Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-015/2018 Osnovno zdravstvo Gorenjske

    Številka: 018-015/2018-6
    Datum sprejema: 16. 2. 2018

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oskrba z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Rozman Logar Meri mag. farm. – Lekarna Deteljica, Deteljica 10, 4290 Tržič (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 2. 2018

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 8. 5. 2017, št. JN_13/2017, Obvestila o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo dne 27. 10. 2017 objavljeno na portalu javnih naročil, št. objave JN009233/2017-B01 in Obvestila o naročilu, ki je bilo dne 28. 10. 2017 objavljeno v Uradnem listu Evropske Unije, št. objave 2017/S 208-429916, izvaja odprti postopek za izbiro dobavitelja zdravil in galenskih izdelkov.

    Naročnik je dne 20. 12. 2017 sprejel Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1 – zdravila in galenski pripravki, št. JN_13/2017. Iz odločitve izhaja, da je ponudbi obeh ponudnikov zavrnil, ker nista skladni z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Odločitev je bila dne 20. 12. 2017 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN009233/2017-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

    Vlagatelj je dne 30. 12. 2017 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 20. 12. 2017, v katerem zatrjuje, da je odločitev naročnika, s katero je označil vlagateljevo ponudbo za nedopustno in jo zavrnil, nepravilna in nezakonita. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev naročnika, ponudbo vlagatelja izbere kot najugodnejšo, naročnik pa naj mu povrne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

    Vlagatelj zatrjuje, da so v odločitvi naročnika neutemeljene ugotovitve, da je vlagatelj
    - pri artiklih s šifro 10001, 10013, M100296, M100303, M100418, M110004 in M110064 ponudil neustrezno vsebino ali jakost;
    - pri artiklu s šifro 110017 ponudil mazilo in ne kreme;
    - pri več artiklih pri postavki proizvajalec zapisal »NE« kar pomeni, da tistih artiklov ne more dobaviti.

    Vlagatelj dalje zatrjuje, da želi naročnik s svojim ravnanjem doseči, da bi izvedel konkurenčni postopek s pogajanji in drugemu ponudniku ponovno omogočil možnost konkuriranja, s čemer bi bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj bi favoriziral ponudnika, katerega ponudba je bila manj ugodna kot vlagateljeva. Vlagatelj v zaključku zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, dopustna in najugodnejša, zato ni zakonitega razloga, da naročnik ne bi sprejel odločitve, v kateri bi ponudbo vlagatelja sprejel kot najugodnejšo.

    Naročnik je dne 15. 01. 2018 sprejel Sklep, št. 99-07/2018, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik kljub temu, da je zahtevek za revizijo meritorno obravnaval, izpostavlja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 1. 2018 in dne 25. 1. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj v dokumentu Opredelitev do navedb naročnika v Sklepu št. 99-01/2018 z dne 15.01.2018 z dne 19. 1. 2018 navaja, da v celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo. Pojasnjuje, da naročnik nepravilno interpretira vsebino zahtevka za revizijo, saj se le-ta ne nanaša na dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila, ampak na odločitev naročnika, s katero je zavrnil ponudbo vlagatelja, očitke naročnika glede pomanjkanja aktivne legitimacije pa zavrača.

    Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Uvodoma Državna revizijska komisija najprej odgovarja na pomisleke naročnika v zvezi z aktivno legitimacijo vlagatelja. Naročnik opozarja, da se v zahtevku za revizijo očitane kršitve v večjem delu nanašajo na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katere vlagatelj naročnika ni opozoril na portalu javnih naročil, zato ni izpolnjena predpostavka iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, hkrati pa je prepričan tudi, da vlagatelj ne izkazuje drugega elementa aktivne legitimacije, možnosti nastanka škode.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZPVPJN v tretjem odstavku 16. člena določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Pri tem se šteje, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zahtevku za revizijo vlagatelj res na več mestih citiral določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar navedb ne gre razumeti na način, da vlagatelj z njimi naročniku očita nezakonitosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč na način, da vlagatelj svoje navedbe o nezakonitosti odločitve naročnika utemeljuje z navajanjem posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj torej določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter svoje razumevanje oziroma njihovo interpretacijo navaja kot del trditvene podlage, s katero utemeljuje svoje navedbe o dopustnosti ponudbe, zato presoja, ali je predpostavka iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN izpolnjena, ni potrebna.

    Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz določil 26. in 31. člena ZPVPJN izhaja, da je izkazovanje aktivne legitimacije ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva. V 1. alineji prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je določeno, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, ki morata biti izpolnjena kumulativno, in sicer: interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve.

    V konkretnem primeru med vlagateljem in naročnikom ni spora glede vprašanja, ali vlagatelj izkazuje prvi element aktivne legitimacije, interes za dodelitev naročila. Je pa med pa med njima spor o tem, ali vlagatelj izkazuje drugi element aktivne legitimacije, in sicer možnost nastanka škode. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da se možnost nastanka škode v vsakem postopku ugotavlja posebej, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (predmeta naročila, vrste postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo ipd.). ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo pravil o javnem naročanju - zatrjevano protipravno ravnanje in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve teh pravil - škodna posledica. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.

    Kot že predhodno zapisano, je naročnik vlagateljevo ponudbo v postopku javnega naročanja označil kot nedopustno in jo zavrnil, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje dopustnost svoje ponudbe. Ker bi bila, ob predpostavki, da bi se vlagateljevi očitki v zahtevku za revizijo izkazali za utemeljene, vlagateljeva ponudba edina dopustna in bi mu naročnik (lahko) oddal predmetno javno naročilo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal tudi drugi element aktivne legitimacije, torej možnost nastanka škode.

    Ker so v konkretnem primeru, poleg tega, da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba, izpolnjeni tudi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z ugotovitvijo naročnika, da je pri artiklih s šiframi 10001, 10013, M100296, M100303, M100418, M110004 in M110064, ponudil neustrezno vsebino ali jakost, najprej zatrjuje, da
    - je obrazložitev odločitve naročnika nepravilna in neutemeljena;
    - je obrazložitev odločitve naročnika povsem splošna, neobrazložena in nekonkretizirana;
    - naročnik ni pojasnil, zakaj meni in v katerem delu oziroma s čim naj bi vlagatelj ponudil neustrezno vsebino ali jakost;
    - bi moral naročnik pojasniti vsaj, kaj je zahteval in kaj je bilo ponujeno ter v čem naj bi bila razlika;
    - se odločitve naročnika ne da preizkusiti, o resničnih razlogih za zavrnitev ponudbe pa vlagatelj lahko zgolj ugiba.

    Vlagatelj predvideva, da se naročnik pri spornih artiklih sklicuje na »šifre« za artikle oziroma zdravila, kot jih je določil v stolpcu »sifra« tehnične dokumentacije in v obrazcu EOPC.

    Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da ni zamolčal nobenega podatka, saj je bila odločitev obrazložena in konkretizirana v tolikšni meri, da je preverljiva – iz tehnične dokumentacije je razvidno, katere lastnosti je naročnik zahteval, vlagatelj pa je seznanjen, kakšno ponudbo je pri spornih artiklih oddal. Vlagatelju je bila tako v vsakem trenutku omogočena primerjava zahtevanega in ponujenega, zato je sprenevedanje glede navedenih artiklov, po mnenju naročnika, odveč.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 (sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, obveščanje kandidatov in ponudnikov) izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
    - razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
    - značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
    - razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
    - v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

    Iz predhodno navedene določbe 90. člena ZJN-3 torej izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika, navede v sami odločitvi, s čemer se zagotovi transparentnost kot minimum uresničitve načela enake obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da ni nujno, da je obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da zajema prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve, vendar pa mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te. S tem je, na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

    V obravnavanem delu zahtevka za revizijo je za presojo skladnosti ravnanja naročnika z določbo 1. alineje tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ključna obrazložitev v odločitvi naročnika, s katero je zavrnil ponudbo vlagatelja, to je: »Ponudnik Lekarna Deteljica je glede na zahteve naročnika pri artiklih s šifro 10001, 10013, M100296, M100303, M100418, M110004 ter M110064 ponudil neustrezno vsebino ali jakost. [...] Vsled zgoraj navedenim razlogom naročnik ponudbo ocenjuje kot nedopustno.«.

    Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik
    - v poglavju 1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE, v petem odstavku točke 1.2 PREDMET JAVNEGA NAROČILA zapisal »Predmet javnega naročila je podrobneje opredeljen v tehničnih specifikacijah naročnika, pogojih dobave in vzorcu okvirnega sporazuma, ki so priloga in sestavni del te razpisne dokumentacije.«;
    - v obrazcu Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice, zapisal: »Vrsta, lastnosti, kakovost, pakiranje in predvidene količine predmeta javnega naročila so vsebovane v tabeli TEHNIČNE SPECIFIKACIJE.«;
    - v obrazcu 2_2btehnicna dokumentacija za vsak zahtevani artikel navedel naslednje podatke: »sklop«, »sifra«, »skupina_v_pripravi«, »opis_dolgi«, »emRazpis«, »kolpakRazpis« in »kolicina_za_razpis« (npr.: »sklop: 1, sifra: M100296, skupina_v_pripravi: S1005, opis_dolgi: zoledronska kislina, 4mg/100ml razt.za inf.100ml, emRazpis: kos, kolpakRazpis: 1, kolicina_za_razpis: 40.«).

    Iz navedenega izhaja, da je naročnik vsakemu zahtevanemu artiklu določil (med drugim) svojo šifro (npr. »M100296«) ter zanj podal celoten opis (npr. »zoledronska kislina,4mg/100ml razt.za inf.100ml). Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v obrazcu 2_2btehnicna dokumentacija in v izpisu iz programa EOPC, ki je priložen v ponudbi vlagatelja, šifre artiklov, ki jih je določil naročnik enake, z enakimi šiframi (»[...] pri artiklih s šifro 10001, 10013, M100296, M100303, M100418, M110004 ter M110064 [...]«) pa je naročnik v svoji odločitvi, s katero je zavrnil ponudbo vlagatelja, navedel artikle, za katere je ocenil, da po vsebini ali jakosti niso ustrezni glede na zahteve iz tehnične dokumentacije.

    Ker je bilo ugotovljeno, da so posamezni artikli v dokumentih, tako naročnikovih, kot tudi ponudnikovih, označeni z enako šifro, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj lahko, že zgolj s podatkom o navedbi artikla, opredeljenega s šifro (npr. »M100296«) in obrazložitvijo, da je vlagatelj pri navedenih artiklih »ponudil neustrezno vsebino ali jakost« v zadostni meri seznanil z utemeljitvijo naročnikove odločitve, brez da bi naročnik dodal celoten prepis tehnične specifikacije posameznega artikla (z namenom, da naročnik pojasni kaj je zahteval) in celoten prepis opisa posameznega ponujenega artikla (z namenom, da prikaže, kaj je vlagatelj ponudil) in zapis ugotovljene razlike med njima. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je bil razlog za zavrnitev ponudbe v povezavi z navedbo šifre artikla v obravnavem delu pojasnjen na način, da obrazložitev odločitve dovolj jasno in nedvoumno izraža razlagovanje naročnika do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve, omogočeno pa je tudi izvajanje nadzora zakonitosti sporne odločitve. Glede na ugotovljeno, gre navedbe vlagatelja o splošni, neobrazloženi in nekonkretizirani odločitvi, v kateri naročnik ni pojasnil, zakaj meni in v katerem delu oziroma s čim naj bi vlagatelj ponudil neustrezno vsebino ali jakost, zavrniti kot neutemeljene.



    Vlagatelj v obravnavanem delu zahtevka za revizijo dalje poudarja, da
    - je naročnik zahteval le, da ponudnik v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obrazec EOPC za vse artikle vpiše ponudbene cene brez DDV in stopnjo DDV, preostalih vsebin obrazca EOPC pa ni bil dolžan izpolnjevati;
    - stolpci »PONUDNIKOVA_SIFRA«, »PONUDNIKOV_NAZIV«, »PROIZVAJALEC«, »PROIZVAJALCEVA_SIFRA« iz obrazca EOPC niso bili vsebovani v tehnični dokumentaciji, glede teh vsebin pa naročnik ni podal navodil, niti ni zahteval ali pojasnil, ali oziroma kako morajo ponudniki preostale neizpolnjene rubrike obrazca EOPC izpolniti;
    - je zaradi odsotnosti navodil naročnik pri izpolnjevanju obrazca EOPC sledil ustnim navodilom g. P.P..

    Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje, da je tehnično dokumentacijo pripravil tako, da je v postavki »opis 1« jasno opredelil učinkovino, jakost in pakiranje, za namen dodatnega preverjanja ustreznosti ponujenih artiklov pa so morali ponudniki v ponudbi zapisati tudi ponudnikov naziv, ter proizvajalčevo in ponudnikov šifro. Naročnik navaja, da je v obrazcu EOPC z rumeno obarval polja, v katera so morali ponudniki vpisati podatke, vezane na ponujene artikle, navodila o potrebnih vpisih pa so bila tekom postopka, prav v izogib nejasnosti pri vnosu v posamezno polje, stalno dosegljiva na samem obrazcu EOPC.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v obrazcu Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice v točki 1. Navodila za inštalacijo EOPC – elektronske oddaje ponudbenih cen in načina oddaje ponudbe določil, da mora ponudnik »[...] za veljavnost ponudbe oddati elektronsko obliko oddaje ponudbe v obrazec EOPC.«, v nadaljevanju pa podal tudi navodila za inštalacijo programa EOPC. V podtočki 3. omenjenega obrazca je naročnik zapisal: »ponudnik naj v elektronski obrazec EOPC, vpiše ponudbene cene brez DDV za razpisano enoto mere, vpiše naj stopnjo DDV in število enot v nedeljivem pakiranju. Ponudnik mora obvezno navesti podatek o enoti mere za naročanje in koliko enot za razpis, ki so v enoti mere in sicer za vse artikle, ki niso vezani na posamezni analizator in kjer je enota mere test ali kos (odvzemi, plastika, testni lističi...). Navodilo za izpolnjevanje je dosegljivo na samem obrazcu.«.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v program EOPC in ugotovila, da se, skladno s predhodno opisanimi navodili naročnika, preko ikone v desnem kotu programa »Navodila«, dostopa do dokumenta Navodila za izpolnjevanje EOPC obrazca. V teh navodilih je naročnik zapisal »Ponudnik naj izpolni sledeče podatke v stolpcih: [...]«, navedel nazive devetih stolpcev (»Cena brez DDV«, »Stopnja DDV«, »Enota mere za naročanje«, »Cena pakiranja brez DDV«, »Ponudnikova šifra«, »Ponudnikov naziv«, »Proizvajalec«, »Proizvajalčeva šifra«, »Vrednost brez DDV«) ter za vsakega podal opis oziroma zahtevano vsebino, ki naj jo ponudnik vnese.

    Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da je naročnik za vse artikle zahteval le vpis ponudbene cene brez DDV in stopnjo DDV in da drugih podatkov kot cene in vrednosti DDV ponudnik ni bil dolžan vpisati. Čeprav je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik v obrazcu Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice res navedel »ponudnik naj v elektronski obrazec EOPC, vpiše ponudbene cene brez DDV za razpisano enoto mere, vpiše naj stopnjo DDV in število enot v nedeljivem pakiranju«, pa je moral vsak ponudnik pri izpolnjevanju obrazca EOPC upoštevati tudi navodila, objavljena v programu EOPC, ki so (enakovreden) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da naročnik vsebin »PONUDNIKOVA_SIFRA«, »PONUDNIKOV_NAZIV«, »PROIZVAJALEC«, »PROIZVAJALCEVA_SIFRA« res ni navedel v obrazcu 2_2btehnicna dokumentacija, vendar so neutemeljene njegove navedbe, da naročnik ni zahteval ali pojasnil, kako morajo ponudniki izpolniti sporne vsebine obrazca EOPC, saj je naročnik, kot je bilo ugotovljeno, od ponudnikov zahteval vpis navedenih vsebin, s tem v zvezi pa podal tudi pisna navodila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja še, da so brezpredmetne navedbe vlagatelja, da je zaradi odsotnosti navodil naročnika pri izpolnjevanju obrazca EOPC sledil ustnim navodilom g. P.P., saj so, kot že ugotovljeno, pisna naročnikova navodila za izpolnjevanje obrazca EOPC obstajala. Iz obrazca Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice izhaja, da je naročnik g. P.P. navedel zgolj kot kontakt za tehnično pomoč pri v zvezi s programom EOPC in ne kot osebo, pristojno za podajo pojasnil. Četudi bi naročnik določil, da je za pojasnjevanje nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pristojen g. P.P., pa Državna revizijska komisija opozarja, da so za primere, ko ponudnik meni, da dokumentacija v zvezi z oddajo naročila v kateremkoli delu ni dovolj jasna, v postopkih javnega naročanja ponudnikom na voljo instituti (npr. postavljanje vprašanj na portalu javnih naročil), ki zagotavljajo, da so z odgovori naročnika seznanjeni vsi ponudniki, ne zgolj tisti, ki je naročniku (ali drugi osebi) zastavil določeno vprašanje in s katerimi se uresničujejo tudi temeljna načela javnega naročanja (načelo transparentnosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov itd.).

    Vlagatelj v obravnavanem delu zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da
    - naročnik od ponudnikov ni zahteval ali jim dopustil, da v ponudbi dodatno ali celo drugače opredelijo lastnosti artiklov, niti ni zahteval, da ponudniki dokažejo, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične zahteve;
    - je vsebino že v celoti določil naročnik v tehnični dokumentaciji, zato je nemogoče, da bi ponudnik ponudil neustrezno vsebino ali jakost.

    Kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, je bil ponudnik dolžan, upoštevaje
    Navodila za izpolnjevanje EOPC obrazca v obrazcu EOPC izpolniti vseh devet stolpcev (vsebin), med drugim, v stolpcu »Ponudnikov naziv« »[...] naziv, kot bo naveden na računu in dobavnici in iz katerega je razvidna ustreznost ponujenega artikla.«. Vsak ponudnik je bil torej dolžan v navedeno polje vnesti podatek, iz katerega bo razvidna ustreznost artikla in s tem determinirati artikel, ki ga v postopku javnega naročila ponuja, kar pomeni, da je bilo polje odprto za vpise ponudnikov in to tudi take, ki so potencialno neskladni z zahtevami naročnika. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja o tem, da je nemogoče, da bi ponudnik, glede na naročnikovo vsebino tehnične dokumentacije in obrazca EOPC, ponudnil neustrezno vsebino ali jakost oziroma da lastnosti artiklov opredelil drugače kot naročnik, neutemeljene. Četudi naročnik od ponudnikov ni zahteval posebnih dokazil, s katerimi bi izkazovali ustreznost ponujenih artiklov in njihovo skladnost z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da to ne pomeni, da naročnik ustreznosti ponujenih artiklov ne bo preverjal – to mu namreč omogočajo podatki (ponudnikov naziv, proizvajalčeva in ponudnikova šifra), katerih vpis je v obrazcu EOPC zahteval z Navodili za izpolnjevanje EOPC obrazca, kar pojasnjuje tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.



    Vlagatelj v obravnavanem delu zahtevka za revizijo zatrjuje še, da
    - dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno odloča, da morajo ponudniki v primeru, da obstajajo razlike med papirno tehnično dokumentacijo in EOPC, v celoti zadostiti zahtevam, navedenim v tehnični dokumentaciji;
    - pri nobenem od navedenih artiklov ni ponudnil neustrezne vsebine ali jakosti, jih ni opredelil drugače oziroma zamenjal z novimi;
    - gre pri teh opredelitvah za nebistven del ponudbe, ki ga je po določilih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, šteti za nezapisanega.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v obrazcu Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice določil:
    »V primeru, da v EOPC pri posameznem artiklu niso navedeni vsi opisi zahtevanih lastnosti naročnika oziroma da obstajajo razlike med papirno tehnično dokumentacijo in EOPC, morajo ponudniki v celoti zadostiti zahtevam, navedenimi v tehnični specifikaciji, ki je priložena razpisni dokumentaciji.«
    V zvezi s citirano določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da določbe, v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja, ni mogoče razumeti na način, da se z njo odpravljajo vse morebitne pomanjkljivosti ponudnikove ponudbe (pomanjkljivosti ponujenih artiklov oziroma neustreznost artiklov), pač pa na način, da je naročnik v primeru neskladij oziroma razlik med tehnično dokumentacijo in EOPC določil, katera verzija seznama artiklov in vsebine zahtevanih artiklov je relevantna in merodajna za pripravo ponudbe v primeru odstopanj med papirno in elektronsko verzijo, in sicer v primeru odstopanj, do katerih bi prišlo iz razlogov na strani naročnika (pomanjkljiv opis v obrazce EOPC, neskladje med zapisom v tehnični dokumentaciji in v programu EOPC, ipd.).

    Kot je Državna revizijska komisija prehodno ugotovila, je torej potrebno, za presojo ustreznosti ponujenih artiklov in posledično presojo dopustnosti ponudbe vlagatelja, ugotoviti, ali so navedbe vlagatelja v obrazcu EOPC v zvezi s posameznim artiklom (vse navedbe, ne zgolj cene brez DDV za posamezen artikel in pripadajoč DDV, kot že pojasnjeno), skladne z zahtevami naročnika glede posameznega artikla iz tehnične dokumentacije.

    Državna revizijska komisija ja tako, za potrebe presoje ustreznosti ponujenih artiklov s šiframi 10001, 10013, M100296, M100303, M100418, M110004 in M110064 vpogledala v obrazec 2_2btehnicna dokumentacija, in ugotovila kot navedeno v nadaljevanju:
    - v zvezi z artiklom s šifro M100296 je naročnik zahteval »zoledronska kislina,4mg/100ml razt.za inf.100ml«, iz obrazca EOPC, ki ga je vlagatelj priložil svoji ponudbi pa izhaja, da pri artiklu s šifro M100296 ponuja »ZOMETA amp. 1x4mg/5ml«. Ob primerjavi zahtevanega in ponujenega artikla Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval artikel s 4mg učinkovine na 100ml raztopine, vlagatelj pa je ponudil artikel s 4mg učinkovine na 5ml raztopine. Vlagatelj torej ni ponudil artikla, ki bi ustrezal zahtevam naročnika iz tehnične dokumentacije, saj je ponudil artikel s koncentracijo, drugačno od zahtevane.
    - v zvezi z artiklom s šifro M110064 je naročnik zahteval »zolpidem, filmsko obložene tablete, 10mg tbl. 20x«, iz obrazca EOPC, ki ga je vlagatelj priložil svoji ponudbi pa izhaja, da pri artiklu s šifro M110064 ponuja »SALVAN 5mg TBL.«. Ob primerjavi zahtevanega in ponujenega artikla Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval tablete, ki vsebujejo 10mg učinkovine, vlagatelj pa je ponudil tablete, ki vsebujejo 5mg učinkovine. Vlagatelj torej ni ponudil artikla, ki bi ustrezal zahtevam naročnika iz tehnične dokumentacije, saj je ponudil artikel z jakostjo, drugačno od zahtevane.

    Kot je bilo ugotovljeno, je ponudnik z vpisom naziva artikla v polje »Ponudnikov naziv« determiniral ponujeni predmet javnega naročanja (artikel), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da gre pri zapisu v polju »Ponudnikov naziv« za nebistven del njegove ponudbe, ki ga gre šteti za nezapisanega, saj predmet javnega naročanja predstavlja bistven element, ki ga ni dopustno spreminjati po poteku roka za prejem ponudb (primerjaj drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3).

    Upoštevaje, da je Državna revizijska komisija že za ponujena artikla s šiframa M100296 in M110064 ugotovila, da ne ustrezata zahtevam naročnika iz tehnične dokumentacije, ustreznosti preostalih ponujenih, med vlagateljem in naročnikom spornih artiklov ni več presojala. Naročnik je namreč v obrazcu »Obr-T1 NAVODILA ZA IZPOLNITEV PREDRAČUNA, OPREDELITEV NAČINA ODPIRANJA KONKURENCE IN ZAHTEVE e-dobavnice« določil, da morajo ponudniki ponuditi vse zahtevane artikle iz tehnične dokumentacije, kar izhaja iz določbe, da »naročnik zahteva za veljavnost ponudbe 100 % pokritost vseh razpisanih artiklov v sklopu.«, navedeno pa pomeni, da ponudba ponudnika že zgolj v primeru enega samega neustreznega ponujenega artikla ne zagotavlja več zahtevane »100 % pokritost[i] vseh razpisanih artiklov v sklopu«. Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je vlagatelj ponudnil najmanj en artikel, ki ne ustreza zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da posledično tudi njegova ponudba kot celota ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    V posledici predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija preostalih navedb vlagatelja v zvezi z očitkom naročnika o neustreznosti artiklov s šiframi 10001, 10013, M100303, M100418, M110004; glede neustreznosti ponujenega artikla s šifro 110017 in pomenu zapisa »NE« pri več artiklih; glede veljavnosti in dopustnosti njegove ponudbe; glede favoriziranja drugega ponudnika ter preostalih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da je odločitev naročnika nepravilna in neutemeljena, ni obravnavala, saj ob upoštevanju že navedenega, njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

    Upoštevaje vse zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je obrazložitev njegove odločitve nepravilna in neutemeljena oziroma, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali s točko 29. prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno, ker njegova ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Upoštevaje navedeno, je Državna revizijska komisija, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.
    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, 16. 2. 2018



    predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Rozman Logar Meri mag. farm. – Lekarna Deteljica, Deteljica 10, 4290 Tržič
    - Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu


    Natisni stran