Na vsebino
EN

018-035/2018 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, D.D.

Številka: 018-035/2018-4
Datum sprejema: 14. 3. 2018

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Strokovne podlage za operativni program varstva pred hrupom ob AC v RS«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika JV LEMITOR Ochona Srodowiska sp.zo.o., 51-162 Wroclaw, Ul. J na Dingosza 40 (v nadaljevanju: LEMITOR) in KOVA d.o.o., Teharska ulica 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: KOVA), ki ga zastopa odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja14, 4000 Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.3.2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja kot javno naročilo male vrednosti, dne 10.10.2017 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN008755/2017-W01. Dne 12.1. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-8/2017-ICM-195/17 z dne 12.1.2018), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku JV EPISPEKTRUM d.o.o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor in PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana. Iz obrazložitve navedene odločitve je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, ker vlagatelj tudi po dveh naročnikovih pozivih in dveh dopolnitvah ponudbe, ki sta pozivom sledili, ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje iz tč. II.6.C.5 in II.6.C.6 razpisne dokumentacije, zaradi česar je vlagateljeva ponudba nedopustna.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 17.1.2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti iz postopka. Vlagatelj trdi, da iz njegove ponudbe ne izhaja, da bi bili podani kakršnikoli razlogi za izključitev, kot je določeno v določbah Zakona o javnem naročanju (Ur.l.RS, štev. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), prav tako pa je vlagatelj zadostil tudi pogoju iz 76. člena ZJN-3 in tč. II.6.C.5 ter II.6.C.6 razpisne dokumentacije. Vlagatelj citira tč. II.6.C.5 in navaja, da je zagotovil vse zahtevane kadrovske zmogljivosti za izvedbo celotnega naročila. Priložil je obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, iz katerega za vsakega strokovnjaka izhajajo zahtevane reference in tudi potrdilo treh naročnikov o izvedbi referenčnih del. Na kakšen način je naročnik prišel do zaključka, da vlagatelj ni zadostil pogojem iz tč. II.6.C.5, ostaja povsem nejasno. Koncept vlagatelja kot ponudnika je skupna izvedba skladno s pričakovanji naročnika, kar pomeni, da se vsaka naloga dodeli ustrezno izkušenim kadrom. Naročnik sklepa pogodbo s ponudnikom, zato se lahko strokovne reference presojajo le glede na ponudnika, ne pa glede na posamezne osebe, ki so zaposlene pri ponudniku. Takšna zahteva naročnika je v nasprotju z načelom sorazmernosti, enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja. Vlagatelj se tudi ne strinja, da bi bila njegova ponudba nedopustna, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja iz tč. II.6.C.6 razpisne dokumentacije, saj originalna potrdila o izvedbi storitev, ki jih je predložil naročniku, nedvoumno dokazujejo nasprotno (potrjena referenčna dela obravnavajo mnogo več kot zahtevanih 30 km pomembnih cest). Po vlagateljevem mnenju je izpodbijana odločitev tudi sicer procesno sporna. Vlagatelj je namreč v celoti sledil naročnikovim zahtevam in v zahtevanem roku naročniku podal dopolnitve, zato ni jasno, na čem temelji naročnikov zaključek, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje. Na koncu vlagatelj opozarja še na dejstvo, da je njegova ponudba cenovno najugodnejša, zato naročniku očita tudi kršitev temeljnega načela gospodarnosti. Ob vsem navedenem vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po predloženem stroškovniku.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi navaja, da je zaradi nejasnosti v vlagateljevi ponudbi vlagatelja pozval k pojasnilu, katera dela in v kakšnem obsegu bodo opravljali nominirani kadri. Ker je bilo iz prejetega pojasnila razvidno, da bodo večino del izvedli kadri, ki niso bili navedeni v izjavi št. 1, niti ni bilo zanje priloženih zahtevanih obrazcev, je naročnik vlagatelja pozval, naj te obrazce predloži v skladu tč. II.6.C.5 razpisne dokumentacije. Vlagatelj je naročniku poslal pojasnilo s tabelo, ni pa predložil zahtevanih obrazcev. Naročnik v nadaljevanju citira tč. II.6.C.5 razpisne dokumentacije ter navaja, da je nesprejemljivo, da bi kadri, ki izpolnjujejo zahteve iz tč. II.6.C.5 od vseh predvidenih aktivnosti izvedli samo aktivnosti pod tč. 2.1 in 2.3, vsa ostala dela pa bi v celoti opravili kadri, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tč. II.6.C.5. Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila na str. 3 jasno navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, prav tako je v odločitvi navedeno, kako je prišel do tam navedenih zaključkov. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da se strokovne reference lahko presojajo le glede na ponudnika, ne pa tudi glede posamezne osebe ter se pri tem sklicuje na 76. člen ZJN-3 in 25. člen ZPVPJN. Kar zadeva pogoj iz tč. II.6.C.6 razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da je vlagatelja pozval k predložitvi dokazila o ustreznosti referenc v obliki digitalnega poročila, ta pa mu je dostavil potrdila, iz katerih ni razvidno, da referenčno delo obravnava 30 km pomembnih cest, tj. cest s prometom več kot 3 mio vozil letno. Naročnik še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru strokovni kader, odgovoren za izvedbo naročila, eno od meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe (maksimalno 50 točk = maksimalno 30 točk za vodjo projekta + 20 točk za ostale izdelovalce), zato za vlagateljevo ponudbo, ki je bila izločena iz postopka in ni bila ocenjevana, ni mogoče trditi, da je najugodnejša. Ker je naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe in dopolnitev oz. pojasnil vlagatelja ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz tč. II.6.C.5 ter II.6.C.6 razpisne dokumentacije ter je zato njegova ponudba nedopustna, je ne glede na razvrstitev na merila ne sme izbrati, saj bi bilo to protipravno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 14.2.2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21.2.2018 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih navajanj in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točk II.6.C.5 ter II.6.C.6 razpisne dokumentacije in jo izločil iz postopka.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje za sodelovanje določil v poglavju II.6. (Ugotavljanje sposobnosti) razpisne dokumentacije. V podpoglavju C. (Tehnična in strokovna usposobljenost) je naročnik med drugim določil tudi zahteve za priglašeni kader, in sicer:

»C.5.
Ponudnik mora zagotoviti potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Projektna naloga), predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo.

C.5.a Vodja projekta
Zagotovljen mora biti vodja projekta, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustreznega področja (fizika, strojništvo, gradbeništvo);
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je uspešno sodeloval pri vsaj 1 poslu: izdelavi strateških kart hrupa ali obratovalnega monitoringa hrupa za pomembne ceste ali pomembne železniške proge ki jih je naročil upravljavec teh virov hrupa
in/ali
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je uspešno sodeloval pri vsaj 1 poslu: izdelavi strateških kart hrupa za poselitvena območja, ki jih je naročila pristojna mestna občina.
Opomba: Definicija pojmov pomembna cesta, pomembna železniška proga in poselitveno območje je opredeljena v Uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).

C.5.b Ostali izdelovalci (minimalno 2 kadra)
Zagotovljena morata biti vsaj dva odgovorna izdelovalca, ki izpolnjujeta naslednje zahteve:
- imata najmanj visoko strokovno izobrazbo ustreznega področja (fizika, strojništvo, gradbeništvo);
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb sta uspešno sodelovala pri vsaj 1 poslu: izdelavi strateških kart hrupa ali obratovalnega monitoringa hrupa za pomembne ceste ali pomembne železniške proge ki jih je naročil upravljavec teh virov hrupa
in/ali
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb sta uspešno sodelovala pri vsaj 1 poslu: izdelavi strateških kart hrupa za poselitvena območja, ki jih je naročila pristojna mestna občina.
Opomba: Definicija pojmov pomembna cesta, pomembna železniška proga in poselitveno območje je opredeljena v Uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).

Tisti kader, ki izkazuje strokovno usposobljenost za določeno področje, mora dela s tega področja tudi izvajati.

Gospodarski subjekt lahko v skladu z 81. členom ZJN-3 za posamezno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo kadre, potrebne za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Naročnik bo preveril ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava gospodarski subjekt uporabiti, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev.

Način dokazovanja (C.5., C.5.a, C.5.b):
Kot predhodni dokaz za izpolnjevanje zahtev iz točke C.5. mora ponudnik v ponudbo priložiti podpisan obrazec ESPD, s katerim v razdelku VI: Sklepne izjave potrdi, da:
- ima potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Projektna naloga), predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo;

Dokazovanje zahtev iz točke C.5.a in C.5.b: Ponudnik v ponudbo kot predhodni dokaz priloži izpolnjeno in potrjeno izjavo št. 1 iz poglavja VII., ki mora vsebovati vse zahtevane podatke. Ponudnik v izjavi navede imena in priimke kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila (vodjo projekta, ostale izdelovalce), z navedbo njihove strokovne izobrazbe in funkcije, ki jo bodo prevzeli s pogodbo. Ponudnik v ponudbo priloži tudi izpolnjen in potrjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, ki mora vsebovati vse zahtevane podatke. Iz opisa referenc mora biti razvidno, da gre za dela, ki ustrezajo zahtevanim pogojem.

Opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da naknadno od ponudnika zahteva dodatna pojasnila in dokaze v zvezi z ugotavljanjem kadrovske zmogljivosti (kot npr. izkaze o ustrezni strokovni usposobljenosti in referencah, spisek zagotovljenega kadra, dokazila o zaposlitvi ali najemu kadra, dokazila o izpolnjevanju določb delovnopravne zakonodaje).«.

Dalje je iz razpisne dokumentacije (poglavje III. Vzorec pogodbe, razdelek X. Obveznosti izvajalca in naročnika) razvidno, da se mora ponudnik (izvajalec) med drugim obvezati (14. člen vzorca pogodbe), da bo dela izvajal s kadri, ki jih je navedel v ponudbi in jih lahko zamenja le ob izpolnjevanju enakih pogojev, kot do bili zahtevani v razpisni dokumentaciji ter po predhodnem soglasju naročnika (tč. j. 14. člena) ter da bo tisti kader, ki v ponudbi izkazuje strokovno usposobljenost za določeno področje oziroma predloži referenco z določenega področja, dela s tega področja tudi izvajal (tč. k. 14. člena).

Pomen strokovnega kadra, ki je predviden za izvedbo predmetnega javnega naročila, se v obravnavanem primeru odraža tudi v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Kot je razvidno iz tč. II.8. razpisne dokumentacije (Merila za izbiro ponudbe pri oddaji javnega naročila) je v obravnavanem primeru merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba (prvi odstavek 84. člena ZJN-3), pri čemer je v tč. II.8. v zvezi s tem zapisano naslednje:

»Ekonomsko najugodnejša ponudba je tista ponudba, ki bo na podlagi meril dosegla najvišje število točk T.
Pri oceni ponudb se upošteva ponudbena cena (maksimalno 50 točk) in strokovni kader, odgovoren za izvedbo naročila (maksimalno 50 točk = maksimalno 30 točk za vodjo projekta + 20 točk za ostale izdelovalce).

T = 0.5 * Tc + 0.3 * Tvp + 0.2 * Tod
Tc - točke za ceno ponudbe
Tvp - točke za vodjo projekta
Tod - točke za odgovorne izdelovalce«

Pregled vlagateljeve ponudbe (dokument št. 000195/2017) pokaže, da je vlagatelj predložil izpolnjen obrazec Ugotavljanje tehnične in strokovne usposobljenosti (v nadaljevanju: Izjava št. 1), v kateri je navedel, da bodo pri izvedbi javnega naročila sodelovali naslednji ključni strokovnjaki: W.W. (v funkciji Vodja projekta), M.W. (v funkciji Odgovorni izdelovalec 1) in P.K. (v funkciji Odgovorni izdelovalec 2). Za vsakega od navedenih treh kadrov je priložen izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih.

Dalje je iz vlagateljeve ponudbe (Pogodba št. 53/2017, ki sta jo podpisala LEMITOR kot vodilni partner in KOVA kot partner v skupni ponudbi) razvidno, da naj bi večino aktivnosti iz ponudbenega predračuna izvajala oseba D.K., zaposlena pri partnerju KOVA. Gre za naslednje aktivnosti:
- vse aktivnosti pod točko 1 (Analiza mejnih vrednosti v Evropi (6 držav), tj. aktivnost 1.1 (Pregled mejnih vrednosti, dopustnih odstopanj) in 1.2 (Kriteriji za načrtovanje ukrepov);
- tri od petih aktivnosti pod točko 2 (Pregled obstoječih ukrepov v Sloveniji), in sicer: 2.2 (Opredelitev kriterijev za določitev optimalne stroškovne učinkovitosti), 2.4 (Opredelitev najmanjše (zaznavne) učinkovitost protihrupnih ograj glede na smiselnost izvedbe) in 2.5 (Opredelitev minimalnega/maksimalnega učinka protihrupnih ukrepov, nad katerim ukrepi nimajo smisla);
- vse aktivnosti pod točko 3 (Sistematična obravnava vseh odsekov AC - določitev prioritetnih območij), tj. 3.1 (Priprava kriterijev in opredelitev prioritetnih območij) in 3.2. (Novelacija kriterijev in novelacija prioritetnih območij glede na podatke monitoringa za leto 2016, ko bo izveden) ter
- vse aktivnosti pod točko 4 (Usmeritve za izvedbo pasivne protihrupne zaščite), tj. 4.1 (Opredeliti, kdaj ima pas. zaščita prednost), 4.2 (Opredeliti, kriterije sofinanciranja lastnikov glede na obremenjenost stavbe /število prebivalcev) in 4.3 (Opredelitev kriterijev za presojo učinkovitosti ukrepov, izvedenih v lastni režiji).

Iz zgoraj navedenega izhaja, da naj bi vse aktivnosti iz ponudbenega predračuna, razen aktivnosti pod tč. 2.1 (Analiza učinkovitosti obst. ukrepov (dva načina)) in 2.3 (Opredelitev robnih pogojev za določitev višine PHO) izvajala oseba D.K..

Dalje je iz pregleda spisovne dokumentacije razvidno, da je naročnik po pregledu vlagateljeve ponudbe dne 20.11.2017 nanj naslovil poziv, v katerem je vlagatelja (med drugim) zaprosil za pojasnilo o tem, »… [k]atera dela /aktivnosti in v kakšnem obsegu bodo dejansko opravljali kadri, katerih reference ste predložili v ponudbi.«.

Na navedeni poziv naročnika se je vlagatelj odzval z dopisom z dne 29.11.2017, v katerem je (med drugim) predložil nekoliko dopolnjeno tabelo, iz katere »…[s]o razvidni izvajalci aktivnosti, predvidene izvajalske ure ter cena«. Pregled omenjene tabele pokaže, da je delitev aktivnosti med obema partnerjema skupne ponudbe enaka kot v Izjavi št. 1, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi.

Iz pregleda spisovne dokumentacije dalje izhaja, da je naročnik dne 12.12.2017 na vlagatelja naslovil še eno zahtevo za pojasnilo. V njej je vlagatelja pozval, naj mu, ob upoštevanju dejstva, da naj bi večino del iz ponudbenega predračuna (tj. vsa razen aktivnosti pod tč. 2.1 in 2.3) izvedel partner KOVA in dejstva, da iz ponudbe ni razvidna usposobljenost kadra partnerja KOVA, predloži »…[d]okazila v zvezi z njihovo usposobljenostjo (potrjen in izpolnjen obrazec: podatki o kadrovskih zmogljivostih), v skladu z zahtevami iz točke II.6.C.5 razpisne dokumentacije.«.

Na navedeni poziv naročnika se je vlagatelj dne 15.12.2017 odzval tako, da je naročniku poslal (novo) Izjavo 1, v kateri je poleg že nominiranih ključni strokovnjakov W.W. (v funkciji Vodja projekta), M.W. (v funkciji Odgovorni izdelovalec 1) in P.K. (v funkciji Odgovorni izdelovalec 2) na novo nominiral še dve osebi, in sicer M.K. ter D.K. (oba v funkciji Izdelovalec). Za zadnji dve navedeni osebi vlagatelj kljub naročnikovemu pozivu ni predložil tudi zahtevanih dokazil (potrjen in izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih).

Ob spredaj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru vlagatelj ni zagotovil vseh zahtevanih kadrovskih zmogljivosti za izvedbo naročila, kot to zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo. Vlagatelj je v svoji ponudbi sicer predložil Izjavo 1 in pripadajoče obrazce Podatki o kadrovskih zmogljivostih za v Izjavi 1 navedene osebe, ki naj bi prevzele naloge vodje projekta (W.W.) ter odgovornih izdelovalcev 1 (M.W.) oz. 2 (P.K.). Vendar je obenem v pogodbi o skupnem nastopu št. 53/2017, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, v 4. členu izrecno zapisano, da bo večino aktivnosti iz ponudbenega predračuna (tj. vse, razen aktivnosti pod tč. 2.1 in 2.3) izvajala oseba D.K. (zaposlena pri partnerju KOVA).

Glede na navedeno in ob upoštevanju zaveze ponudnika, ki izhaja iz 14. člena Vzorca pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in v katerem se izvajalec med drugim obvezuje, da bo (tč. j.) dela izvajal s kadri, ki jih je navedel v ponudbi (in jih lahko zamenja le ob izpolnjevanju enakih pogojev, kot so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji ter po predhodnem soglasju naročnika), kot tudi (tč. k.), da bo tisti kader, ki v ponudbi izkazuje strokovno usposobljenost za določeno področje oziroma predloži referenco z določenega področja, dela s tega področja tudi izvajal, se je tudi po presoji Državne revizijske komisije pri naročniku upravičeno vzbudil dvom glede izpolnjevanja (kadrovskih) zahtev iz razpisne dokumentacije.

Ob navedenem je naročnik upravičeno uporabil možnost, ki mu jo daje 89. člen ZJN-3 (ter si jo je v zvezi z ugotavljanjem sposobnosti tudi izrecno pridržal v poglavju II.6. razpisne dokumentacije) in je od vlagatelja zahteval ustrezna pojasnila. Ker je bilo iz (prvega) vlagateljevega pojasnila z dne 29.11.2017 (»tabela, kjer so razvidni izvajalci aktivnosti, predvidene izvajalske ure ter cena«) mogoče razbrati, da naj bi partner KOVA tako časovno kot tudi cenovno izvedel več kot 80% vseh razpisanih aktivnosti, pri čemer pa iz vlagateljeve ponudbe ni bila razvidna strokovna usposobljenost njegovega kadra (vlagatelj je namreč v ponudbi priglasil le kader vodilnega partnerja LEMITOR in zanj priložil zahtevana dokazila), je naročnik vlagatelja torej upravičeno pozval k predložitvi dokazila v zvezi s strokovno usposobljenosti partnerja KOVA (potrjen in izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivosti). Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, vlagatelj omenjenemu naročnikovemu pozivu ni sledil, saj je naročniku namesto zahtevanih dokazil predložil (le) Izjavo št. 1, v kateri je (poleg že prej nominiranih kadrov vodilnega partnerja LEMITOR) na novo nominiral (še) dva kadra partnerja KOVA (M.K. ter D.K.), ni pa za omenjene kadre predložil tudi potrjenega in izpolnjenega obrazca Podatki o kadrovskih zmogljivosti (tako, kot je bilo to zahtevano v naročnikovemu pozivu in kot je določeno v točki II.6.C.5 razpisne dokumentacije). Ob navedenem je treba ugotoviti, da je bila ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika tudi po njeni dopolnitvi še vedno nepopolna oz. pomanjkljiva in da je zato naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nedopustno.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zakonito izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ni posebej obravnavala preostalih revizijskih navedb iz revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na to, da naj bi naročnik vlagateljevo ponudbo neupravičeno izločil (tudi) iz razloga, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja iz tč. II.6.C.6 razpisne dokumentacije. Ob ugotovitvi Državne revizijske komisije, da je ponudba vlagatelja zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke II.6.C.5 razpisne dokumentacije nedopustna in da jo je bil naročnik zato dolžan izločiti iz postopka, obravnava navedenih očitkov namreč ne bi več mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da se lahko strokovne reference presojajo le glede na ponudnika, ne pa na posamezne osebe, ki so zaposlene pri ponudniku ter da je takšna zahteva naročnika v nasprotju z načelom sorazmernosti, enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti naročanja, Državna revizijska komisija opozarja, da gre za očitke, ki so povezani z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije, slednja pa je že postala pravnomočna, zato je vlagatelj v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN s tovrstnimi navedbami prepozen.

Kar zadeva vlagateljeve očitke o tem, da naj bi bila izpodbijana naročnikova odločitev (tudi) procesno sporna, ker naj iz nje ne bi bilo razvidno, na čem temelji naročnikov zaključek, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi jasno in izčrpno navedel tako pravne podlage, kot tudi dejanske ugotovitve, na podlagi katerih je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno. Na podlagi naročnikove obrazložitve se je vlagatelj lahko seznanil s poglavitnimi razlogi za izločitev njegove ponudbe kot nedopustne in je na tej podlagi zoper naročnikovo odločitev tudi vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel vsa relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami naročnika ter predlagal izvedbo dokazov, s katerimi je želel dokazati, da naročnikovo ravnanje ni v skladu z določbami ZJN-3. Na tej podlagi je bilo vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim revizijskim navedbam o tem, da naj bi bila naročnikova odločitev pomanjkljivo obrazložena in s tem procesno sporna, ni mogoče slediti.

V zvezi z vlagateljevim očitkom o kršitvi načela gospodarnosti gre pojasniti, da izpostavljeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (prim. npr. odločitve št. 018-126/2015-6, 018-90/2016-5, 018-10/2017-4 in 018-154/2017-16). Le-ta se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN pa ga varujejo ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Že po sami naravi stvari se zato ponudnik v zahtevku za revizijo praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev omenjenega načela, saj se z njim varuje javni interes in ne interes posameznega ponudnika, kar velja tudi za vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Posledično Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, da bo naročnik kršil načelo gospodarnosti s tem, ko je kot nedopustno izločil cenovno ugodnejšo ponudbo.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja ob tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 14.3.2018




predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja14, 4000 Kranj
- JV EPISPEKTRUM d.o.o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor in PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve


Natisni stran