018-016/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila storitev po odprtem postopku za izvajanje okolju prijaznih storitev čiščenja poslovnih prostorov in čiščenja prostorov posebnega pomena, št. 430-310/2017«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Cleaning, d. o. o., Cesta 24. junija 25, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 2. 2018

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 14. 12. 2017 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, in zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 5. 1. 2018 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. in 3. sklopu, se združi v en revizijski postopek

2. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 14. 12. 2017 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, in zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 5. 1. 2018 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. in 3. sklopu, se zavrneta kot neutemeljena.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 10. 8. 2017 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007492/2017-B01, dne 11. 8. 2017 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2017/S 153-317308. Dne 4. 12. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-310/2017/100 (15131-09) z dne 1. 12. 2017) za sklope 1, 10, 11 in 13, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo v sklopu 1 (Čiščenje prostorov posebnega pomena v objektih in izpostavah Azilnega doma in integracijskih hiš) s sklepom št. 430-310/2017/1 dodelil ponudniku Celovite storitve, d. o. o., Puhova ulica 15, Maribor. Dne 20. 12. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-310/2017/126 (15131-09) z dne 18. 12. 2017) za sklope 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 12, iz katere je razvidno, da predmetnega javnega naročila v sklopu 2 (Čiščenje prostorov posebnega pomena v objektu Center za tujce Postojna) in sklopu 3 (Čiščenje poslovnih prostorov v objektih Nacionalni forenzični laboratorij, Policijska akademija Tacen, Oddelek za šolanje psov Gmajnice in Specialna enota v Sadinji vasi) ni oddal (sklep št. 430-310/2017/2 in sklep št. 430-310/2017/3). Iz navedenih dokumentov je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih 1, 2 in 3 izločil kot nedopustno, ker je ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja.

Zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 je vlagatelj z vlogo z dne 14. 12. 2017 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik njegove ponudbe v sklopu 1 ne bi smel izločiti iz postopka. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, ker naj vlagatelj ne bi izpolnil referenčnega pogoja iz 7. poglavja I. dela razpisne dokumentacije (točka 7.2.4 Tehnična in strokovna sposobnost). Kot je pojasnil naročnik, predložena referenca ne izpolnjuje kriterija trajanja najmanj dveh let v zadnjih treh letih od objave predmetnega naročila, saj se nanaša na obdobje od 1. 2. 2013 do 31. 1. 2016, glede na objavo naročila pa se upoštevajo referenčna naročila od 10. 8. 2014. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev reference, iz katere mora biti razvidno, da je ponudnik v zadnjih treh letih pred objavo naročila izvajal tovrstne storitve, in sicer pri subjektih, ki so naročniki po definiciji iz 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), v trajanju najmanj dveh let. Na vprašanje, ali bo upošteval tudi reference, ki še niso zaključene, trajajo pa več kot leto dni, je naročnik na portalu javnih naročil odgovoril, da ne bo upošteval reference, ki traja manj kot dve leti. Naročnik je torej zahteval, da izkažejo, da so ponudniki v zadnjih treh letih pred objavo naročila izvajali storitve čiščenja v trajanju najmanj dveh let, to dvoletno obdobje pa se je moralo izteči (ne pa pričeti) v zadnjih treh letih pred objavo naročila. Iz tega izhaja, navaja vlagatelj, da je ponudnik za priznanje ustreznosti reference moral dela izvesti v zadnjih treh letih pred objavo naročila, kar je mogoče razumeti v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017. Naročnik je ob tem zahteval, da se mora dvoletno obdobje pričeti in končati v obdobju treh let pred objavo javnega naročila. Po mnenju vlagatelja referenčnega pogoja ni mogoče razlagati na način, da je moral biti referenčni posel začet in končan v obdobju med 10. 8. 2014 in 10. 8. 2017, temveč le, da se je moralo dveletno obdobje izteči v zadnjih treh letih pred objavo naročila. Naročnik je namreč zahteval le, da referenca traja najmanj dve leti, to dvoletno obdobje pa se mora že izteči in ni dopustno, da je le pogodba sklenjena za dve leti ali več in se bo to obdobje izteklo kasneje. Takšna razlaga je tudi logična in skladna z namenom referenc. V nasprotju z zakonom in namenom referenc pa bi bila razlaga, da je ustrezna le referenca, ki bi trajala dve leti v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017, saj bi omejila konkurenco in povzročila neutemeljeno diskriminacijo. V primeru storitev čiščenja na usposobljenost ponudnika ne vpliva to, da se je referenčni posel, ki se je izvajal vsaj dve leti, pričel in končal v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila. Naročnik tudi sicer priznava, navaja vlagatelj, da vlagatelj razpolaga z ustrezno referenco, saj je že opravljal enake storitve za naročnika, vendar te reference naročnik ni upošteval, ker je vlagatelj ni navedel v seznamu referenc. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik upoštevati tudi referenco, pri kateri je bil sam referenčni naročnik. Glede predložene reference pa vlagatelj navaja, da je za referenčnega naročnika izvajal storitve čiščenja od 1. 2. 2013 do 31. 1. 2016, torej jih je izvajal najmanj dve leti. Res je sicer, da je z deli začel pred 10. 8. 2014, vendar to na ustreznost reference ne more vplivati, saj je ključno, da so se dela izvajala neprekinjeno dve leti za posameznega naročnika in da je to izvajanje potekalo v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega naročila. Naročnik v okviru referenčnega pogoja ni zahteval, da je celotno obdobje izvajanja storitev moralo potekati v zadnjih treh letih, ampak le, da je moral ponudnik izvajati storitev v treh letih, to pa je v tem primeru vlagatelj izpolnil, le da je začel storitev izvajati pred 10. 8. 2014 in jo nadaljeval. Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo z vlogo z dne 5. 1. 2018 vložil tudi zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu 2 in sklopu 3. Ker je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih 2 in 3 izločil zaradi enakega razloga kot v sklopu 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil z vlogo z dne 5. 1. 2018, navaja enake razloge in predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 2 in 3 ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 14. 12. 2017, s sklepom z dne 12. 1. 2018 zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je referenčni pogoj določil v točki 7.2.4 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal, da je moral ponudnik izkazati, da je v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega javnega naročila izvajal tovrstne storitve v trajanju najmanj treh let. Na portalu javnih naročil je naročnik ta pogoj poenostavil na način, da ponudnikom ni bilo treba predložiti reference za vsak sklop, temveč so lahko predložili le eno referenco. Naročnik meni, da je bil pogoj jasen, saj je uporabil besedo »izvajal«, kar pomeni, da je moral ponudnik dejansko izvajati storitve v trajanju najmanj dveh let v zadnjih treh letih pred objavo naročila. Če naročniku ne bi bilo pomembno, v katerem času je ponudnik izvajal storitve, časovne opredelitve ne bi zapisal oz. bi ta kriterij zapisal drugače. Naročnik zato tudi ni zapisal, da se izvajanje storitve nanaša na pričetek ali konec v tem triletnem obdobju. Naročnik tudi ni navedel, da mora ponudnik predložiti referenčno naročilo v trajanju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017, vendar je s tem le navedel datume, od kdaj do kdaj se upošteva referenca. Ponudnik bi lahko predložil referenco za storitve, ki jih je pričel izvajati pred 10. 8. 2014 in zaključil v tem triletnem obdobju, ali pa referenco za storitve, ki jih je pričel izvajati v triletnem obdobju in še trajajo, pod pogojem, da so trajale najmanj dve leti v okviru zahtevanega triletnega obdobja. Naročnik je na portalu javnih naročil tudi dodatno pojasnil, da ne bo upošteval referenc, ki trajajo manj kot dve leti. Pomembno je le trajanje reference, najmanj dve leti v zadnjih treh letih pred objavo naročila, ne pa pričetek ali konec reference, saj teh kriterijev reference ni zahteval. Naročnik je torej podal negativen odgovor glede reference, ki je trajala manj kot dve leti, in je ponovno opozoril na obdobje v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila. S tem je jasno navedel, da je referenca, ki ne traja najmanj dve leti v okviru zahtevanega triletnega obdobja, neustrezna. Tudi iz obrazca, v katerega so morali ponudniki vpisati reference, je razvidno, da je moralo biti referenčno naročilo dejansko izvajano v obdobju treh let pred objavo naročila v trajanju najmanj dveh let, ni pa nujno, da se je pričelo ali izteklo v tem obdobju. Naročnik meni, da ni pomembno, katera razlaga referenčnega pogoja se zdi vlagatelju primerna ali logična, saj je vlagatelj imel možnost, da naročniku zastavi vprašanje ali pa ga opozori na morebitne nejasnosti. Naročnik je referenčni pogoj oblikoval na tak način zato, ker gre za čiščenje prostorov posebnega pomena, kjer se izvajajo ukrepi varovanja. Gre za kompleksno naročilo z visoko oceno tveganja, zato so naročniku pomembne dosedanje izkušnje ponudnikov. Pomembna je dolgoročnost izvajanja storitev (najmanj dve leti), vendar v obdobju zadnjih treh let pred objavo, navaja naročnik, pri čemer se opredeljuje tudi do prakse Državne revizijske komisije. Naročnik dodaja, da bi vlagatelj lahko predložil referenčno naročilo za storitve, ki jih izvaja za naročnika, vendar ga ni navedel v seznamu najpomembnejših izvedenih del, zato ga ni bilo mogoče upoštevati. Naloga ponudnika je, da skrbno pripravi ponudbo, naročnik pa ne more preverjati sposobnosti preko naročil, ki jih ponudnik ni navedel v ponudbi. Če bi naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe z novo referenco, bi kršil določila lastne razpisne dokumentacije.

S sklepom z dne 15. 1. 2018 je naročnik zavrnil tudi zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 5. 1. 2018 zoper odločitev o oddaji naročila v sklopih 2 in 3. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja enake argumente kot v sklepu z dne 12. 1. 2018, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 17. 1. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 1. 2018 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 12. 1. 2018 in do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 15. 1. 2018. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe. Vlagatelj predlaga tudi, da se oba predrevizijska postopka združita.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil dva zahtevka za revizijo, enega z vlogo z dne 14. 12. 2017 zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, drugega pa z vlogo z dne 5. 1. 2018 zoper odločitev o oddaji naročila v 2. in 3. sklopu. Oba zahtevka sta bila vložena v istem postopku oddaje javnega naročila zoper identično ravnanje naročnika in se nanašata na enaka dejanska in pravna vprašanja, zato je Državna revizijska komisija, zaradi pospešitve postopkov, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je predložen referenčni posel, ki ga je vlagatelj navedel v ponudbi, ocenil kot neustreznega glede na določbe razpisne dokumentacije, njegovo ponudbo pa posledično označil kot nedopustno in jo izločil iz postopka.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na izpolnjevanje referenčnega pogoja, je treba pojasniti, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje za sodelovanje določil v poglavju 7.2 razpisne dokumentacije. Za dokazovanje tehnične in strokovne sposobnosti so morali ponudniki izkazati, da razpolagajo z zadostnim številom usposobljenih strokovnih delavcev (točka 7.2.3 razpisne dokumentacije) in da imajo ustrezne izkušnje oz. reference (točka 7.2.4 razpisne dokumentacije). V točki 7.2.4 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik izkazati ustrezne reference za posamezne sklope od 1 do 12, da je v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega javnega naročila izvajal tovrstne storitve, in sicer:

- pri subjektih, ki so naročniki po definiciji iz 9. člena ZJN-3,
- v trajanju najmanj dveh let in
- je ponudnik pri izvajanju teh storitev korektno posloval in izvajal storitve v zahtevanih terminskih časovnicah (prisotnost na objektu, odzivnost) in zahtevani kvaliteti.

V nadaljevanju točke 7.2.4 razpisne dokumentacije je naročnik določil še kriterije kvadrature čiščenih površin za posamezne sklope, pravila glede števila potrebnih referenc v razmerju do prijavljenih sklopov ter pravila v primeru izkazovanja referenc s podizvajalci.

V zvezi z vsebino referenčnega pogoja je naročnik prejel tudi vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov:

»Spoštovani, v razpisni dokumentaciji navajate, da mora ponudnik izkazati ustrezne reference v trajanju najmanj dveh let. Imamo kar nekaj poslov pri katerih se dvoletne pogodbe iztečejo s koncem tega leta in posli uspešno trajajo več kot leto in pol. Ali boste upoštevali tudi takšne reference, ki še niso zaključene, trajajo pa več kot leto dni?«

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 8. 9. 2017 odgovoril z naslednjim pojasnilom:

»Kot izhaja iz točke 7.2.4 l. dela razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, mora ponudnik izkazati ustrezno(-e) referenco(-e) za posamezni sklop od 1 do 12, da je v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega javnega naročila izvajal tovrstne storitve, in sicer med drugimi zahtevami tudi trajanje reference najmanj dve leti. Glede na navedeno, naročnik ne bo upošteval reference, ki traja manj kot dve leti.«

Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je v tabeli obrazca »Priloga št. 7« za vse tri sklope, za katere je oddal ponudbo, navedel eno referenčno delo, ki ga je opisal kot »čiščenje poslovnih prostorov«. V stolpec, v katerega je bilo treba navesti trajanje referenčnega dela, je vlagatelj vpisal, da je storitve opravljal od 1. 2. 2013 do 31. 1. 2016, navedeno trajanje referenčnih storitev pa je v referenčni izjavi potrdil tudi vlagateljev referenčni naročnik.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, kako je treba razlagati časovni kriterij referenčnega pogoja, v skladu s katerim so morali ponudniki izkazati, da so v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega javnega naročila izvajali tovrstne storitve v trajanju najmanj dveh let. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je navedeno dikcijo treba razlagati tako, da je bilo dopustno predložiti referenco, ki izkazuje izvajanje storitev čiščenja v trajanju najmanj dveh let, pri čemer se je to dvoletno obdobje moralo izteči (ne pa pričeti) v zadnjih treh letih pred objavo naročila, naročnik navaja, da je glede na vsebino referenčnega pogoja ustrezna le tista referenca, ki izkazuje, da je ponudnik dejansko izvajal storitve čiščenja v trajanju najmanj dveh let v obdobju zadnjih treh letih pred objavo naročila, ne glede na to, kdaj se je posel začel ali končal.

Na podlagi pregleda razpisne dokumentacije in upoštevanja pojasnila naročnika, podanega v zvezi z zahtevami referenčnega pogoja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi razlagi referenčnega pogoja ni mogoče pritrditi. Dikcija referenčnega pogoja iz točke 7.2.4 razpisne dokumentacije ne dopušča niti razlage, da je naročnik z določitvijo obdobja izvajanja storitev omejil le konec izvajanja referenčnih storitev čiščenja, niti ni mogoče ugotoviti, da bi bil referenčni pogoj nejasen in da so ga lahko zato različni ponudniki razlagali različno. Naročnik je namreč v točki 7.2.4 razpisne dokumentacije jasno zapisal, da morajo ponudniki izkazati izvajanje storitev čiščenja v zadnjih treh letih pred objavo predmetnega javnega naročila (torej od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017), in sicer v trajanju najmanj dveh let. Iz dikcije referenčnega pogoja je razvidno, da je za naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ustrezen tisti referenčni posel, ki ga je ponudnik izvajal v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017, pod pogojem, da je storitve čiščenja v zahtevanem triletnem obdobju izvajal vsaj dve leti. Pri tem naročnik v referenčnem pogoju ni omejeval začetka izvajanja referenčnih storitev čiščenja, niti ni zahteval, da se je moral referenčni posel zaključiti v zahtevanem triletnem obdobju. Dikcija referenčnega pogoja tako potrjuje navedbe naročnika, da je zanj pomembno trajanje referenčnih storitev (najmanj dve leti v zadnjih treh letih pred objavo naročila), ne pa pričetek ali konec izvajanja referenčnega posla, saj teh kriterijev v referenčnem pogoju ni določil. Zato je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da je glede na vsebino referenčnega pogoja ustrezen tako referenčni posel, ki se je pričel pred 10. 8. 2014, kot tudi referenčni posel, ki se je iztekel po 10. 8. 2017 ali ki še traja, pod pogojem, da je izvajalec takega referenčnega posla izvajal storitve čiščenja vsaj dve leti v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017.

Takšno razumevanje referenčnega pogoja je toliko bolj razvidno iz odgovora, ki ga je naročnik podal dne 8. 9. 2017. Kot je bilo že pojasnjeno, je naročnik na vprašanje, ali bo priznal tudi referenčne posle, ki v zahtevanem obdobju trajajo leto in pol in se bo dvoletno izvajanje storitev izteklo šele po 10. 8. 2017, odgovoril, da ne bo upošteval reference, ki traja manj kot dve leti. Čeprav se odgovor na to vprašanje nanaša na drugačen položaj (na referenčni posel, ki ga ponudnik še ni zaključil in ga izvaja leto in pol), pa je naročnik vendarle jasno odgovoril, da mora ponudnik izkazati izvajanje storitev čiščenja v trajanju najmanj dveh let. Glede na opredelitev triletnega referenčnega obdobja v točki 7.2.4 razpisne dokumentacije navedenega pojasnila ni mogoče razlagati drugače, kot da so bili ponudniki dolžni izkazati izvajanje storitev čiščenja v trajanju najmanj dveh let v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da bi bila razlaga, v skladu s katero bi bila ustrezna le referenca, ki bi trajala dve leti v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017, v nasprotju z določbami ZJN-3, saj bi omejila konkurenco in povzročila neutemeljeno diskriminacijo. V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba najprej opozoriti, da, kot je bilo že zapisano, ima takšna razlaga jasno podlago v dikciji točke 7.2.4 razpisne dokumentacije. Poleg tega je treba opozoriti tudi na določbo točke b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik za izkazovanje tehnične in strokovne usposobljenosti zahteva predložitev seznama najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih. Že ZJN-3 torej naročniku omogoča, da omeji časovno obdobje izvajanja referenčnih poslov na tri leta pred izvedbo javnega naročila. Okoliščina, da ponudniki izkazujejo tehnično in strokovno sposobnost le z referenčnimi posli, ki so jih izvedli v zadnjih treh letih, je lahko pomembna zlasti v primeru kompleksnih storitev oz. naročil, ko je za naročnika bistveno, da naročilo izvaja ponudnik, ki je stalno prisoten na trgu in primerljive storitve izvaja nepretrgoma. Ponudnik, ki je storitve izvajal pred triletnim obdobjem, v obdobju treh let pred izvedbo naročila pa nič več, morda ne pozna več novejših tehnologij, predpisov ali standardov, zaradi česar tudi njegova strokovna usposobljenost ne ustreza več nujno naročnikovim potrebam. S tega vidika je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da se predmetno naročilo nanaša na čiščenje prostorov posebnega pomena, kjer se izvajajo ukrepi varovanja, kar pomeni, da gre za kompleksno naročilo z visoko oceno tveganja, zato so dosedanje izkušnje ponudnikov pomembne, pomembna pa je tudi dolgoročnost izvajanja storitev.

Vlagateljeva razlaga referenčnega pogoja, po kateri naj bi bilo pomembno le to, da se je referenčni posel, ki je trajal več kot dve leti, zaključil v obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017 (za kar, kot je bilo že zapisano, ni podlage v razpisni dokumentaciji), bi pripeljala do tega, da bi moral naročnik tehnično in strokovno usposobljenost priznati tudi ponudniku, ki je posel zaključil že 10. 8. 2014 in v zahtevanem triletnem obdobju sploh ni več izvajal primerljivih storitev čiščenja. Res je, da bi tak ponudnik lahko izkazal, da je storitve čiščenja izvajal v trajanju vsaj dveh let, vendar pa bi se njegove izkušnje nanašale na starejše obdobje, kar ne bi bilo skladno z naročnikovo zahtevo, v okviru katere je določil triletno obdobje pred objavo predmetnega javnega naročila. Tudi sicer pa, če je vlagatelj menil, da je določba točke 7.2.4 razpisne dokumentacije glede določenega časovnega obdobja in trajanja izvajanja referenčnih storitev v nasprotju z določili ZJN-3, bi moral glede na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb. Določba je bila namreč jasna in ne dopušča takšne razlage, kot jo zagovarja vlagatelj.

Kot je razvidno iz ponudbe vlagatelja, je ta predložil en referenčni posel, ki je trajal od 1. 2. 2013 do 31. 1. 2016. Navedeno pomeni, da je vlagatelj s predloženo referenco izkazal, da je storitve čiščenja v zahtevanem obdobju od 10. 8. 2014 do 10. 8. 2017 izvajal le od 10. 8. 2014 do 31. 1. 2016, skupaj torej manj kot dve leti. S tem vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja, kot je bil določen v točki 7.2.4 razpisne dokumentacije, zato naročniku ni mogoče očitati, da je kršil ZJN-3 in določbe razpisne dokumentacije, ko je njegovo ponudbo v sklopih 1, 2 in 3 izločil kot nedopustno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako navaja, da bi moral naročnik upoštevati tudi referenco, ki je v ponudbi sicer ni navedel, a gre za posel, ki ga izvaja za naročnika in ki naj bi ustrezal zahtevam iz točke 7.2.4 razpisne dokumentacije. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija opozarja, da je ponudnik tisti, ki mora preučiti razpisno dokumentacijo in pripraviti ponudbo v skladu z zahtevami, ki jih določi naročnik. Ponudnik je torej tisti, ki je dolžan v skladu z naročnikovimi navodili v ponudbo predložiti dokumentacijo, s katero izkazuje izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik sicer ima možnost, da v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 od ponudnika zahteva predložitev manjkajočih dokumentov ali dopolnitev, popravo ali pojasnitev ponudbene dokumentacije in da v okviru dopustnih dopolnitev ali pojasnil ponudbe določena dejstva preveri tudi sam. Vendar pa naročnik nima dolžnosti, da v primeru ugotovljene neustreznosti reference preverja, ali lahko ponudnik referenčni pogoj morebiti izpolni tudi s kakšnim drugim referenčnim poslom, ki ga ni navedel v ponudbi, če tak posel izhaja iz javnih evidenc ali je naročnik z njim seznanjen na kakšen drug način. Navsezadnje pa je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upoštevati tudi dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da mora ponudnik tudi v primeru, kadar je stranka referenčnega posla naročnik, tega navesti v Prilogi št. 7, ter da bo upošteval le tiste reference, ki bodo navedene v Prilogi št. 7 (točka 7.2.4 razpisne dokumentacije).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija oba zahtevka za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo z dne 14. 12. 2017, ki ga je vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, in v zahtevku za revizijo z dne 5. 1. 2018, ki ga je vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. in 3. sklopu, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker sta zahtevka za revizijo neutemeljena, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 14. 2. 2018

predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Celovite storitve, d. o. o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran