018-263/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »Dobava potrošnega materiala za tiskanje blagovne znamke HP« - sklopi 2, 4, 5 in 7 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.2.2018

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopih številka 2, 4, 5 in 7, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« (dokument štev. 4301-22/2016/200 z dne 7.11.2017).
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.
4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.6.2017 na Portalu javnih naročil pod štev. objave JN005533/2017-B01 ter dne 1.6.2017 v Uradnem listu EU pod štev. objave 2017/S 104-207220 objavil skupno javno naročilo po odprtem postopku za »Dobava potrošnega materiala za tiskanje blagovne znamke HP«. Naročilo je razdeljeno na osem sklopov. Dne 7.11.2017 je naročnik sprejel odločitev štev. 4301-22/2016/200, s katero je odločil, da v sklopih 2, 4, 5 in 7 naročilo odda ponudniku Topsolutions, d.o.o., Tbilisijska 57b, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v preostalih sklopih pa vlagatelju.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj v delu, ki se nanaša na sklope 2, 4, 5 in 7 dne 21.11.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zahteva, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na sklope 2, 4, 5 in 7 in da se naročilo v celoti odda vlagatelju. Vlagatelj je prepričan, da bi moral naročnik v spornih sklopih ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno, saj je, kot izhaja iz dokumenta Ponudba z dne 20.7.2017, narejena v skladu s cMPS pogoji, to pa po vlagateljevem mnenju predstavlja tako pogojevanje, kot tudi dodatno obvezo naročnika, ki je naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel. Poleg tega omenjeni dokument predstavlja tudi nedopustno razširitev predmeta pogodbe, spremembo pogodbenih določil in razpisne dokumentacije. Vlagatelj se sklicuje na elektronsko sporočilo ter izjavo proizvajalca HP in navaja, da HP Channel Managed Print Services (cMPS) sistem določa, da mora naročnik skleniti pogodbo za obdobje najmanj enega leta, ki vsebuje zavezo dobavitelja, da bo servisiral in vzdrževal naročnikove tiskalnike, zato mora pogodba vsebovati tudi seznam tiskalnih naprav kupca z vsemi podatki. Naročnik je že z odgovorom objavljenim na portalu javnih naročil potrdil, da ne bo posredoval seznama tiskalnikov, zaradi česar sklenitev pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom pod pogoji HP cMPS sploh ni možna. Poleg tega vlagatelj navaja, da je proizvajalec HP sam izjavil, da cMPS ne podpira, ker niso v skladu z razpisnimi pogoji. Namesto da bi naročnik zaradi omenjenega ponudbo izbranega ponudnika izločil, je le-tega nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe s pojasnilom, kaj cMPS pogoji pomenijo za naročnika in če so ti pogoji v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je sicer zatrdil, da niso, vendar po vlagateljevem prepričanju to ne drži. Četudi se morda program cMPS izbranega ponudnika razlikuje od HP cMPS, je po vlagateljevem mnenju ponudba še vedno nedopustna v delu, ko ponuja dodatne storitve in blago, ki niso predmet obravnavanega javnega naročila. Vlagatelj tudi meni, da izbrani ponudnik v svoji dopolnitvi ni natančno pojasnil, kaj dodatni pogoji pomenijo za naročnika, kot je to naročnik zahteval v pozivu oziroma, da je z njo dopolnjeval ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije. Naročnik je s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, sprejel tudi cMPS pogoje in program cMPS je tako za naročnika postal obvezen. Vlagatelj tudi meni, da naročnik spornega dokumenta ne more preprosto spregledati, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom transparentnosti. Naročnik je ponudbo s cMPS pogoji sprejel, zato mora z izbranim ponudnikom skleniti posel tudi za predmet (nakup ali najem naprav za tiskanje in servisiranje naprav), ki sploh ni bil predmet tega javnega naročila, to pa pomeni tudi kršitev temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj nadalje zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višini vplačane takse.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1.12.2017 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi prereka vlagateljeve trditve ter navaja, da zahteve podjetja HP za HP Channel Management Services program nimajo nobene zveze z cMPS pogoji in da program cMPS izbranega ponudnika ni enak programu HP cMPS, ki ga ima proizvajalec HP in katerega omejitve izpostavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Navaja še, da je z oddajo svoje ponudbe brezpogojno sprejel celotno vsebino razpisne dokumentacije ter da spremni dopis in dodatna pojasnila z dne 9.10.2017 njegove ponudbe nista v ničemer spremenila. Izbrani ponudnik zahteva tudi povračilo stroškov pravnega zastopanja po predloženem stroškovniku.
Naročnik je s sklepom štev. 4301-22/2016/215 z dne 14.12.2017 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov ter vlagatelju naložil vračilo stroškov postopka v višini 298,80 EUR. V obrazložitvi navaja, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbi, ki je sicer skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije, priložil spremni dopis, v katerem je med drugim navedel: »Ponudba je narejena v skladu s cMPS pogoji«. Glede navedenega je naročnik izbranega ponudnika na podlagi pooblastila iz petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l.RS, štev. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozval, naj natančno pojasni, kaj ti pogoji pomenijo za naročnika, in če so v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je zagotovil, da program cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o ni obvezujoč in obvezen, ampak predstavlja za naročnika dodatno ugodnost in izboljšavo ponujene storitve. Naročnik navaja, da je na ta način izbrani ponudnik zgolj pojasnil pomen zapisa v spremnem dopisu in ni v ničemer spreminjal svoje ponudbe. Naročnik navaja še, da elektronsko sporočilo in izjava proizvajalca HP nimata nobene dokazne vrednosti, saj je prvo staro več kot tri leta, obe sta nepodpisani in nežigosani ter brez varnega elektronskega podpisa, predvsem pa sta za presojo pravne kvalifikacije izbranega ponudnika brezpredmetni, saj se slednji sploh ne sklicuje na pogoje proizvajalca HP, temveč natančno pojasnjuje, da gre za »program cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o«, torej njegov lastni program. V nadaljevanju naročnik našteva posamezne dele razpisne dokumentacije in zaključuje, da je naročnik ni v ničemer spreminjal, niti (s pravno kvalifikacijo ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne) ni prišlo do nobenega odstopanja od razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika in ponudbenega predračuna nedvomno izhaja, da ta ponuja izključno in samo materiale za tiskanje blagovne znamke HP po ponujenih cenah na enoto ter da je sporni zapis v pojasnilu izbranega ponudnika mogoče razumeti le kot informativno predstavitev skupka storitev in dodatnih možnosti za kupce, ki je opcijske narave in ni predmet njegove ponudbe. Iz predložene ponudbe kot celote namreč ne izhaja, da izbrani ponudnik poleg konkretno specificiranega potrošnega materiala dejansko ponuja še kaj drugega. Na koncu vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, in sicer za strošek plače javnega uslužbenca na delovnem mestu podsekretar, ki je sodeloval pri pripravi odločitev naročnika o vlagateljevem zahtevku za revizijo (skupaj 298,80 EUR). Naročnik navaja še, da mu je dobro poznana praksa Državne revizijske komisije glede pravice naročnika do povrnitve stroškov predrevizijskega postopka, vendar pa naročnik takšnemu stališču ne more slediti kot pravilnemu. Določba četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN namreč pravico do povrnitve stroškov ne veže na status stranke postopka, ampak na status naročnika, četudi je slednji po ZPVPJN dolžan sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo. Obravnava zahtevka za revizijo in sestava odločitve naročnika pa zanj predstavlja strošek tako, kot za vlagatelja predstavlja strošek zastopanja po odvetniku.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo štev. 4301-14/2017/72 z dne 16.11.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 20.12.2017 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe. Po vlagateljevem prepričanju pomeni zapis v spremnem dopisu izbranega ponudnika (»Ponudba je narejena v skladu s cMPS pogoji«) razširitev predmeta ponudbe, pogojevanje in dodatno zavezo naročnika. Tudi sicer ZJN-3 po vlagateljevem mnenju ne dopušča predložitev spremnih dopisov ali katerikoli drugih dokumentov, ki niso izrecno zahtevani v razpisni dokumentaciji, zato je naročnik kršil peti odstavek 89. člena s tem, ko je od izbranega ponudnika zahteval pojasnitev cMPS pogojev, ki ne sodijo med informacije, ki so jih morali ponudniki predložiti. Poleg tega tudi naročnikov poziv izbranemu ponudniku ni mogoče šteti kot poziv k pojasnilu, temveč gre po vlagateljevem mnenju dejansko za poziv k podaji vsebine v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Vlagatelj poudarja, da so tako HP cMPS pogoji kot tudi cMPS pogoji in Program ponudnika Topsolutions d.o.o. v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da je s tem izbrani ponudnik poleg materiala za tiskanje blagovne znamke HP v svojo ponudbo vključil tudi blago in storitve, ki sploh niso predmet tega naročila. Če je naročnik njegovo ponudbo označil kot dopustno, to po vlagateljevem mnenju pomeni, da je program cMPS za naročnika zavezujoč in obvezen in bo zato moral naročnik skleniti posel tudi za predmet, ki sploh ni predmet tega javnega naročila. Vsebina pojasnila izbranega ponudnika bi po vlagateljevem mnenju lahko celo pomenila nedovoljeno variantno ponudbo. Glede povračila stroškov, ki ga od njega zahteva naročnik, vlagatelj meni, da je ustaljeno stališče Državne revizijske komisije o tem vprašanju pravilno in opozarja, da tudi ZPVPJN v sedmem odstavku 70. člena določa, da lahko naročnik zahteva le povrnitev stroškov, ki so mu nastali v revizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 9.1.2018 naročnika pozvala, naj ji odstopi manjkajočo dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila. Manjkajočo dokumentacijo je naročnik poslal z dopisom štev. 4301-22/2016/222 z dne 12.1.2018, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.1.2018.
Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 15.1.2018 vlagatelja pozvala, naj ji odstopi manjkajočo dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila. Manjkajočo dokumentacijo je naročnik poslal z dopisom z dne 18.1.2018, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.1.2018.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je imel naročnik pravico od izbranega ponudnika zahtevati pojasnilo glede vsebine spremnega dopisa k njegovi ponudbi z dne 20.7.2017 (dopis naročnika štev. 4301-22/2016/180 z dne 6.10.20179) in ali je bil naročnik na podlagi prejetega pojasnila izbranega ponudnika (dopis z dne 9.10.2017) dolžan njegovo ponudbo izločiti kot nedopustno.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Morebitno dopolnjevanje, popravljanje ali pojasnjevanje ponudb je urejeno v 89. členu ZJN-3. V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in/ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (Predlog strokovne komisije o oddaji naročila, štev. 4301-22/2016/198 z dne 6.11.20179), je naročnik (po izvedenem vpogledu v ponudbe, prejete na tem razpisu, ki sta ga zahtevala vlagatelj in ponudnik Birooprema d.o.o. ter na podlagi poziva k spremembi že sprejete odločitve o oddaji javnega naročila v več točkah) na lastno pobudo razveljavil prej sprejeto odločitev in pristopil k dodatnemu preverjanju izpolnjevanja pogojev posameznih ponudnikov. V okviru dodatnih preverjanj je naročnik vse ponudnike (vključno z vlagateljem) s posamičnimi dopisi pozval, naj v danem roku ustrezno dopolnijo ali pojasnijo svoje ponudbe. Za vlagatelja je sporen poziv naročnika, ki je bil naslovljen na izbranega ponudnika (dopis štev. 4301-22/2016/180 z dne 6.10.2017), v katerem je naročnik zapisal naslednje:
»V spremnem dopisu vaše ponudbe z dne 20.7.2017 je zapisano, da je ponudba narejena v skladu s cMPS pogoji. Pozivamo vas, da natančno pojasnite, kaj ti pogoji pomenijo za naročnika, in če so ti pogoji v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije?«
Kot je razvidno iz cit. dopisa, je naročnik od izbranega ponudnika zahteval pojasnilo določene informacije iz že obstoječe vsebine njegove ponudbe, kot mu to dopušča določba petega odstavka 89. člena ZJN-3. V spornem dopisu naročnik ne zahteva (predlaga, dopušča) spremembe cene brez DDV na enoto, vrednosti postavk brez DDV oziroma skupne vrednosti ponudbe brez DDV, niti ne zahteva spremembe tistih delov ponudbe, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročila in/ali vplivajo oziroma bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev naslovnikove ponudbe glede na preostale prejete ponudbe. Naročnik lahko zahteva pojasnilo ponudbe pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik naslovil zahteve po pojasnilu tudi na druge sodelujoče ponudnike, vključno z vlagateljem (slednji je bil k dopolnitvi ponudbe pozvan celo dvakrat, in sicer prvič k predložitvi ESPD za podizvajalca ter drugič – zaradi neizpolnjevanja enega od izključitvenih pogojev iz 75. člena ZJN-3 – k zamenjavi podizvajalca) in da so torej vsi ponudniki imeli možnost pojasniti (dopolniti, popraviti) ustrezne informacije ali dokumentacijo iz svoje ponudbe, Državna revizijska komisija ne vidi razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče naročniku očitati kršitev temeljnih načel transparentnosti (6. člen ZJN-3) in/ali enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).
Iz predložene spisovne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da je naročnik kot odgovor na svoj dopis od izbranega ponudnika dne 11.20.2017 (torej v danem roku) prejel naslednji odgovor (dopis z dne 9.10.2017):
»Spoštovani!
V vašem pozivu za dopolnitev ponudbe z dne 6.10.2017 nas pozivate, da natančno pojasnimo, kaj za naročnika pomeni, da je ponudba narejena v skladu s cMPS pogoji in če so ti pogoji v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Najprej naj zatrdimo, da s cMPS pogoji niso v nobenem nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Za določene potrošne materiale lahko naročnik dobi dodatne storitve poleg tistih, ki so zahtevani v razpisni dokumentacij.
Program cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o. omogoča nakup ali najem naprav za tiskanje, podaljšanje garancije, cenovno učinkovito oskrbo s potrošnim materialom, brezplačen odvoz praznih tonerskih kaset in drugih pri tiskanju uporabljenih materialov, uporabniško podporo ter servis naprav.
Nekatere od teh storitev je naročnik zahteval že v razpisni dokumentaciji, druge storitve pa so naročnikom na voljo, če presodijo, da so zanje učinkovitejši od drugih možnosti. Program cMPS ni zavezujoč in obvezen ampak predstavlja za naročnika dodatno ugodnost in izboljšavo ponujene storitve.«
Že iz zgoraj cit. vsebine dopisa izbranega ponudnika je razvidno, da Program cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o. obsega tudi storitve, ki sicer niso bile predmet obravnavanega javnega naročila, kar nedvomno pomeni razširitev ponudbe preko meja razpisanega predmeta naročila. Še bolj je to razvidno iz pregleda vsebine omenjenega Programa cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o. (»Program Topsolutions cMPS za upravljanje tiskalniških storitev«), ki ga je izbrani ponudnik z dopisom z dne 18.1.2018 na njeno zahtevo, predložil Državni revizijski komisiji. Iz pregleda vsebine predloženega Programa s cMPS ponudnika Topsolutions d.o.o. je namreč razvidno, da so vse storitve, ki sestavljajo omenjeni program (nakup ali najem naprav za tiskanje po posebno ugodnih cenah, podaljšanje garancijske dobe naprav, oskrba z originalnim potrošnim materialom, odvoz praznih tonerskih kaset in izdaja evidenčnih listov, odpravo napak na tiskalnikih in multifunkcijskih napravah, tehnična pomoč in svetovanje) v njem tudi natančneje opisane (poglavje »Opis storitev«) in da je večina tudi cenovno ovrednotenih (poglavlje »Cenik nekaterih storitev«). Ob navedenem je torej vlagatelju treba pritrditi v tem, da pomeni zapis v spremnem dopisu izbranega ponudnika k njegovi ponudbi (»Ponudba je narejena v skladu s cMPS pogoji«) razširitev predmeta pogodbe, pogojevanje in dodatno zavezo naročnika. Ponudba izbranega ponudnika s tem ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija je že v zadevi štev. 018-113/2017 opozorila, da je v primeru, ko ponudnik v svoji ponudbi predloži dokument (kot je sporni spremni dopis v ponudbi izbranega ponudnika z dne 20.7.2017), ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, še toliko bolj pomembno, da je vsebina takšnega dokumenta zelo skrbno pripravljena, jasna, nedvoumna in enoznačna, saj morajo ponudniki v ponudbah praviloma upoštevati le zahteve iz razpisne dokumentacije. Kot je namreč Državna revizijska komisija zapisala že v več odločitvah, je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam. Če ponudniki podajajo v ponudbi dodatne dokumente, ki jih razpisna dokumentacija ne zahteva, morajo torej posebej poskrbeti, da iz njih nedvoumno izhaja, da niso v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije.
V obravnavanem primeru je izbrani ponudnik k svoji ponudbi priložil spremni dopis, v katerem je med drugim navedel: »Ponudba je narejena v skladu s cMPS pogoji«. Kot je bilo ugotovljeno v revizijskem postopku (in kar med strankama ni sporno) spremni dopis v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja dokument, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel. V navedenem spremnem dopisu je izrecno zapisano, da je ponudba »narejena v skladu s cMPS pogoji«, zaradi česar je treba (ob upoštevanju vsebine »Programa Topsolutions cMPS za upravljanje tiskalniških storitev«, ki ga je Državna revizijska komisija pridobila od izbranega ponudnika) ugotoviti, da je izbrani ponudnik dejansko razširil predmet ponudbe oziroma je postavil naročniku dodatne pogoje in dodatne zaveze, s čimer je nedvomno presegel potrebe in zahteve naročnika, kot so določene v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Dosedanjih ugotovitev in zaključkov v ničemer ne spreminja niti dejstvo, da je izbrani ponudnik v dopisu z dne 9.10.2017, s katerim je odgovoril na naročnikovo zahtevo po natančnejšem pojasnilu vsebine spornega spremnega dopisa, zapisal, da Program cMPS ni zavezujoč in obvezen, ampak predstavlja za naročnika dodatno ugodnost in izboljšavo ponujene storitve. V konkretnem primeru je namreč upravičeno razumeti, da zapis v pravno relevantnem delu spornega spremnega dopisa (tj., da je ponudba narejena v skladu s cMPS pogoji) pomeni pridržek oziroma odstop od vsebine splošnih izjav in pridržek glede vsebine predložene ponudbe (primerjaj sodbo Splošnega sodišča Evropske unije, dne 20. 3. 2013 sprejeto v zadevi številka T-415/10, Nexans France proti Evropskemu skupnemu podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije, ECLI:EU:T:2013:141), zaradi česar ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot dopustno ponudbo v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Ob vsem navedenem je treba zaključiti, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, prekršil določbo prvega odstavka 89. člena v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini vplačane takse, in sicer 4.000,00 EUR, kar mu bo moral naročnik povrniti tako, kot je določeno v 2. točki izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za »poštnina, fotokopije – 10,00 EUR«, saj izpostavljenih stroškov vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot določa 70. člen ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je priglasil stroške v višini 298,80 EUR - t.j stroške plače javnega uslužbenca, ki so bili potrebni za pripravo odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo. Glede navedenih stroškov Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za stroške, ki so vključeni v taksi za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je moral vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo. Plača javnega uslužbenca namreč sodi med stroške za delo organa odločanja, katere krije država, deloma pa stranke s plačilom taks. Ker naročnik v predrevizijskem postopku sprejema odločitve v vlogi organa odločanja (in ne v vlogi stranke postopka pravnega varstva), je potrebno stroške naročnika, ki predstavljajo porabljene ure njegovih uslužbencev pri pripravi odločitve o zahtevku za revizijo, všteti v takso. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da ni najti pravne podlage za povračilo priglašenih stroškov naročnika, zato je zahtevo naročnika za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 13.2.2018




Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana
- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana
- Topsolutions, d.o.o., Tbilisijska 57b, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran