisa delovnega stroja na obračunano delovno uro, ki znese za 1000 delovnih ur 0,77 €/uro.«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obrazec predračuna ni vpisal podatka, ki ga je bil, upoštevaje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, dolžan vpisati.

V odločitvi o oddaji naročila naročnik navaja, da je ponudbo vlagatelja izločil kot nedopustno, ker vlagatelj ni podal utemeljenega pojasnila nizke ravni predlagane cene oziroma ni pojasnil elementov, ki so opredeljeni v drugem odstavku 86. člena ZJN-3 (neobičajno nizka ponudba). S tem v zvezi Državna revizijska komisija, brez, da bi se opredelila do vprašanja, ali je v konkretnem primeru v zvezi z merilom, ki se vrednoti glede na ponujeno vrednost servisne ure, sploh mogoče govoriti o uporabi instituta neobičajno nizke cene, ugotavlja naslednje: četudi je podatek o vrednosti servisne ure, kot navaja vlagatelj tako v odgovoru na poziv naročnika kot tudi v zahtevku za revizijo, izhajal iz cenika, ki je bil priložen njegovi ponudbi in na katerega je opozoril s pripisom na obrazcu predračuna, naročnik tega podatka (tudi pred prejemom odgovora vlagatelja na poziv naročnika) ne bi smel upoštevati. ZJN-3 namreč v 1. alineji petega odstavka 89. člena določa, da ponudnik »ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje [...] ponudbe v okviru meril«. Ker bi v primeru, da bi naročnik upošteval (pravilen) podatek o ceni servisne ure vlagatelja (torej 35 EUR/uro namesto 0,77 EUR/uro), prišlo do spremembe ponudbe v okviru meril, bi popravek napake, ki izhaja iz ponudbe vlagatelja in ki je ni mogoče šteti za očitno napako v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in s tem povezane prakse Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitev v zadevah 018-014/2017, 018-255/2017 itd.), pomenil spremembo tistega dela ponudbene vsebine, v katerega ni dovoljeno posegati.

Ker posledično ponudbe vlagatelja ni mogoče označiti kot dopustne, torej kot skladne z določbo 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal nepravilno, ko je ponudbo vlagatelja kot nedopustno izločil.

Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije izhaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot dopustne, jo je potrebno v skladu z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Ob upoštevanju navedenega, Državna revizijska komisija revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno neustreznost ponudbe izbranega ponudnika ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelj namreč za obravnavo teh navedb, ki niso usmerjene v zatrjevanje neenakopravne obravnave v postopku oddaje javnega naročila, ne izkazuje pravnega interesa.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.




S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 9. 4. 2018



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Komunala, javno podjetje, d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
- Kuhn d.o.o., trgovina in posredovanje, d.o.o., Blatnica 1, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Globex S.R.L., podružnica v Sloveniji, IOC Zapolje I/7, 1370 Logatec


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran