018-013/2018 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba RRC Računalniške storitve, d.o.o., Jadranska 21, 1000 Ljubljana (prej: RRC Računalniške storitve, d.d., Jadranska 21, 1000 Ljubljana; v nadaljevanju: vlagatelj), ki jo zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 2. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se zavrže.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi morebitnega novega postopka oddaje javnega naročila.

4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 4301-15/2007-6 z dne 17. 7. 2017, izvaja postopek oddaje javnega naročila, katerega predmet je »Nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 7. 2017 pod št. objave JN007000/2017-B01 in dopolnjeno s popravkoma dne 2. 8. 2017 in 17. 8. 2017 ter v Uradnem listu EU dne 22. 7. 2017 pod št. objave 2017/S 139-285519 in dopolnjeno s popravkoma dne 3. 8. 2017 in 16. 8. 2017. Javno naročilo je razdeljeno na 2 sklopa.

Dne 12. 12. 2017 je naročnik izdal Obvestilo ponudnikom, št. 4301-15/2017-70, s katerim je ponudnike obvestil, da v predmetnem postopku javnega naročila v sklopu 1 in sklopu 2 ne bo oddal. V obrazložitvi je navedel, da je prejel 3 pravočasne ponudbe, in sicer za sklop 1: (1) skupno ponudbo Comtrade d.o.o., Ljubljana, in Comland d.o.o., Ljubljana, (2) skupno ponudbo RRC d.o.o., Ljubljana, in Nova Vizija d.d., Žalec, ter (3) skupno ponudbo TIS inženiring za telematiko in software d.o.o., Maribor, in TIS Objektni informacijski sustavi d.o.o., Zagreb; za sklop 2 pa: (1) skupno ponudbo Comtrade d.o.o., Ljubljana, in Comland d.o.o., Ljubljana, ter (2) skupno ponudbo RRC d.o.o., Ljubljana, in Nova Vizija d.d., Žalec. Nadalje je pojasnil, da je ponudbo ponudnikov Comtrade d.o.o., Ljubljana, in Comland d.o.o., Ljubljana, označil kot nedopustno, ker sta ponudbi priložila referenčno potrdilo, ki ni bilo podpisano s strani naročnika; za ponudbi ponudnikov RRC d.o.o., Ljubljana, in Nova Vizija d.d., Žalec, ter TIS inženiring za telematiko in software d.o.o., Maribor, in TIS Objektni informacijski sustavi d.o.o., pa je ugotovil, da jima je v času sprejema predmetne odločitve potekla veljavnost. Naročnik je še navedel, da bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila skladno z zakonskimi določili.

Odločitev je bila 13. 12. 2017 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN007000/2017-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 22. 12. 2017 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi Obvestilo ponudnikom, št. 4301-15/2017-70 z dne 12. 12. 2017, in sicer tako za sklop 1, kot tudi za sklop 2, naročnik pa vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj navaja, da se je rok za oddajo ponudb iztekel dne 28. 8. 2017, kar pomeni, da bi moral naročnik v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 svojo odločitev v predmetnem postopku javnega naročanja sprejeti najkasneje dne 26. 11. 2017 (nedelja) oz. najkasneje naslednji delovni dan, tj. dne 27. 11. 2017 (ponedeljek), naročnik pa jo je sprejel šele 12. 12. 2017. Na ta način je naročnik kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3, ravnal pa je tudi v nasprotju z načelom transparentnosti. Vlagatelj nadalje navaja, da so ponudniki glede na določbe razpisne dokumentacije in glede na določen rok za oddajo ponudb morali predložiti ponudbe, veljavne najmanj do 28. 11. 2017, vlagatelj pa je predložil ponudbo, veljavno do 29. 11. 2017, kar je znotraj zahtevanega najmanj trimesečnega obdobja od roka za oddajo ponudb. Nobenega dvoma torej ni, da je vlagatelj oddal dopustno ponudbo, skladno z vsemi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim tudi tisto, ki določa minimalni rok veljavnosti predloženih ponudb, izločitev takšne ponudbe pa pomeni nezakonito ravnanje naročnika. Po mnenju vlagatelja namreč naročnik za izločitev dopustne ponudbe s potekom veljavnosti nima podlage v zakonu. Vlagatelj naročniku očita, da je sam povzročil situacijo, da je veljavnost vlagateljeve ponudbe potekla pred sprejemom odločitve. Naročnik bi moral vlagatelju in drugim ponudnikom omogočiti možnost sanirati posledice naročnikove zamude in s tem ohraniti ponudbo v veljavi, česar pa ni storil. Naročnik je s sprejemom predmetne odločitve kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo sorazmernosti. Vlagatelj izpostavlja, da bi dopuščanje naročnikovega izločanja ponudb zaradi poteka njihove veljavnosti lahko pomenilo, da bi naročnik, ko se izteče veljavnost ponudb določenih ponudnikov, sprejel odločitev, v kateri bi njihove ponudbe izločil zaradi poteka veljavnosti, ponudbo drugega (favoriziranega ponudnika), ki ima še veljavno ponudbo, pa bi sprejel.

Vlagatelj revizijskemu zahtevku prilaga Izjavo o podaljšanju veljavnosti svoje ponudbe za sklop 1 in sklop 2 z dne 22. 12. 2017, s katero veljavnost svoje ponudbe podaljšuje do dne 30. 3. 2018.

Naročnik je z odločitvijo, št. 4301-15/2017-76 z dne 8. 1. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi pojasnjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da mora ponudba veljati najmanj 3 mesece po izteku roka za oddajo ponudbe, ter da je v obrazcu 2/1 (za sklop 1) oz. 2/2 (za sklop 2) v točki IV predvidel možnost, da ponudniki sami vpišejo datum veljavnosti njihove ponudbe. Pojasnjuje, da ponudnikov tako v ničemer ni omejeval v njihovi svobodni poslovni volji glede določitve veljavnosti predloženih ponudb. Še več, zahteval je zgolj minimalni rok veljavnosti ponudb in tako ponudnikom omogočil v celoti neodvisno oblikovanje ponudbe. Naročnik poudarja, da je oblika in vsebina ponudbe v celoti v domeni ponudnika, ki bi veljavnost ponudbe lahko podaljšal, pa tega ni storil. Naročnik se glede zakonitosti svoje odločitve sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-028/2017-7 z dne 13. 3. 2017.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 12. 1. 2018, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z Opredelitvijo do navedb naročnika z dne 18. 1. 2018, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da je svojo voljo glede veljavnosti ponudbe oblikoval skladno z naročnikovimi zahtevami in je tako vnesel obdobje veljavnosti glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in zakonom. Nadalje navaja, da sprejetje ponudbe, ki ji je potekla veljavnost, ne pomeni kršitve veljavne javno-naročniške zakonodaje, ter pojasnjuje, da v praksi ponudniki veljavnosti svojih ponudb ne podaljšujejo sami od sebe, razen seveda, če so s strani naročnika pozvani k podaljšanju. Pojasnjuje, da v konkretnem primeru s strani naročnika ni bil pozvan k podaljšanju veljavnosti svoje ponudbe, niti naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da so ponudniki dolžni sami podaljšati veljavnost svojih ponudb, tako da mu naročnik ne more ničesar očitati. Vlagatelj še dodaja, da je naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-028/2017-7 za predmetni postopek pravnega varstva povsem nerelevantno, saj je v tej odločitvi Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, v predmetnem postopku pa je naročnik vse ponudbe izločil.

Dne 22. 1. 2018 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo z naslovom Soglasje za oddajo nujnega javnega naročila, št. 4301-15/2017-79 z dne 15. 1. 2018, v kateri naročnik predlaga izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka za isti predmet naročanja. V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da je izvajanje predmeta javnega naročila nujni pogoj za uspešno izvajanje evropske kohezijske politike in črpanja evropskih sredstev.

Dne 7. 2. 2018 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo Mnenje k predlogu naročnika za oddajo nujnega javnega naročila. V njem vlagatelj navaja, da naročnik v svojem predlogu ni izkazal nujnosti izvedbe javnega naročila niti nezmožnosti oddaje le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka. Vlagatelj svoje stališče ponovi in dodatno pojasni še v Dopolnitvi mnenja k predlogu naročnika za oddajo nujnega javnega naročila, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 2. 2018.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk.

Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku uvodoma očita, da je kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3, saj je svojo odločitev sprejel po poteku 90-dnevnega roka za oddajo ponudb, takšno ravnanje pa naj bi predstavljalo kršitev načela transparentnosti.

ZJN-3 v tretjem odstavku 90. člena sicer res določa, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, vendar pa Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da je rok za sprejem odločitve po svoji naravi instrukcijski in ne prekluzivni. Na zamudo tega roka namreč ne materialni (ZJN-3) ne procesni zakon (ZPVPJN) ne vežeta nobenih posledic ali sankcij za naročnika, kar pomeni, da naročnikove kršitve s tem v zvezi ni mogoče ugotoviti. Prav tako obravnavanega ravnanja naročnika ni mogoče razlagati tako široko, da bi pomenilo kršitev načela transparentnosti. Načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 namreč določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da so postopki javnega naročanja po ZJN-3 javni. Upoštevaje, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja po odprtem postopku, da je obvestilo o javnem naročilu in celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objavil na portalu javnih naročil, da je izvedel javno odpiranje ponudb ter da je tudi svojo odločitev o neoddaji javnega naročila objavil na portalu javnih naročil, gre navedbe vlagatelja o kršitvi omenjenega načela zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj nadalje navaja, da je v konkretnem postopku javnega naročanja oddal povsem dopustno ponudbo, ter naročniku očita, da za izločitev njegove ponudbe s potekom njene veljavnosti nima podlage v zakonu. Vlagatelj meni, da je naročnik s takšnim ravnanjem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo sorazmernosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da so bili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudniki dolžni predložiti ponudbe, veljavne najmanj do 28. 11. 2017, da je vlagatelj predložil ponudbo, veljavno do 29. 11. 2017, da je naročnik svojo odločitev o neoddaji javnega naročila sprejel 12. 12. 2017 ter da je v času sprejema naročnikove odločitve vlagateljevi ponudbi potekla veljavnost.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je njegova ponudba, vsaj v delu, ki se nanaša na veljavnost le-te, dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Pravzaprav temu ne oporeka niti naročnik sam. Vlagatelj je namreč veljavnost svoje ponudbe opredelil skladno z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa kljub temu naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito, ko vlagateljeve ponudbe ni sprejel.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da vprašanj, povezanih z možnostjo podaljšanja ponudb, predpisi o javnem naročanju ne urejajo in da je tovrstna vprašanja treba reševati z uporabo splošnih pravil obligacijskega prava. V skladu z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) je ponudba enostransko zavezujoče dejanje, ki mu pravo določa pravne posledice ter mu, če ponudnik ni izrazil drugačne volje, v določenem obdobju predpisuje obvezno moč. OZ v prvem odstavku 26. člena načeloma določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka (veže ga obveznost, da v določenem obdobju ne bo odstopil od svoje ponudbe, ne da bi ga zato zadele pravne posledice). Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu), ki v prvem odstavku določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S tem pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe. Pogoj za to je, da ponudnik naslovniku izrecno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti v smislu prvega odstavka 26. člena OZ, v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena OZ možnost sanirati naslovnikovo zamudo in s tem ohraniti svojo ponudbo v veljavi. Ponudnik pa mora zato, da bi saniral naslovnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe, naslovniku le izrecno sporočiti, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

Iz navedenega je razvidno, da je sprejem ponudbe, katere rok veljavnosti je že potekel, odvisen od ravnanja strank. Na eni strani namreč lahko naročnik zaprosi za podaljšanje veljavnosti ponudb, če pri tem spoštuje načelo enakopravnosti, na drugi strani pa se lahko ponudnik sam odloči, ali bo rok veljavnosti svoje ponudbe podaljšal ali ne. Odločitev naročnika, da v primeru poteka veljavnosti prejetih ponudb ponudnike zaprosi za podaljšanje roka veljavnosti le-teh, je torej v njegovi lastni diskreciji, in to tako v primerih, ko je do poteka veljavnosti ponudb prišlo iz razlogov na njegovi strani, kot tudi v primerih, ko je do poteka veljavnosti ponudb prišlo zaradi razlogov, na katere naročnik ni mogel vplivati. Z drugimi besedami: ne pravila obligacijskega prava ne pravila javnega naročanja naročniku ne nalagajo obveznosti, da mora v primeru poteka veljavnosti prejetih ponudb ponudnike zaprositi za podaljšanje roka veljavnosti le-teh. Posledično to pomeni, da naročnikove kršitve s tem v zvezi ni mogoče ugotoviti.

Odločitve v tem delu ne spremeni niti dejstvo, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil Izjavo z dne 22. 12. 2017, s katero veljavnost svoje ponudbe podaljšuje do dne 30. 3. 2018. Predmet presoje so namreč očitki vlagatelja v zvezi z naročnikovo odločitvijo z dne 12. 12. 2017, takrat pa naročnik z navedeno izjavo ni razpolagal in je pri svoji odločitvi tudi ni mogel upoštevati.

Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela sorazmernosti. Ker vlagatelj kršitev omenjenih načel izpeljuje iz očitka o nezakonitosti izločitve dopustne ponudbe s potekom njene veljavnosti, s katerim, kot predhodno ugotovljeno, ni uspel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku posledično ni mogoče očitati niti, da je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3, skladno s katerim mora zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja in zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo kakršno koli diskriminacijo med ponudniki, niti, da je kršil načelo sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3, skladno s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je dne 22. 1. 2018 prejela vlogo naročnika z naslovom »Soglasje za oddajo nujnega javnega naročila«, št. 4301-15/2017-79 z dne 15. 1. 2018, s katero naročnik predlaga izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka za isti predmet naročanja.

V skladu z 20. členom ZPVPJN lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja (4. alineja prvega odstavka navedenega člena).

V obravnavanem primeru je naročnik izdal Obvestilo ponudnikom, s katerim je ponudnike obvestil, da v predmetnem postopku javnega naročila v sklopu 1 in sklopu 2 ne bo oddal. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal predmetno odločitev o neoddaji naročila oziroma izločitvi njegove ponudbe, kot neutemeljenega zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o neoddaji naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko začel nov postopek javnega naročanja, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka za isti predmet naročanja, zaradi odpadlega pravnega interesa za odločanje, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Iz naročnikove odločitve z dne 12. 12. 2017 ter iz naročnikovega predloga z dne 15. 1. 2018 izhaja, da namerava naročnik za isti predmet naročanja izvesti nov postopek oddaje javnega naročila. V zvezi s tem Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da ji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi morebitnega novega postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije ter opis poteka novega postopka oddaje javnega naročila.

Če naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 12. 2. 2018



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran