Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-268/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-268/2017-13
    Datum sprejema: 9. 3. 2018

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Nakup letalskih kart in organizacija potovanj za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljana« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TENTOURS, d. o. o., Domžale, Ljubljanska cesta 85, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova ulica 5, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 3. 2018

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 13. 12. 2017, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 845080106-073-17/4, z dne 1. 12. 2017.

    2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 14. 6. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup »letalskih kart in organizacijo potovanj za potrebe UKCL« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 16. 6. 2017 (s številko objave JN006047/2017-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 17. 6. 2017 pa (s številko dokumenta 231698) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 115.

    Naročnik je dne 1. 12. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 845080106-073-17/4 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudnikom »STAL TURIZEM IN TRGOVINA,d.o.o.« (v nadaljevanju: ponudnik Stal, d. o. o.), »AIRPASS,d.o.o.« (v nadaljevanju: ponudnik Airpass, d. o. o.), »KOMPAS TURISTIČNO PODJETJE,d.d.« (v nadaljevanju: ponudnik Kompas, d. d.) in »HRG SLOVENIJA O-TURS,d.o.o.« (v nadaljevanju: ponudnik O-TURS, d. o. o.).

    Odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN006047/2017-ODL01) objavljena dne 1. 12. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

    Vlagatelj je dne 13. 12. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 13. 12. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem iz razlogov, podanih v nadaljevanju zadevne odločitve Državne revizijske komisije, zatrjuje kršitve naročnika, vezane na ponudbi ponudnikov Airpass, d. o. o. (glede ene reference in »potrdil[a] GZS o licenci«), in O-TURS, d. o. o. (glede Enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD in seznama zaposlenih), izpostavlja pa tudi, da »[r]eferenc ostalih izbranih ponudnikov« […] »ob vpogledu ni mogel vpogledati, saj so bile kot poslovno zaupne, zakrite in se zato do njih in njihove verodostojnosti v tem trenutku ne more opredeliti«. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da »naročnik, oziroma Državna revizijska komisija, zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek javnega naročanja« […] »ter naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške tega revizijskega postopka oziroma podredno, da naročnik, oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sprejeto odločitev naročnika o oddaji naročila« […] »in naročniku naloži, da odpravi kršitve in sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila ter naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške tega revizijskega postopka«.

    Ponudnik O-TURS, d. o. o., je naročniku dne 18. 12. 2017 po elektronski pošti poslal elektronsko sporočilo »Izjasnitev o navedbah« (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), v katerem zatrjuje ustreznost seznama zaposlenih, predloženega v ponudbi, pojasnjuje razloge, zaradi katerih Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD ne vsebuje odgovorov na nekatera vprašanja, navaja pa tudi, da je sam napravil križca pri dveh odgovorih.

    Ponudnik Airpass, d. o. o., je naročniku dne 19. 12. 2017 po elektronski pošti poslal elektronsko sporočilo »RE: Poziv k zjasnitvi« (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), v katerem zavrača zatrjevanja vlagatelja glede neresničnosti podatkov v eni od referenc, prilaga pa tudi »potrdilo o Licenci za organiziranje turističnih aranžmajev številka 73 in Licenci za prodajo turističnih aranžmajev številka 74«, s pripisom, da »sta obe licenci veljavni«.

    Naročnik je dne 27. 12. 2017 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 845080106-073-17/7, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik z razlogi, po vsebini podobnimi tistim, ki izhajajo iz izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ponudnikov O-TURS, d. o. o., in Airpass, d. o. o., zavrača vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo in ugotavlja, da »navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo v nobeni postavki ne držijo«.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 3. 1. 2018, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29. 12. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 8. 1. 2018 prejela »OPREDELITEV VLAGATELJA DO ODLOČITVE NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, z dne 5. 1. 2018 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in naročnikova zatrjevanja v njej zavrača.

    Državna revizijska komisija je dne 22. 1. 2018 sprejela sklep, številka 018-268/2017-4, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da referenc nekaterih »izbranih ponudnikov« […] »ob vpogledu ni mogel vpogledati, saj so bile kot poslovno zaupne, zakrite in se zato do njih in njihove verodostojnosti v tem trenutku ne more opredeliti«, ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju v dokumente, naštete v treh alineah prvega odstavka 1. točke izreka omenjenega sklepa, v mejah in ob doslednem spoštovanju vseh veljavnih predpisov omogoči vpogled v vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudb v okviru merila »vsot[a] referenc izkazanih v dokazilu za izpolnjevanje pogoja št. 8 v obrazcu 1(ugotavljanje sposobnosti)«.

    Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v podatke glede referenc dne 5. 2. 2018, iz zapisnika o vpogledu, številka 845080106-073-17/10, z dne 5. 2. 2018, pa izhaja, da »[p]ripomb na sam vpogled ni bilo«.

    Državna revizijska komisija je dne 12. 2. 2018, torej znotraj roka petih delovnih dni od dneva vpogleda, prejela vlagateljevo »DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, z dne 9. 2. 2018, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: dopolnitev zahtevka za revizijo). V njej vlagatelj iz razlogov, podanih v nadaljevanju zadevne odločitve Državne revizijske komisije, zatrjuje kršitve naročnika, vezane na ponudbi ponudnika Stal, d. o. o. (glede dveh referenc), ter Kompas, d. d. (glede ene reference).

    O dopolnitvi zahtevka za revizijo je naročnik odločil z dokumentom »ODLOČITEV O DOPOLNJENEM ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, številka 845080106-073-17/11, z dne 15. 2. 2018 (v nadaljevanju: odločitev o dopolnjenem zahtevku za revizijo), s katerim je dopolnjeni zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik zavrača zatrjevanja v dopolnjenem zahtevku za revizijo in ugotavlja, da »so navedbe vlagatelja zahtevka pavšalne in brez nekih konkretnih dokazov«.

    Državna revizijska komisija je vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo z dopisom, z dne 13. 2. 2018, posredovala v izjasnitev ponudnikoma Stal, d. o. o., ter Kompas, d. d., dne 16. 2. 2018 pa je prejela vlogo ponudnika Stal, d. o. o., poimenovano »Odgovor na posredovanje vloge v razjasnitev«, z dne 15. 2. 2018 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo). Istega dne je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis »Odstop dokumentacije za javno naročilo«, z dne 16. 2. 2018, skupaj s prilogami.

    Državna revizijska komisija je dne 5. 3. 2018 prejela še »OPREDELITEV VLAGATELJA DO ODLOČITVE NAROČNIKA O DOPOLNJENEM ZAHTEVKU ZA REVIZIJO Z DNE 15.2.2018«, z dne 1. 3. 2018, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o dopolnjenem zahtevku za revizijo in naročnikova zatrjevanja v njej zavrača.

    Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in ponudnikov, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel osem pravočasnih ponudb, kar izhaja zlasti iz zapisnika o odpiranju ponudb, dokumenta »STROKOVNO POROČILO o pregledu ponudb«, z dne 22. 11. 2017, dokumenta »KONČNI ZAPISNIK-POROČILO z dne 24.11.2017«, številka 845080106-073-17/3, in odločitve o oddaji naročila, vseh v povezavi z dokumentom »REGISTER PRISPELIH PONUDB«.

    Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je ponudnik Airpass, d. o. o., v ponudbi predložil tudi »referenco družbe« R, d. o. o. (firmo na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), v višini 2.811.326,31 EUR, po »javno dostopnih podatkih, ki izhajajo iz izkazov poslovnega izida za« to družbo »in ki so objavljeni na spletnih straneh AJPES – JOLP«, pa izhaja, da je družba R, d. o. o., »skoraj 100% svojih prihodkov v letih 2014-2016 ustvarila s ponudnikom Airpass, d.o.o.«. V posledici se, po stališču vlagatelja, »poraja dvom v resničnost potrjene reference« (vse tretja stran zahtevka za revizijo).

    V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz prvega odstavka Povabila k oddaji ponudb, ki predstavlja sestavni del dokumenta »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO NAROČILO ZA po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma za : NAKUP LETALSKIH KART IN ORGANIZACIJO POTOVANJ za potrebe UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA« (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), izhaja, da je naročnik gospodarske subjekte povabil, da predložijo »ponudbo na podlagi tega povabila oziroma javnega razpisa«. Vsaka ponudba je morala »vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospekti material, vzorce ipd., ter izpolnjene obrazce« (točka 5 Splošnih navodil ponudnikom), kot ponudnik pa je »lahko na razpisu konkurira[la] vsaka pravna in fizična oseba, za katero ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in, ki izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije« (točka 3.1 Splošnih navodil ponudnikom). Da je moral ponudnik »izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«, izhaja tudi iz prvega odstavka točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom. »Ponudnik, ki ne bo izpolnjeval vseh« […] »pogojev bo« namreč »izključen iz postopka javnega naročanja« (zadnji odstavek točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom).

    Naročnik je določil tudi, da bo »namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprej[el] kot predhodni dokaz Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD« (prva poved drugega odstavka točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom), ponudnike pa lahko »kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD« (tretji odstavek točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom). Ponudniki so ob tem morali »obvezno priložiti v ponudbo ESPD- »Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD, (za vsak gospodarski subjekt, ki bo vključen v izvedbo javnega naročila)« ter »ustrezno izpolni[ti] vsa zahtevana polja, nato« pa »obrazec natisn[iti], ter podpi[sati] in ožigosa[ti] in skeniranega predloži k ponudbi« (zadnji odstavek »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«). Naročnik si je tudi »pridrž[al] pravico, da pozove ponudnike, da dopolnijo ali pojasnijo predložena potrdila« (druga poved četrtega odstavka točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom), v naslovu »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je zapisal, da mora ponudnik »izpolnjevati tudi naslednje strokovne zahteve«: »Ponudnik je v preteklih treh letih pred datumom za prejem ponudb (t.j. med januarjem 2014 in januarjem 2017) izvajal storitve predmeta javnega naročila (nakup letalskih kart in organizacija potovanj) za vsaj tri naročnike, za vsakega v vrednosti vsaj 300.000,00 EUR brez DDV« (3. točka). Enaka vsebina izhaja iz 8. točke »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«. V stolpcu »DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU« naslova »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v zvezi s tem še zapisal: »Razvidno iz obrazca št.»Reference ponudnika«. Reference morajo biti potrjene s strani naročnikov poslov. (v dvomu lahko naročnik izpolnjevanje pogoja preveri)«.

    V odgovoru na 1. vprašanje, ki se je glasilo, »Obrazec reference": ali morajo biti reference pridobljene za obdobje od 01.01.2014 do 01.01.2017?«, je naročnik na Portalu javnih naročil odgovoril z »DA« (»Datum objave: 20.06.2017 08:32«), z odgovorom na kasneje zastavljeno vprašanje pa je naročnik »pogoj št. 8 v obrazcu 1 na str.16 razpisne dokumentacije« spremenil tako, da se »po novem glasi: Ponudnik je v preteklih treh letih pred datumom za prejem ponudb (t.j med januarjem 2014 in januarjem 2017) izvajal storitve predmeta javnega naročila (nakup letalskih kart in organizacija potovanj) za vsaj tri naročnike v skupni vrednosti 300.000,00 EUR brez DDV« (»Datum objave: 28.06.2017 15:01«; v nadaljevanju: pogoj številka 3). Zadevne informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku tega javnega naročanja, se štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Omenjeno spremembo vsebine pogoja številka 3 je naročnik izpostavil tudi v odstavku pod tabelo na tretji strani odločitve o oddaji naročila.

    Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika Airpass, d. o. o., pri čemer je ugotovila, da se v njej nahaja Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), v oddelku »C: Tehnična in strokovna sposobnost« Dela IV: Pogoji za sodelovanje izpolnjen z navedbo reference gospodarskega subjekta R, d. o. o., pa tudi pet izpolnjenih, podpisanih in žigosanih obrazcev »REFERENCE PONUDNIKA«, pri čemer je na enem od njih zapisano ime naročnika R, d. o. o., s skupno vrednostjo posla »2.811.326,31 €« v obdobju »01.01.2014-01.01.2017« (v nadaljevanju: referenca R, d. o. o.). Navedena vrednost torej presega »300.000,00 EUR brez DDV«, kot je določena v pogoju številka 3. Je pa omenjena vrednost po drugi strani pomembna tudi z vidika točke 13 Splošnih navodil ponudnikom in 11. točke Obrazca 2 »DODATEK K NAVODILOM PONUDNIKOM« (v nadaljevanju: Obrazec 2). V točki 13 Splošnih navodil ponudnikom je naročnik namreč zapisal, da so »[m]erila za izbiro najugodnejše ponudbe« […] »opredeljena v razpisni dokumentaciji«, iz 11. točke Obrazca 2 pa kot »[m]erilo za izbor ponudnikov s katerimi bo naročnik na osnovi izvedenega odprtega postopka sklenil okvirni sporazum« izhaja, da bo »izbral največ štiri (4) ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni sporazum«. V točki 2 Splošnih navodil ponudnikom je naročnik prav tako določil, da »bo sklenil okvirni sporazum z največ štirimi (4) gospodarskimi subjekti«, v 11. točki Obrazca 2 pa je določil še, da bo »[v] primeru, da bo dopustno ponudbo vložilo več kot štirje (4) ponudniki,« […] »razvrstil vse ponudnike glede na:« […] »vsoto referenc izkazanih v dokazilu za izpolnjevanje pogoja št. 8 v obrazcu 1(ugotavljanje sposobnosti) te razpisne dokumentacije in okvirni sporazum sklenil s prvimi štirimi ponudniki«. Na doslej navedeno ne vplivajo naročnikovi odgovori »Datum objave: 20.06.2017 08:32« (na 1. vprašanje), »Datum objave: 28.06.2017 15:01« (na 1. vprašanje), »Datum objave: 12.07.2017 14:30« (na 1. in 2. vprašanje) ter »Datum objave: 14.07.2017 14:56«, na Portalu javnih naročil, saj naročnik z njimi v pravno relevantnem delu meril za oddajo javnega naročila ni spremenil.

    Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik v njej (upoštevaje tudi točko 2 Splošnih navodil ponudnikom, v povezavi z 11. točko Obrazca 2) zapisal, da »se javno naročilo izvedeno po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma« […] »ODDA« štirim ponudnikom, med katerimi pa ni vlagatelja. Ob upoštevanju odločitve o oddaji naročila je bila vlagateljeva ponudba (sodeč po podatkih v stolpcu »Razvrstitev ponudnikov glede na vrsto referenc« tabele na četrti strani) uvrščena na peto mesto, kar pomeni, da naročnik z njim (upoštevaje točko 2 Splošnih navodil ponudnikom, v povezavi z 11. točko Obrazca 2) ne bo sklenil okvirnega sporazuma.

    Državna revizijska komisija je ob izvedbi dokaznega predloga z vpogledom v podatke za gospodarski subjekt R, d. o. o., objavljene »na spletnih straneh AJPES – JOLP«, to je v »Podatk[e] iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2016« in »Podatk[e] iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2014« (ti so tudi sicer priloga zahtevka za revizijo), ugotovila, da čisti prihodki od prodaje znašajo 2.867.810,49 EUR. Vlagatelj omenjeni znesek sicer izpostavlja na tretji strani zahtevka za revizijo, vendar navaja, da je gospodarski subjekt R, d. o. o., ustvaril »prihodke« v tej višini, ne pa čistih prihodkov v tej višini. Kot izhaja iz Slovenskih računovodskih standardov (2016) (Uradni list RS, št. 95/2015 in sprem.) se prihodki od prodaje v trenutku prodaje zmanjšajo za dane popuste, ki so razvidni iz računov ali drugih listin, kasneje pa za prodajno vrednost vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov (Slovenski računovodski standard (2016) 15.23.), prodajne vrednosti prodanih količin, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje (na primer za blagajniške popuste) ter za vrednost vrnjenih količin, pa predstavljajo čiste prihodke od prodaje (Slovenski računovodski standard (2016) 21.26., alinea a). Vsebinsko primerljivo izhaja iz Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 118/2005 in sprem.) 18.34. in 25.36., alinea a. Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da referenca R, d. o. o., ni resnična. Čisti prihodki 2.867.810,49 EUR gospodarskega subjekta R, d. o. o., namreč za 56.484,18 EUR presegajo znesek, zapisan v referenci R, d. o. o., vlagatelj pa dvomov (in ne zatrjevanj o neresničnosti omenjene reference) z navedenim dokaznim predlogom po vpogledu v podatke za gospodarski subjekt R, d. o. o., objavljene »na spletnih straneh AJPES – JOLP«, ni ustrezno dokazal, čeprav je prav on tisti, ki mora na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Skladno s trditveno-dokaznim bremenom, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati oziroma zanj predlagati dokaze. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, namreč od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo zatrjevati in dokazati (v konkretnem primeru vlagatelja).

    Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva sklicevanje vlagatelja na »Odločit[ev] o oddaji javnega naročila Onkološkega inštituta v Ljubljani z dne 17.2.2017« (predzadnji odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo). Iz omenjene odločitve sicer res izhaja podatek, da »je Airpass d.o.o. v tem postopku uveljavljal reference« gospodarskega subjekta R, d. o. o., le »v višini 1.665.992,51 EUR, ob čemer je bilo v tem postopku možno vložiti reference za obdobje 1.1.2011 do 1.12.2016«, vendar pa na podlagi omenjenega podatka ni mogoče zaključiti, da je ponudnik Airpass, d. o. o., v postopku oddaje (takratnega) javnega naročila, v katerem je bila izdana »Odločit[ev] o oddaji javnega naročila Onkološkega inštituta v Ljubljani z dne 17.2.2017«, priglasil čisto ves promet, ki ga je ustvaril z gospodarskim subjektom R, d. o. o.. Vlagatelj tega v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti ne dokazuje. Ponudnik Airpass, d. o. o., tako v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje resničnost višine »reference našega poslovnega partnerja« R, d. o. o. (prvi odstavek 1. točke), in dodaja, da je »[p]ri javnem razpisu za Onkološki inštitut, referenca« R, d. o. o., »bil zajet le promet letalskih vozovnic za potovanja po Evropi. Za javni razpis UKC Ljubljana smo v preteklem razpisu prodali precej vozovnic tudi za potovanja po celem svetu, zato smo v referenci« R, d. o. o., zajeli »celoten promet prodanih letalskih vozovnic za Evropo in Svet. Zaradi tega je prišlo do razlike v prometu in posledično tudi do razlike v višini obeh referenc« (drugi odstavek 1. točke). Ponudnik Airpass, d. o. o., ob tem poudarja, da je bila »[p]ri Onkološkem Inštitutu« […] »izračunana-zajeta referenca« R, d. o. o., le »za tri leta 2014, 2015 in 2016«, poudarja pa tudi, da v njej »NI bil zajet promet od 1.1.2011 – 1.12.2016, ker« je smatral, da »bo višina referenc zadnjih treh let dovolj in pravilna ker je zajeta znotraj željenega datuma upoštevanih referenc pri javnem razpisu za Onkološki inštitut« (tretji odstavek 1. točke). Po vsebini primerljivo izhaja tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (III. točka na strani 7). Za citirana zatrjevanja ponudnik Airpass, d. o. o., sicer ni predložil dokazov, vendar pa tudi vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni dokazal svojih zatrjevanj, da »ne drži navedba naročnika, da naj bi bil v primeru Onkološkega inštituta kot reference upoštevan samo promet z letalskimi vozovnicami za Evropo« (prvi odstavek na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Vlagatelj namreč poleg dokazov, katerih izvedbo je predlagal v zahtevku za revizijo (in katere je Državna revizijska komisija tudi izvedla), v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo v dokaz navedb prilaga le dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila Onkološkega inštituta, ki pa doslej predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja, saj jo je Državna revizijska komisija upoštevala pri sprejemu odločitve.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da »ne drži navedba naročnika, da je bilo potrebno« […] »[p]ri referenci za Onkološki inštitut« […] »predložiti reference za obdobje 2014, 2015 in 2016« (prvi odstavek na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik tega ni zapisal, pač pa je zapisal, da je »[p]ri predloženi referenci za Onkološki inštitut« […] »izbrani ponudnik 1 podal reference za obdobje treh let ( 2014, 2015, 2016)«.

    Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo, upoštevaje opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, s predloženimi in izvedenimi dokazi ni dokazal neresničnosti podatka, po katerem je gospodarski subjekt R, d. o. o., »v letih 2014-2016 ustvari[l] s ponudnikom Airpass, d.o.o.« prihodke v znesku 2.811.326,31 EUR, niti ni dokazal razloga, zaradi katerega to ni oziroma ne bi bilo mogoče. Vlagatelj tudi ni dokazal, da »ponudni[k] Airpass do.o.« ne izpolnjuje razpisnih pogojev, prav tako pa ni dokazal, da ima »zbranih večje število referenc ko vlagatelj« (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo). Ob tem kot pomembnega ne gre prezreti niti dejstva, da vsota referenc ponudnika Airpass, d. o. o., kot izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, znaša »7.097.966« (EUR), in vsota referenc vlagatelja »4.933.964« (EUR), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da referenca R, d. o. o., ni resnična za znesek (vsoto referenc) kar 2.164.002,00 EUR. Če bi v zahtevku za revizijo dokazal, da referenca R, d. o. o., ni resnična za nižji znesek, se namreč s svojo ponudbo (po ocenjevanju po tem merilu za oddajo javnega naročila) ne bi uspel uvrstiti pred ponudbo ponudnika Airpass, d. o. o..

    Upoštevaje predstavljena dejstva in ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem (ko je ugotovil, da je vsota referenc ponudnika Airpass, d. o. o., višja od vsote referenc vlagatelja) kršil katero od določb ZJN-3 ali katero od določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da »je ponudnik Airpass d.o.o. predložil potrdilo GZS o licenci z veljavnostjo do 26.5.2005, ob čemer se omenjena licenca letno obnavlja in zato iz nje ne izhaja, da je ponudnik še pooblaščen s strani GZS za opravljanje dejavnosti organiziranja, prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj« (drugi odstavek na četrti strani).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v stolpcu »STROKOVNA ZAHTEVA« tabele v naslovu »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da mora ponudnik imeti »licenco za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev in za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev« (2. točka; v nadaljevanju: pogoj številka 2), v stolpcu »DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU« tabele pa je zapisal: »Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s predložitvijo fotokopije licence za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev in za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev«. Enako izhaja iz 7. točke »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«. Citirani pogoj je po vsebini razumeti na način, da mora ponudnik v ponudbi predložiti veljavno »licenco za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev in za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev« (ne pa licence, katere veljavnost je potekla).

    Državna revizijska komisija je ob proučitvi ponudbe ponudnika Airpass, d. o. o. ugotovila, da se v njej nahajata tudi fotokopija licence za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih potovanj, številka 73, z dne 26. 5. 2000, ter fotokopija licence za opravljanje dejavnosti prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj, številka 74, z dne 26. 5. 2000, ki obe veljata oziroma sta veljali do dne 26. 5. 2005. Navedeno pomeni, da omenjenih licenc ni šteti za veljavni licenci »za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev in za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev«, v ponudbi ponudnika Airpass, d. o. o., pa ni ustrezno izkazano izpolnjevanje pogoja številka 2.

    Ponudnik Airpass, d. o. o., izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo sicer prilaga »potrdilo o Licenci za organiziranje turističnih aranžmajev številka 73 in Licenci za prodajo turističnih aranžmajev številka 74«, s pripisom, da »sta obe licenci veljavni« (2. točka), vendar v zvezi s tem zadostuje ugotoviti, da bi se morali veljavni licenci, zahtevani v pogoju številka 2, nahajati že v sami ponudbi (ob poteku roka za prejem ponudb). Vsaka ponudba je namreč morala »vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine« (del točke 5 Splošnih navodil ponudnikom), kot ponudnik pa je »lahko na razpisu konkurira[la] vsaka pravna in fizična oseba,« […] »ki izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije« (točka 3.1 Splošnih navodil ponudnikom). Da je moral ponudnik »izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«, izhaja tudi iz prvega odstavka točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom. Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več odločitvah, pa mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C-496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C-336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C-42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 11. 5. 2017 sprejeto v zadevi številka C-131/16, Archus sp. z o.o., Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A., ECLI:EU:C:2017:358, točka 33, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 28. 2. 2018 sprejeto v zadevi številka C 523/16 in C 536/16, MA.T.I. SUD SpA proti Centostazioni SpA in Duemme SGR SpA proti Associazione Cassa Nazionale di Previdenza e Assistenza in favore dei Ragionieri e Periti Commerciali (CNPR), ECLI:EU:C:2018:122, točka 51), kar velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretne zahteve, ki jo je naročnik določil v izpostavljenih točkah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedena stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več odločitvah, je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa posledice nosi ponudnik sam. Na predstavljene zaključke iz razlogov, podanih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, da se »[o]dločbe« […] »ne izdajajo vsako leto posebej, zato je predložena odločba za naročnika ustrezna«, niti zatrjevanje naročnika, da »gre za ponudnika, ki pri naročniku že zadnja štiri leta kolikor traja prejšnji sklenjen okvirni sporazum, opravlja navedeno dejavnost oz. oddaja ponudbe ob posameznem povpraševanju«, niti zatrjevanje naročnika, da vlagatelj doslej »nikoli ni postavil domneve oz. postavil vprašanja naročniku, da ponudnik Airpass d.o.o. nima veljavne licence in posledično ne more opravljati prevozov za naročnika« (vsa zatrjevanja na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo). V tem smislu so upravičena zatrjevanja vlagatelja v zadnji povedi tretjega odstavka na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da »takšnega potrdila« […] »z veljavnostjo do 26.5.2005« citirana zatrjevanja naročnika ne morejo nadomestiti.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo ponudnika Airpass, d. o. o., (vsaj preuranjeno) označil za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa čeprav v njej ni ustrezno dokazano izpolnjevanje pogoja številka 2, s čimer ta ne ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v naslovu »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA«), kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi točke 3.1, 3.1.1. (prvi odstavek) in 5 Splošnih navodil ponudnikom, v povezavi z zahtevami glede pogoja številka 2. Državna revizijska komisija pri tem v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da se »licenca letno obnavlja« (drugi odstavek na četrti strani), zgolj še pripominja, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da sta licenca za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev, številka 453, ter licenca za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev, številka 454, izdani dne 23. 9. 2003.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudnik O-TURS, d. o. o., »predložil seznam zaposlenih, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, pri čemer je ta seznam datiran z dne 16.5.2013, čeprav se zahteve naročnika glede števila zaposlenih izrecno nanašajo na obdobje januar 2014 do januar 2017. Potrdilo i z leta 2013 zato ne more ničesar dokazovati« (predzadnji odstavek na četrti strani).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteve glede kadrov naročnik zapisal v 5. točki naslova »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: pogoj številka 5), v zvezi s tem pa je v stolpcu »DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU« dodal: »vpis v obrazec "KADRI"«, »potrdilo delodajalca, pri katerem je kader delal oz. še dela, iz katerega so razvidne zahtevane delovne izkušnje kadra in obdobje izvajanja le teh. Potrdilo mora biti podpisano in žigosano« ter »v primeru, da ponudnik prijavi kadre, ki niso njegovi zaposleni, dokazila o sodelovanju iz katerih je razvidno, da bo kader s ponudnikom sodeloval glede predmeta naročila in ves čas trajanja predmetnega naročila. To dokazilo je lahko pisni dogovor med ponudnikom in kadrom, avtorska pogodba, podjemna pogodba«. Enako izhaja iz 10. točke »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« in iz obrazca »KADRI PONUDNIKA«. Citirani pogoj je po vsebini razumeti na način, da mora ponudnik v ponudbi predložiti ustrezna (tudi časovno) dokazila.

    Državna revizijska komisija je ob proučitvi ponudbe ponudnika O-TURS, d. o. o., ugotovila, da se v njej nahaja tudi dokument »Seznam zaposlenih ponudnika, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila«, z dne 16. 5. 2013. Upoštevaje izpostavljeni datum, tega dokumenta ni šteti za ustrezno (tudi časovno) dokazilo, s katerim je dokazano izpolnjevanje pogoja številka 5. Iz dokumenta namreč ni jasno razvidno, ali gre za star dokument ali pa le za dokument, na katerem je napačno zapisan datum njegove izdaje. V posledici tako iz podatkov, kot izhajajo iz ponudbe, med drugim ni jasno na primer, ali delovne izkušnje v letih, ki so v njem zapisane glede posameznih kadrov, veljajo na dan 16. 5. 2013 ali na dan predložitve ponudbe naročniku ali na kak drug dan. Prav tako iz ponudbe ni jasno, ali so kadri, ki so v dokumentu »Seznam zaposlenih ponudnika, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila«, z dne 16. 5. 2013, dejansko nominirani v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Glede na navedeno ni upravičeno zatrjevanje ponudnika O-TURS, d. o. o., v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, da »[z]golj dejstvo, da je na seznamu zapis starejšega datuma, to listini ne more in ne sme jemati verodostojnosti glede zapisane vsebine in o izvajalcih, tako da listina, ne glede na datum nastanka odraža dejansko stanje« (prvi odstavek na drugi). Prav upoštevaje datum je namreč (vzročno posledično) vprašljiva »verodostojnos[t] glede zapisane vsebine in o izvajalcih«. Tako ni upravičen niti zaključek naročnika, da so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem »povsem nepravilne, saj izbrani ponudnik v celoti ustreza postavljenim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahteve« (prvi odstavek IV. točke na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo).

    Državna revizijska komisija v nasprotju z zatrjevanji ponudnika O-TURS, d. o. o., v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na prvi strani in prvi odstavek na drugi strani) ugotavlja, da gre za ravnanje naročnika (zatrjevano kršitev), ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (16.a člen ZPVPJN). V navezavi na zatrjevanje ponudnika O-TURS, d. o. o., da »je podatek o seznamu zaposlenih, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila aktualen in pravilen, ne glede na datum njegovega nastanka (datum je na seznamu ostal pomotoma iz drugega dejanja ponudnika)« (prvi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), pa zadostuje ugotoviti, da je podano šele v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, ne pa v postopku oddaje tega javnega naročila, kar pomeni, da ob sprejemu odločitve o oddaji naročila naročnik z njim ni razpolagal. Zato v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila tudi ni mogel zaključiti, da je ponudnik O-TURS, d. o. o., kljub »predloženemu dokumentu datiranemu pomotoma iz leta 2013 zadostil zgoraj navedenemu pogoju, saj je seznam zaposlenih aktualen in ažuren ter kot tak pravilen in zadosti pogoju. Predložen dokument kljub letnici nikakor ni sporen oz. se mu ne jemlje verodostojnost glede napisane vsebine in izvajalcih, saj le ta odraža dejansko stanje o katerem naročnik ne dvomi« (zadnji odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo ponudnika O-TURS, d. o. o., (vsaj preuranjeno) označil za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa čeprav v njej ni ustrezno (po vsebini) dokazano izpolnjevanje pogoja številka 5, s čimer ta ne ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v naslovu »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA«), kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi točke 3.1, 3.1.1. (prvi odstavek) in 5 Splošnih navodil ponudnikom, v povezavi z zahtevami glede pogoja številka 5.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da ponudnik O-TURS, d. o. o., »tudi sicer predpisanih obrazcev ni v celoti izpolnil, tako npr.« […] »ni izpolnil ali je mikro, malo ali srednje podjetje, na istem ESPD obrazcu ni označil, ali so določene informacije dostopne v elektronski obliki ali ne«.

    Državna revizijska komisija je ob proučitvi Enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD obrazec), ki se nahaja v ponudbi ponudnika O-TURS, d. o. o., ugotovila, da ta v Delu II: Informacije glede gospodarskega subjekta dejansko ni izpolnjen v rubriki »Ali je gospodarski subjekt mikropodjetje, malo ali srednje podjetje (glede na kriterije v Priporočilu Komisije 2003/361/ES)?«, v Delu III: Razlogi za izključitev in v Delu IV: Pogoji za sodelovanje pa dejansko ni izpolnjen v rubrikah »Ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki?«. V oddelku »D: Nacionalni razlogi za izključitev« Dela III: Razlogi za izključitev je ESPD obrazec izpolnjen s križcema pred besedo oziroma odgovorom »Ne«.

    V zvezi s tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz opombe številka 7 Priloge 2 »STANDARDNI OBRAZEC ZA ENOTNI EVROPSKI DOKUMENT V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA« Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (Uradni list EU, št. L 3/2016; v nadaljevanju: Uredba številka 2016/7), izhaja, da se informacija o tem, ali je gospodarski subjekt mikropodjetje, malo ali srednje podjetje, zahteva samo za statistične namene. Vendar pa pri tem ne gre prezreti dejstva, da so morali ponudniki »obvezno priložiti v ponudbo ESPD- »Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD, (za vsak gospodarski subjekt, ki bo vključen v izvedbo javnega naročila)« ter »ustrezno izpolni[ti] vsa zahtevana polja, nato« pa »obrazec natisn[iti], ter podpi[sati] in ožigosa[ti] in skeniranega predloži k ponudbi« (zadnji odstavek »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«). Vsaka ponudba je morala vsebovati tudi vse »izpolnjene obrazce« (točka 5 Splošnih navodil ponudnikom). V sedmem odstavku točke 3.1.1. Splošnih navodil ponudnikom pa je naročnik določil: »Če lahko naročnik dokazila pridobi neposredno v bazi podatkov, mora ESPD vsebovati tudi informacije, ki so potrebne v ta namen, zlasti spletni naslov baze podatkov in podatke za identifikacijo«. Na navedeno v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, da »so vsi navedeni podatki javno dostopni tistim, ki imajo omogočen vpogled v različne baze podatkov na nivoju države« (četrti odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik je namreč želel izvedeti »spletn[e] naslov[e] ba[z] podatkov in podatke za identifikacijo«. Ker ponudnik O-TURS, d. o. o., temu ni sledil in v ponudbi predloženem ESPD obrazcu v Delu II: Informacije glede gospodarskega subjekta rubrike »Ali je gospodarski subjekt mikropodjetje, malo ali srednje podjetje (glede na kriterije v Priporočilu Komisije 2003/361/ES)?« ni izpolnil, s tem ni sledil izrecni zahtevi naročnika v zvezi s tem. Ker so podatki, ki opredeljujejo, kako je treba na citirano vprašanje odgovoriti, zelo pregledno in enostavno predstavljeni v opombi številka 7 Priloge 2 Uredbe številka 2016/7, vsak ponudnik pa sam najbolj pozna podatke o številu zaposlenih in letnem prometu in/ali letni bilančni vsoti, tudi ni prepričljiv zaključek ponudnika O-TURS, d. o. o., da na to vprašanje ni odgovoril »zato ker mu zapisani kriteriji po priporočilu komisije niso poznani« (drugi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). S tem, ko ponudnik O-TURS, d. o. o., ESPD obrazca v svoji ponudbi ni izpolnil v Delu III: Razlogi za izključitev in v Delu IV: Pogoji za sodelovanje v rubrikah »Ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki?«, pa prav tako ni sledil izrecni zahtevi naročnika v zvezi s tem. Ponudnika O-TURS, d. o. o., je sicer razumeti v tem, da (lahko) nima »strokovnega znanja ker on ne vodi baze tovrstnih podatkov« (tretji odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), vendar pa citirano stališče ni prepričljivo vsaj glede tistih podatkov, ki bi jih ponudnik že v osnovi moral vedeti (na primer, ali so informacije o referencah oziroma o povprečnem letnem številu zaposlenih, kot so zahtevane v oddelku »C: Tehnična in strokovna sposobnost« Dela IV: Pogoji za sodelovanje, na razpolago v elektronski obliki). Poleg tega je od ponudnika O-TURS, d. o. o., v zvezi s tem, kako odgovoriti na vprašanje »Ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki?«, kot od povprečno skrbnega ponudnika upravičeno pričakovati, da se bo v zvezi s tem, ali so posamezne informacije na razpolago v elektronski obliki, pred potekom roka za prejem ponudb ustrezno pozanimal (kar bi po oceni Državne revizijske komisije lahko storil na dokaj enostaven oziroma preprost način).

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo ponudnika O-TURS, d. o. o. (vsaj preuranjeno) označil za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa čeprav v njej ni priložen ustrezno izpolnjen ESPD obrazec, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi točke 3.1, 3.1.1. (prvi in sedmi odstavek) in 5 Splošnih navodil ponudnikom ter zadnji odstavek »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«. Ponudba ponudnika O-TURS, d. o. o., namreč v posledici ne ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da sta dva »odgovora zapisana s pisalom v obliki križca, in se bistveno razlikujeta od vseh ostalih odgovorov tega ponudnika, tudi odgovorov na isti strani. Očitno je, da sta bila odgovora izpolnjena naknadno, pri čemer pa ni navedeno, kdo in kdaj ju je zapisal, tako da tega dejstva sploh ni mogoče preveriti. Navedeno pa vzbuja dvom v zakonitost vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila« (zadnji odstavek na četrti strani), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zadnjem odstavku »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« naročnik od ponudnikov zahteval, da v ESPD obrazcu ustrezno izpolnijo vsa zahtevana polja, nato obrazec natisnejo, ter podpišejo, ožigosajo in ga skeniranega predložijo k ponudbi. Čeprav iz omenjenega zapisa izhaja, da ponudniki natisnejo ESPD obrazec po tem, ko ga izpolnijo, je po oceni Državne revizijske komisije kot temeljno pravilo razbrati pravilo, da je potrebno v ESPD obrazcu ustrezno izpolniti vsa zahtevana polja. Ročno zapisan križec pred besedo oziroma odgovorom »Ne« tudi sicer pomeni način izpolnitve zahtevanega polja. Poleg tega prav iz ničesar v postopku ne izhaja, da bi križca pri odgovorih na vprašanji v oddelku »D: Nacionalni razlogi za izključitev« Dela III: Razlogi za izključitev napravil kdo drug kot ponudnik, še manj pa, kdo (drug kot ponudnik) naj bi to bil. Vlagatelj poleg tega sploh ne zatrjuje, da sta omenjena odgovora, zapisana »s pisalom v obliki križca«, po vsebini napačna ali neresnična. V zvezi s tem ne gre prezreti niti zatrjevanja ponudnika O-TURS, d. o. o., da je prav on »dejansko dva podatka izpolnil ročno in ne v elektronski obliki« (četrti odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), kakor tudi ne zatrjevanja naročnika, da so navedbe vlagatelja, da »je bil obrazec ESPD izbranega ponudnika 2- O- turs d.o.o. morebiti naknadno dopolnjen«, […] »izmišljene in zlonamerne« (stran 9 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da bi moral naročnik v zvezi s ponudbo ponudnika O-TURS, d. o. o., iz razloga, ker sta dva »odgovora zapisana s pisalom v obliki križca, in se bistveno razlikujeta od vseh ostalih odgovorov tega ponudnika, tudi odgovorov na isti strani«, ugotoviti, da ta ne ustreza njegovim zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako iz razlogov, predstavljenih doslej, ni očitno, da bi »bila odgovora izpolnjena naknadno«. Res je, da pri njiju »ni navedeno, kdo in kdaj ju je zapisal, tako da tega dejstva sploh ni mogoče preveriti«, vendar pa to ne »vzbuja dvom[a] v zakonitost vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila«. Glede na to vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je križca pri odgovorih na vprašanji v oddelku »D: Nacionalni razlogi za izključitev« Dela III: Razlogi za izključitev štel za verodostojna in taka, ki nista v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršil katero od določb ZJN-3.

    V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v zvezi s ponudbo ponudnika Stal, d. o. o., najprej zatrjuje, da je »Sta Zagreb d.o.o.« […] »od ponudnika Stal d.o.o. odvisna družba«, zato »[r]eferenca Sta Zagreb d.o.o.« […] »ni verodostojna, saj gre dejansko za potrditev samemu sebi« (drugi odstavek prve alinee na drugi strani).

    Državna revizijska komisija je ob proučitvi ponudbe ponudnika Stal, d. o. o., ugotovila, da se v njej nahaja med drugim tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »REFERENCE PONUDNIKA«, ki ga je ponudniku Stal, d. o. o. potrdil gospodarski subjekt Sta Zagreb, d. o. o. (v nadaljevanju: referenca, ki jo je potrdil gospodarski subjekt Sta Zagreb, d. o. o.).

    Kot je bilo to izpostavljeno že doslej, je v stolpcu »DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU« naslova »STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik zahteval, da morajo biti reference potrjene s strani naročnikov poslov. Enaka vsebina izhaja iz 8. točke »OBRAZ[CA] 1: UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«.

    Državna revizijska komisija je že v več sklepih zapisala, da je bistvo dokazovanja referenčnih del (referenc) dejstvo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj naročnik na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo (istovrstno) naročilo, lahko utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V predstavljenem smislu je zato potrebno razlagati tudi vsebino zahtev naročnika, ki v zvezi z referencami in njihovim potrjevanjem izhajajo iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Bistveno je namreč, ali je ponudnik, ki razpolaga s potrjeno referenco, referenčna dela tudi izvedel, ni pa bistveno, da mu je referenčna dela, ki jih je dejansko izvedel, potrdila hčerinska družba.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da v dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj sploh ne zatrjuje, da ponudnik Stal, d. o. o., referenčnih del, kot izhajajo iz reference, ki jo je potrdil gospodarski subjekt Sta Zagreb, d. o. o., morebiti ni izvedel (oziroma jih morebiti ni opravil), prav tako pa v dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj ne zatrjuje neresničnosti nobenega od ostalih podatkov, navedenih v omenjenem referenčnem potrdilu, niti ne zatrjuje tega, da sporna referenca ni potrjena s strani naročnika posla.

    V nasprotju s stališčem vlagatelja v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ni ustrezna niti razlaga s sklicevanjem na »71. člen Zakona o javnem naročanju«, ki naj bi določal, da »osebe, ki so po kriterijih ZGD povezane osebe, ni mogoče šteti za podizvajalca« (drugi odstavek prve alinee na drugi strani). Podobnosti z okoliščinami konkretnega dejanskega stanja, ki jih zatrjuje vlagatelj, namreč ni. Poleg tega 71. člen ZJN-3 normira pogoje, ki vključujejo socialne in okoljske vidike.

    V posledici navedenega ni ustrezno zatrjevanje vlagatelja, da »v danem primeru« […] »referenc povezane odvisne osebe, ni mogoče obravnavati kot reference, ustvarjene na trgu«, niti ni ustrezno stališče vlagatelja, da naročnik »zato navedene reference ne bi smel upoštevati« (drugi odstavek prve alinee na drugi strani). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je iz Sodnega registra Republike Hrvaške (kot to v prvi alinei izjasnitve o navedbah vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje ponudnik Stal, d. o. o.) dejansko razvidno, da se je »[s]truktura lastništva podjetja STA ZAGREB d.o.o.« […] »spremenila, vendar šele z dnem 2.1.2018«, torej po poteku roka za prejem ponudb v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (ta je bil določen na dan 27. 7. 2017 do 10. ure). Vsebinsko enako v prvi alinei II. točke odločitve o dopolnjenem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi naročnik. Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja vlagatelja, da »je pri STA d.o.o. Zagreb« (res) »prišlo do spremembe družbenikov 2.1.2018 oz. 3.1.2018«, niti zatrjevanja vlagatelja, da je res »3.1.2018 edini družbenik STA d.o.o. Zagreb postal STAL d.o.o. Ljubljana« (prva alinea na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo).

    Upoštevaje predstavljena dejstva in ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu dopolnitve zahtevka za revizijo in v njenih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da bi naročnik s tem, ko je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila upošteval referenco, ki jo je potrdil gospodarski subjekt Sta Zagreb, d. o. o., kršil katero od določb ZJN-3 ali katero od določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Referenca, ki jo je potrdil gospodarski subjekt Sta Zagreb, d. o. o., namreč v smislu, ki ga v dopolnitvi zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, in v mejah dopolnitve zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ne »vzbuj[a] dvom[a] v njeno verodostojnost« (drugi odstavek na drugi strani dopolnitve zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija ob tem še izpostavlja, da je tudi sicer že v svojem sklepu, številka 018-387/2012-3, z dne 21.12.2012, v zvezi z zatrjevanjem takratnega vlagatelja, da »je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker je nekatere referenčne projekte izvedla (in potrdila) njegova sestrska družba« (takratni vlagatelj je navajal, da je družba X, d. o. o., sestrska družba takratnega izbranega ponudnika, saj so lastniki obeh družb identične fizične in pravne osebe), zapisala, da je takratni naročnik v takratnih Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb »dovolil ponudnikom, da ponudijo bodisi referenčne projekte, ki so jih izvedli in financirali sami bodisi referenčne posle, ki so jih izvedli za katerekoli druge investitorje ob pogoju, da reference izpolnjujejo vse njegove vsebinske zahteve ter da referenčno potrdilo podpiše dejanski investitor referenčnega posla. Ker vlagatelj sicer spornim referencam ne očita nobenih vsebinskih pomanjkljivosti, prav tako pa ne zatrjuje niti tega, da jih ni potrdil dejanski investitor izvedenih del, Državna revizijska komisija tudi njegovemu zadnjemu očitku ni mogla slediti«.

    Državna revizijska komisija je nadalje v svojem sklepu, številka 018-248/2014-4, z dne 10. 11. 2014, na primer zapisala tudi, da »določbe naročnika, po kateri je referenčni naročnik "tisti naročnik, ki je naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta", ob upoštevanju namena in bistva referenc v konkretnem primeru ni razlagati na način, da bi sposobnosti za izvedbo javnega naročila na njeni podlagi ne mogel izkazati gospodarski subjekt, ki je naročnik objekta in izvajalec (referenčnih) gradbenih del na tem objektu (investitor) obenem. Takšno razumevanje bi bilo v nasprotju s temeljnim namenom referenc, pa tudi v nasprotju z načeli, na katerih temelji javno naročanje, zlasti v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija je tako že v svojem sklepu številka 018-154/2014-4, z dne 18. 7. 2014 (sprejetem na podlagi primerljivega dejanskega stanja), na primer zapisala, da "[z]golj iz razloga, ker zaradi konkretnih okoliščin v zvezi z udeležbo pri gradnji objekta ponudnik ne more priložiti potrditve reference s strani tretjega subjekta kot pogodbenega partnerja," […] "še ni mogoče zaključiti, da tak ponudnik ne izkazuje zahtevane stopnje usposobljenosti; pomembno je, da storitve, ki jih je izvajal, vsebinsko in formalno ustrezajo kriterijem iz razpisne dokumentacije, s katerimi je naročnik postavil zahteve glede časovne, vrednostne in vsebinske ustreznosti referenčnega posla"«.

    V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v zvezi s ponudbo ponudnika Stal, d. o. o., nadalje zatrjuje, da iz reference »CELTRA INC« […] »ni mogoče identificirati naročnika - osebe, ki reference potrjuje, saj ni nobenih podatkov, ki bi sploh omogočili identifikacijo naročnika, zaradi česar omenjene reference ni mogoče upoštevati« (druga alinea na drugi strani).

    V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija po proučitvi izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca »REFERENCE PONUDNIKA«, ki ga je ponudniku Stal, d. o. o., potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc« (v nadaljevanju: referenca, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«), ugotavlja, da je na podlagi podatkov, ki so v njem navedeni, mogoče enostavno oziroma preprosto »identificirati naročnika - oseb[o], ki reference potrjuje«. Državna revizijska komisija je že z vpisom podatkov »Celtra Inc« v spletni brskalnik https://www.google.si/ takoj ugotovila, da je izpostavljeno referenco ponudniku Stal, d. o. o., potrdila gospodarska družba Celtra Inc, Boston, Massachusetts, Združene države Amerike, s podatkom »Generalni direktor: Mihael Mikek«. Tudi iz reference, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«, izhajajo podatki »Kontaktna oseba: _Mihael Mikek_«, »Kraj in datum: _Boston, 10 Julij 2017« ter »Priimek in ime zakonitega zastopnika uporabnika: _Mihael Mikek_«. Ob tem ne gre prezreti zatrjevanja ponudnika Stal, d. o. o., da referenca, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«, izkazuje »pravilno skupno vrednost posla z ameriškim podjetjem Celtra Inc 545 Boylston Street, 11th Floor, Boston, MA 02116« (druga alinea na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo). Vsebinsko enako v drugi alinei II. točke odločitve o dopolnjenem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi naročnik.

    V posledici navedenega ni pravilno zatrjevanje vlagatelja, da iz reference, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«, […] »ni mogoče identificirati naročnika - osebe, ki reference potrjuje, saj ni nobenih podatkov, ki bi sploh omogočili identifikacijo naročnika, zaradi česar omenjene reference ni mogoče upoštevati«.

    Upoštevaje predstavljena dejstva in ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu dopolnitve zahtevka za revizijo in v njenih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da bi naročnik s tem, ko je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila upošteval referenco, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«, kršil katero od določb ZJN-3 ali katero od določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Referenca, ki jo je potrdil gospodarski subjekt »Celtra Inc«, namreč v smislu, ki ga v dopolnitvi zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, in v mejah dopolnitve zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ne »vzbuj[a] dvom[a] v njeno verodostojnost« (drugi odstavek na drugi strani dopolnitve zahtevka za revizijo).

    V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj kot slednje v zvezi s ponudbo ponudnika Kompas, d. d., zatrjuje, da je v njej predložena referenca za skupno vrednost poslov 1.421.701,15 EUR in sicer z gospodarskim subjektom T, d. o. o. (firmo na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), ki je v obdobju od »1.1.2014 do 1.1.2017« […] »ustvaril celotne prihodke v višini 1.803.691,70 EUR, iz česar izhaja, da je skoraj 79% vseh prihodkov ustvaril s Kompas, d.d., kar« […] »vzbuja dvom v verodostojnost referenc in bi jo naročnik moral preveriti« (druga alinea na drugi strani).

    V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu dopolnitve zahtevka za revizijo ni izkazal, da zatrjevana kršitev vpliva na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik je namreč v pogoju številka 3 zahteval reference »za vsaj tri naročnike«, ponudnik Kompas, d. d. pa je v svoji ponudbi predložil šest dokumentov »REFERENCE PONUDNIKA«, kar pomeni, da bi tudi v primeru, če bi se za vlagatelju sporno referenco ugotovilo, da ni verodostojna (in je naročnik ne bi smel upoštevati), v ponudbi še vedno ostalo pet dokumentov »REFERENCE PONUDNIKA«, ki jim vlagatelj ne oporeka. Po drugi strani iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je razlika med vsoto referenc vlagatelja, ki znaša »4.933.964« (EUR), ter vsoto referenc ponudnika Kompas, d. d., ki znaša »6.524.511« (EUR), 1.590.547,00 EUR, znesek vlagatelju sporne reference pa je 1.421.701,15 EUR. Tudi v primeru torej, če bi v dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj dokazal, da sporna referenca ni verodostojna (in je naročnik ne bi smel upoštevati), bi se namreč s svojo ponudbo (po ocenjevanju po merilu za oddajo tega javnega naročila) ne uspel uvrstiti pred ponudbo ponudnika Kompas, d. d..

    Neodvisno od navedenega bi Državna revizijska komisija tudi sicer, če bi o dopolnitvi zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu vsebinsko odločala, ugotovila, da vlagatelj svojih zatrjevanj ni ustrezno dokazal, čeprav je prav on tisti, ki mora na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Skladno s trditveno-dokaznim bremenom, ki izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati oziroma zanj predlagati dokaze. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, namreč od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo zatrjevati in dokazati (v konkretnem primeru vlagatelja). Tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je ponudnik Kompas, d. d., z gospodarskim subjektom T, d. o. o., pri vlagatelju sporni referenci v obdobju od »1.1.2014 do 1.1.2017« ustvaril posle v vrednosti 1.421.701,15 EUR, gospodarski subjekt T, d. o. o., pa je v tem obdobju »ustvaril celotne prihodke v višini 1.803.691,70 EUR, iz česar izhaja, da je skoraj 79% vseh prihodkov ustvaril s Kompas, d.d.«, bi bilo namreč potrebno zaključiti, da to samo po sebi ne »vzbuja dvom[a] v verodostojnost referenc«. Poleg tega ne bi bilo prezreti niti zatrjevanja naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo, da »[p]onudnik Kompas d.d. poslovno sodeluje z družbo« T, d. o. o., ki »je subagent družbe Kompas d.d. na področju prodaje letalskih kart. Družba« T, d. o. o., je »NON- IATA agent, kar pomeni, da družba sama ne more izdajati letalskih kart, temveč se izdaja vrši preko podjetja Kompas d.d.
    Družba« T, d. o. o., se »v pretežni meri ukvarja samo s prodajo letalskih kart preko podjetja Kompas d.d., zato dejansko predstavljajo prihodki iz tega naslova pretežni del prihodkov te družbe« (prva dva odstavka na strani 4).

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 845080106-073-17/4, z dne 1. 12. 2017. Državna revizijska komisija ni sledila primarnemu pravovarstvenemu predlogu vlagatelja, da »v celoti razveljavi postopek javnega naročanja«, saj za odpravo ugotovljenih kršitev naročnika zadošča že razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

    Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila ravna v skladu z določbami ZJN-3 (zlasti še drugim odstavkom 89. člena), pri čemer v okoliščinah dejanskega stanja v primerih, ki jih je mogoče subsumirati pod normo petega odstavka 89. člena ZJN-3 (upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3), ravna v skladu z navedeno pravno podlago. Državna revizijska komisija naročnika tudi napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne strošek »sodna taksa v višini 6.000 EUR«, »sestava zahteve za revizijo 3000 točk«, »sprejem in obvestilo stranke 50 točk«, »materialni stroški 2%« in »22% DDV na odvetniške stroške«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj poleg naštetega priglaša strošek »sestava opredelitve do naročnikove odločitve 3000 točk«, v dopolnitvi zahtevka za revizijo strošek »sestava dopolnitve zahteve za revizijo«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo pa strošek »sestava opredelitve do naročnikove odločitve 1500 točk«.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    – strošek dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva v znesku 6.000,00 EUR (drugi odstavek 71. člena ZPVPJN),
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena Odvetniške tarife),
    – izdatke za zahtevek za revizijo v pavšalnem znesku 18,36 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 13. člena Odvetniške tarife,
    – 22 % davek na dodano vrednost v znesku 306,98 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetnica, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčna zavezanka,
    skupaj torej 7.702,34 EUR.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) oziroma za priznanje njihovega povračila v Odvetniški tarifi ni najti ustrezne pravne podlage. V zvezi s stroški, priglašenimi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso bili potrebni iz razloga, ker prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o dopolnjenem zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Vsa pravno relevantna dejstva in podatki, ki narekujejo na ugoditev zahtevku za revizijo, tako v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

    Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroška »sprejem in obvestilo stranke 50 točk«, saj ne gre za samostojni storitvi (zadevni storitvi sta zajeti v 1. točki tarifne številke 40 Odvetniške tarife – zahtevek za revizijo), niti stroška »sestava dopolnitve zahteve za revizijo«, saj je bil vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, ki predstavlja njegovo dopolnitev (vloga z dne 9. 2. 2018), zavrnjen.

    Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 9. 3. 2018


    Predsednica senata
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije









    Vročiti:
    – UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
    – odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana
    – STAL, d. o. o., Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana
    – AIRPASS, d. o. o., Vošnjakova ulica 16, 1000 Ljubljana
    – KOMPAS, d. d., Pražakova ulica 4, 1000 Ljubljana
    – O-TURS, d. o. o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu

    Natisni stran