Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-259/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

    Številka: 018-259/2017-6
    Datum sprejema: 29. 1. 2018

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava Izvedbenih načrtov za nadgradnjo medpostajnih odsekov Ljubljana-Brezovica-Preserje-Borovnica in Rakek-Postojna«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Savaprojekt, d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.1.2018

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavijo naročnikove odločitve o oddaji naročila v vseh štirih sklopih, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-20/2017/20, z dne 20.10.2017.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28.2.2017, pod št. objave JN001488/2017, in v Uradnem listu EU dne 1.3.2017, pod št. objave 2017/S 042-076927. Naročnik predmetno javno naročilo, ki ga je razdelil na štiri sklope, oddaja po odprtem postopku.

    Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 25.10.2017 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-20/2017/20, z dne 20.10.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1 in 2 oddal ponudniku SŽ-PP Ljubljana, d.d., Ukmarjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana), v sklopu 3 in 4 pa ponudniku Tiring, d.o.o., Trzin, Motnica 11, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin). Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da se je ponudba, ki jo oddal vlagatelj skupaj s partnerji Gravitas, d.o.o., Ljubljana, ŽPD, d.d., Zagreb, Institut IGH, Zagreb, in Granova, d.o.o., Zagreb, glede na merila za oddajo javnega naročila v vseh štirih sklopih uvrstila na prvo mesto. Naročnik je vlagateljevo ponudbo v vseh sklopih zavrnil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja pogoja za odgovornega vodjo projekta. Naročnik je navedel, da iz dokumentacije, predložene v postopku oddaje javnega naročila, izhaja, da je bil referenčni projekt odgovornega vodje projekta izdelan več kot 10 let pred objavo predmetnega naročila.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 8.11.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v vseh štirih sklopih ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izpodbijana odločitev ni ustrezno obrazložena, zaradi česar je vlagatelju onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Vlagatelj nadalje navaja, da je glede na jezikovno in namensko razlago referenčnega pogoja za odgovornega vodjo projekta navedeni moral dokončati (in predati) projektno dokumentacijo v zadnjih 10 letih, pri tem pa ni relevantno, kdaj je bila sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, kot tudi ne kdaj je odgovorni vodja projekta začel z njeno izdelavo. Vlagatelj je kot odgovornega vodjo projekta v vseh štirih sklopih priglasil Z.P., za katerega je v vseh štirih sklopih navedel referenčni projekt »Izdelava projektne dokumentacije Vinkovci – Tovarnik – DM«, ki je bil zaključen marca 2010. Za navedeno referenco je vlagatelj, kljub temu da tega ne zahteva niti Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) niti dokumentacija v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, predložil tudi referenčno potrdilo referenčnega investitorja, iz katerega izhaja, da je bila projektna dokumentacija izdelana marca 2010, torej znotraj 10-letnega obdobja pred objavo naročila. Naročnik je z dopisom z dne 28.8.2017 vlagatelja pozval k predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil, vendar pa časovne ustreznosti reference ni problematiziral. Ker naročnik vlagatelja ni pozval na dodatna pojasnila in dokazila, je kršil 2.9. točko Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik tudi ni imel pravice, da je vlagatelja pozval na predložitev dokazil, ki jih je zahteval v dopisu z dne 28.8.2017, zaradi česar je imel toliko manj pravico, da je na takšna dokazila oprl svojo (nekritično) odločitev. ZJN-3 kot edino dokazilo predvideva referenčno potrdilo, ki ga je vlagatelj predložil že v ponudbo. Naročnik nima podlage v ZJN-3, da zahteva dokazilo za predloženo dokazilo. Če bi naročnik zahteval dodatna pojasnila in dokazila, bi lahko vlagatelj predložil primopredajni zapisnik in končno situacijo, iz katerih izhaja, da je bil referenčni projekt zaključen marca 2010. Vlagatelj še pojasnjuje, da je bila v okviru referenčnega projekta pogodba z investitorjem sklenjena v letu 2003, s projektiranjem je vlagatelj začel v letu 2006, kar je tudi datum na naslovnici projekta, z izdelavo projektne dokumentacije pa je končal marca 2010. Vse te informacije bi naročnik prejel, če bi od referenčnega investitorja zahteval informacije o dinamiki izvajanja projekta.

    Izbrani ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana, v vlogi z dne 20.11.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, najprej kot sporno izpostavlja vlagateljevo aktivno legitimacijo in višino vplačane takse, nato pa zavrača revizijske navedbe kot neutemeljene. Priglašena referenca ni vsebinsko ustrezna, saj nima pridobljene zahtevane ES izjave o verifikaciji projekta, izdane s strani priglašenega organa. Vlagatelj je sicer predložil potrdilo o verifikaciji projekta, vendar se navedeno potrdilo nanaša na izvedbo del (in ne na projektno dokumentacijo). Iz izpostavljenega potrdila izhaja, da je bila projektna dokumentacija izdelana v letih 2005 in 2006, poleg tega pa se to potrdilo ne nanaša na isto projektno dokumentacijo, ki jo je vlagatelj priglasil kot referenco. Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 28.8.2017 pozval na predložitev pojasnil ali dokazil, na podlagi katerih bo lahko preveril ustreznost reference tako z vsebinskega kot s časovnega vidika, kar je bil naročnik upravičen tako na podlagi 89. člena ZJN-3 kot tudi na podlagi točke 3.2.3.2. Navodil za pripravo ponudbe. Dodatna dokazila, ki jih je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo, so skladno s 89. členom ZJN-3 nedopustna, saj naročnik vlagatelja ne more dvakrat pozvati na isto dopolnitev.

    Izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin, v vlogi z dne 20.11.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, najprej opozarja na višino vplačane takse, nato pa zavrača revizijske navedbe kot neutemeljene. Storitve projektiranja se končajo z dokončanjem projektiranja. Skladno s Pravilnikom o obveznom sadržaju i opremanju projekata građevina, ki velja v državi, v kateri je bila pridobljena priglašena referenca, mora naslovna stran vsake mape projekta vsebovati kraj in datum izdelave projekta. V okviru priglašenega projekta se je gradnja začela leta 2008, gradnja pa se ne more pričeti brez pridobljenega gradbenega dovoljenja, za katerega je osnova izdelana projektna dokumentacija. Iz dokumenta, ki ga je izdal »certifikacijski organ«, izhaja, da je bila projektna dokumentacija za odsek Vinkovci – Tovarnik – državna meja zaključena v letih 2005 in 2006. Enako izhaja tudi iz naslovne mape projekta, ki jo je vlagatelj predložil v dopolnitvi ponudbe. Referenčno potrdilo, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbo, se ne nanaša na projekt, ki izhaja iz dopolnitve ponudbe. Vlagatelj je izdelal projektno dokumentacijo na podlagi pogodbe št., 465/03-9.2., z dne 10.10.2003, zato dokumentacija, ki se nanaša na pogodbo št., 392/05-9.2., ni relevantna, prav tako ni relevantna dokumentacija, ki se nanaša na izvedbeni projekt postaje Tovarnik. Priglašena referenca je neustrezna tudi zato, ker se vlagatelj sklicuje na šest projektov, ne da bi izkazal vrednost posameznega projekta, ker se referenčni projekti ne nanašajo na podsistem infrastruktura, ampak na podsistem vodenje – upravljanje in signalizacija ob progi, in ker potrdilo certifikacijskega organa ni bilo pridobljeno po izdelavi projektne dokumentacije. Poleg tega je pri vlagatelju podan izključitveni razlog, določen v g) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, saj vlagatelj podaja zavajajoče razlage glede izpolnjevanja pogojev za sodelovanje.

    Naročnik je s sklepom z dne 5.12.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev vplačane takse. Naročnik navaja, da iz izpodbijane odločitve jasno izhaja razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik nadalje pojasnjuje, da v fazi pregleda in preverjanja ponudb na podlagi opisane priglašene reference in referenčnega potrdila ni bilo mogoče ugotoviti, ali je priglašena referenca skladna z zahtevami. Ker je bila naročniku predvsem sporna časovna ustreznost in verifikacija projektne dokumentacije, kar je jasno razvidno iz dopisa z dne 28.8.2017, je vlagatelja pozval na predložitev »celotne projektne dokumentacije z ES izjavo o verifikaciji projektov«. Neutemeljene so revizijske navedbe, da naročnik ni imel podlage zahtevati navedena dokazila. Skladno z ZJN-3 ima naročnik možnost, da od ponudnikov zahteva dodatna pojasnila, prav tako ima naročnik dolžnost, da preveri obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe. Naročnik si je tudi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal pravico do preverjanja navedb v ponudbi. Naročnik pred pozivom ni mogel utemeljiti dvoma v ustrezno časovno veljavnost sporne reference, zato v pozivu tega ni problematiziral oz. ni zahteval dodatnih dokazil v povezavi s časovno ustreznostjo predložene reference. Tudi sicer naročnik v pozivu na predložitev določenih listin ni dolžan navajati, v katerih delih bi lahko bilo izkazano neizpolnjevanje pogojev, ampak zgolj specificira, katere dokumente naj ponudnik predloži. Na podlagi poziva je vlagatelj predložil izjavo, kateri projekti so bili uporabljeni v verifikacijskem postopku s strani organa Rina Services S.p.A., s čimer je vlagatelj dokazoval, na podlagi katere referenčne projektne dokumentacije je bilo izdano verifikacijsko potrdilo oz. da ima referenčni projekt »Izdelava projektne dokumentacije Vinkovci – Tovarnik – DM« opravljeno ustrezno verifikacijo projektne dokumentacije. V izjavi priglašenega organa o verifikaciji je navedena projektna dokumentacija, ki ima datum izdelave leto 2005 in 2006, kar pomeni, da nobeden izmed teh projektov ne ustreza zahtevi, saj bi morali biti referenčni projekti izdelani po datumu 28.2.2007. Tudi iz same dokumentacije izhaja, da je bila določena dokumentacija izdelana že leta 2005. Storitve projektiranja se zaključijo z datumom dokončanja projekta, ki je, skladno s Pravilnikom o obveznom sadržaju i opremanju projekata građevina, ki velja na Hrvaškem, naveden na naslovni strani vsake mape projekta. Med strankama zato ne more biti sporno, da je bil referenčni projekt izdelan že v letih 2005 in 2006 in po tem datumu v okviru referenčnega posla ni bila izdelana več nobena projektna dokumentacija. Dokument »Zabeležka med pooblaščenimi zastopniki po Pogodbi št. 392/05-9.2.«, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, se ne nanaša na pogodbo o izdelavi referenčnega posla št., 465-03/9.2., ampak na pogodbo št., 392/05-9.2., torej na drugo pogodbo. Poleg tega navedeni dokument dodatno potrjuje, da nominirani kader po letu 2006 ni izdelal projektne dokumentacije, ki bi se nanašala na referenčni projekt, saj se s tem dokumentom ugotavlja samo to, da se določena dokumentacija ne izdela. Ker je bila vsa projektna dokumentacija, ki je bila predmet spornega referenčnega posla, izdelana v letih 2005 in 2006, le-ta ni skladna z zahtevami naročnika.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 11.12.2017 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj v vlogi z dne 12.12.2017, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je naročnik z odločitvijo o zahtevku za revizijo nedopustno razširil razloge za zavrnitev njegove ponudbe. Dokumentacija, ki jo je predložil vlagatelj v fazi pojasnjevanja, ne dokazuje, da referenčni projekt ni bil zaključen marca 2010. Datum na naslovnih straneh projektne dokumentacije predstavlja datum pričetka njene priprave in ne zaključka. Pravilnik, na katerega se sklicuje naročnik, je bil sprejet šele leta 2014, do sprejema tega pravilnika pa je bila v Republiki Hrvaški praksa, da je na prvi strani naveden datum začetka projektiranja in da se ta datum tekom projektiranja ni spreminjal. Vlagatelj je z drugimi dokumenti dokazal, da se je projektiranje zaključilo marca 2010. Iz predloženega referenčnega potrdila, dokumenta »Zabeležka med pooblaščenimi zastopniki«, končne situacije, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, dokumentacije v zvezi z revizijo projektne dokumentacije in akreditacije za referenčni projekt izhaja, da projekt ni bil izdelan v letu 2006, temveč v letu 2010.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranih ponudnikov in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikove odločitve o oddaji naročila v vseh štirih sklopih. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru treba za določitev višine takse uporabiti drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki določa, da znaša taksa (v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo), dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Iz izpostavljene določbe izhaja, prvič, da se višina takse izračuna na podlagi in v sorazmerju z vrednostjo najugodnejše dopustne ponudbe za javno naročilo ali sklop oz. sklope. In drugič, da je višina takse omejena navzdol in navzgor, in sicer z določitvijo najnižjega in najvišjega zneska višine takse. Ob upoštevanju slednjega in ob upoštevanju, da je potrdilo o plačilo takse, ki ga je potrebno priložiti zahtevku za revizijo, in s tem plačilo takse, vezano na zahtevek za revizijo, torej na vlogo (prim. stališče 5. občne seje Državne revizijske komisije z dne 28.3.2014 in odločitve Državne revizijske komisije npr. št. 018-62/2014, 018-7/2015, 018-44/2017), gre ugotoviti, da je višina takse za zahtevek za revizijo omejena navzgor z določenim najvišjim zneskom. Pri tem gre še dodati, da z vidika zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter dostopnosti do slednjega (10. člen ZPVPJN) 71. člena ZPVPJN ni mogoče razlagali na način, da bi vlagatelj zaradi razdelitve naročila na sklope moral plačati višjo takso, kot če naročnik naročila ne bi razdelil na sklope. Zato četudi vlagatelj z eno vlogo oz. z enim zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikove odločitve v več sklopih, znaša taksa največ 25.000,00 EUR. Glede na navedeno je zato ob upoštevanju, da je vlagatelj zahtevku za revizijo predložil potrdilo v plačilu takse, iz katerega izhaja, da je vplačal takso v višini 25.000,00 EUR, treba ugotoviti, da je vlagatelj vplačal takso v ustrezni višini, saj z eno vlogo (tj. z enim zahtevkom za revizijo) izpodbija naročnikove odločitve o oddaji naročila v vseh štirih sklopih.

    V zvezi z navedbami izbranega ponudnika SŽ-PP, d.d., Ljubljana, glede vlagateljeve aktivne legitimacije, gre pojasniti, da iz 14. člena ZPVPJN, ki ureja aktivno legitimacijo, ne izhaja, da mora imeti vlagatelj za priznanje aktivne legitimacije dopustno ponudbo, kot to zatrjuje izbrani ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana. Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, (1) ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in (2) ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Nesporno je, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo v vseh štirih sklopih. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila v vseh štirih sklopih. Glede drugega elementa aktivne legitimacije (nastanek škode oziroma možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev) pa gre ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila v vseh štirih sklopih uvrstila na prvo mesto, v vseh štirih sklopih zavrnil kot nedopustno. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri zavrnitvi njegove ponudbe, gre ugotoviti, da bi lahko vlagatelju zaradi (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Če bi se namreč revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi lahko bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju aktivne legitimacije v konkretnem primeru ni mogoče odreči.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je odločitev o oddaji naročila nezakonita, ker je naročnik naj ne bi ustrezno obrazložil oz. ker naročnik razlogov za zavrnitev njegove ponudbe naj ne bi pojasnil na način, da bi lahko vlagatelj uveljavil učinkovito pravno varstvo. Čeprav vlagatelj v vlogi z dne 12.12.2017 navaja, da izpostavljeni očitek »ni samostojni revizijski razlog« in da je vlagatelj z navedenim očitkom želel le izpostaviti, »da si pridržuje pravico, da se v nadaljnjem postopku opredeli do morebitno na novo postavljenih zaključkov ali dokumentov, ki so naročnika vodili pri odločanju o izključitvi vlagateljeve ponudbe«, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št., 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva.

    ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Kot to navaja tudi vlagatelj, ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, mora pa odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali zavrnitvi ponudbe ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera (prim. npr. zadeve št., 018-253/2015, 018-61/2017 in 018-72/2017, na katero se sklicuje vlagatelj).

    Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, pri čemer je v obrazložitvi navedel, »da ponudba ne izpolnjuje pogoja za odgovornega vodjo projekta, podanega v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Referenčni projekt ki ga je za odgovornega vodjo navedel ponudnik ni iz obdobja zadnjih 10 let pred objavo predmetnega naročila. Iz dokumentacije, ki je bila predložena v postopku oddaje JN namreč izhaja, da je bil referenčni projekt, za katerega je bila predložena izjava pooblaščenega organa v verifikaciji sistema izdelan več kot 10 let pred objavo predmetnega naročila. Ker ponudba ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, jo je naročnik v vseh sklopih kot nedopustno zavrnil«.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (v vseh štirih sklopih) zavrnil kot nedopustno, ker je presodil, da referenčni projekt, s katerim želi vlagatelj izkazati zahteve v zvezi z odgovornim vodjem projekta, ni časovno ustrezen glede na zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato je treba ugotoviti, da se je vlagatelj lahko seznanil z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, lahko ga je preveril in na tej podlagi se je tudi odločil, da bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da naročnik ni navedel »za katero referenco gre oziroma katero referenco je obravnaval«, vendar pa ne gre spregledati, da je vlagatelj v vseh štirih sklopih kot odgovornega vodjo projekta nominiral le eno osebo, in da je vlagatelj zanj v ponudbi v vseh štirih sklopih navedel zgolj eno referenco. Glede na navedeno, ne more biti nobenega dvoma, katero referenco naročnik šteje kot časovno neustrezno. Pritrditi gre tudi vlagatelju, da naročnik ni konkretno navedel dokumentov, na podlagi katerih je prišel do zaključka o časovni neustreznosti reference. Vendar pa ne gre spregledati, da je naročnik navedel, da iz »dokumentacije, ki je bila predložena v postopku oddaje JN« izhaja časovna neustreznost referenčnega projekta in da vlagatelj pozna dokumentacijo, ki jo je sam predložil v postopku oddaje javnega naročila. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel vsa relevantna dejstva v zvezi z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe in predložil dokaze, s katerimi želi dokazati časovno ustreznost sporne reference. Iz navedb v zahtevku za revizijo je tako razvidno, da se je vlagatelj z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe seznanil in posledično pridobil možnost (učinkovitega) uveljavljanja pravnega varstva. Glede na navedeno navedbam vlagatelja, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena, v posledici pa je vlagatelju kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, ni mogoče slediti.

    Na tem mestu gre pojasniti, da mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe, saj je učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Naročnik zato kasneje, ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi njegove ponudbe, ne more navajati novih razlogov, ki jih v odločitvi o oddaji naročila ni navajal (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št., 018-356/2013, 018-143/2016, 018-40/2017). Če je torej naročnik v postopku pravnega varstva omejen z navajanjem novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, to vsaj enako oziroma toliko bolj velja za izbranega ponudnika (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št., 018-143/2016, 018-86/2015, 018-220/2017). V nasprotnem primeru bi bil namreč vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva (praviloma) ne sme navajati novih kršitev po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva.

    Ob upoštevanju navedenega, in ob upoštevanju, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila kot edini razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel, da je priglašena referenca za odgovornega vodjo projekta časovno neustrezna, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko presojala navedb izbranega ponudnika SŽ-PP, d.d., Ljubljana, da sporna referenca ni vsebinsko ustrezna, ker vlagatelj ni predložil zahtevane ES izjave o verifikaciji projekta oz. da referenčna projektna dokumentacija ni verificirana s strani priglašenega organa. Izpostavljene navedbe izbranega ponudnika SŽ-PP, d.d., Ljubljana, po vsebini namreč ne predstavljajo razloga za neustreznost sporne reference, ki ga je naročnik navedel v odločitvi o oddaji naročila, ampak nov (oz. drug) razlog in s tem drug razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Prav tako Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala navedb izbranega ponudnika Tiring, d.o.o., Trzin, v zvezi z (domnevno) neustreznostjo predloženega referenčnega potrdila in navedb, da se priglašena referenca ne nanaša na en projekt (ampak vsaj 5 projektov), da za nominirani referenčni posel ni bila pridobljena ES izjava o verifikaciji projekta, da se referenčni projekt ne nanaša na podsistem infrastrukture in da je pri vlagatelju podan fakultativni izključitveni razlog po g) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Izpostavljene navedbe izbranega ponudnika Tiring, d.o.o., Trzin, po vsebini namreč ne predstavljajo razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, ampak druge (nove) razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija zato že ob upoštevanju navedenega ni pozivala referenčnega naročnika na pojasnilo, »ali priloženo poročilo o referenčnem projektu izkazuje kakovostno izvedbo referenčnega posla«, kot je to predlagal izbranega ponudnika Tiring, d.o.o., Trzin.

    Neutemeljene so navedbe vlagatelja v vlogi z dne 12.12.2017, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo »razširil utemeljitev (razloge)« za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik je namreč v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljeval razlog, ki ga je navedel že v odločitvi o oddaji naročila, in sicer, da referenca odgovornega vodje projekta ni časovno ustrezna, medtem ko novih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ni zatrjeval. Tudi iz dela odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki ga izpostavlja vlagatelj, ne izhaja, »da naj bi bila sporna tudi verifikacija«, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak zgolj izhaja naročnikovo pojasnilo, zakaj je vlagatelja pozval na dodatna pojasnila in dokazila, in sicer ker naj bi pregledu vlagatelje ponudbe podvomil, da je referenca časovno ustrezna in da izpolnjuje zahtevo glede verifikacije. Naročnik pa v odločitvi o zavrniti zahtevka za revizijo ne zatrjuje, da sporna referenca ne izpolnjuje zahteve v zvezi z verifikacijo, ampak zgolj, kot že navedeno, da ni časovno ustrezna.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala med strankama sporno vprašanje, ali je naročnik na podlagi vlagateljeve ponudbe in naknadno predložene dokumentacije upravičeno zaključil, da referenca odgovornega vodje projekta ni časovno ustrezna, ter posledično zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno.

    Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

    Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

    Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, da je naročnik (med drugim) določil pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik je v točki 3.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« Navodil za pripravo ponudbe, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zahteval, da ponudniki za vsak sklop imenujejo 7 oz. 8 članov delovne skupine, med drugim tudi odgovornega vodjo projekta in koordinatorja delovne skupine (v nadaljevanju: odgovorni vodja projekta), ki izpolnjujejo vnaprej določene zahteve. Naročnik je na Portalu javnih naročil zahteve v zvezi z odgovornim vodjo projekta večkrat spremenil in pojasnil, te informacije pa, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3, štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v zvezi z odgovornim vodjo projekta v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe (v povezavi z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 26.4.2017 ob 13:47 uri) med drugim določil:
    »Najmanj 1 referenca kot odgovorni vodja projekta izdelave PGD in/ali PZI in/ali izvedbenega načrta na projektih železniške infrastrukture v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega naročila. Vrednost projektirane investicije mora biti najmanj 10 mio EUR brez DDV. Naročnik bo kot ustrezen referenčni projekt štel PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt, za katerega je pridobljena tudi ES izjava o verifikaciji projektov, izdana s strani priglašenega organa«.

    Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 3.4.2017 ob 14:48 uri na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta »Ali pravilno sklepamo, da se kot datum izdelane projektne dokumentacije, ki služi za referenco strokovnemu kadru, šteje datum zaključene revizije predmetne dokumentacije?« odgovoril »Naročnik bo kot datum izdelane projektne dokumentacije štel datum uspešno zaključene revizije, recenzije ali potrdilo naročnika, da je referenčna projektna dokumentacija v celoti izdelana in predana«. Izpostavljeni odgovor naročnika, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3, predstavlja del dokumentacije v zvezi o oddajo javnega naročila.

    Ob upoštevanju predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki v delovno skupino vključijo odgovornega vodjo projekta, ki je v obdobju 10 let pred objavo predmetnega naročila (v določeni funkciji) izdelal (določeno vrsto) projektno dokumentacijo. Predmetno javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28.2.2017 (oz. v Uradnem listu EU dne 1.3.2017), zato je glede na zapisan pogoj kot časovno ustrezne reference mogoče šteti le tiste iz obdobja od dne 28.2.2007 do dne 28.2.2017. Naročnik je tudi opredelil, kateri trenutek oz. katera okoliščina bo relevantna za presojo datuma reference oz. za presojo, ali je bila projektna dokumentacija izdelana v zahtevanem časovnem obdobju, saj je naročnik pojasnil, da bo kot datum izdelane projektne dokumentacije štel (1) datum zaključene revizije, (2) datum recenzije ali (3) dan, ko je bila v celoti izdelana dokumentacija predana naročniku. Glede na navedeno so ponudniki tako za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti morali izkazati, da je imenovani odgovorni vodja projekta izdelal projektno dokumentacijo, ki je bila v obdobju od dne 28.2.2007 do dne 28.2.2017 revidirana, recenzirana ali v celoti predana referenčnemu naročniku.

    Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki izpostavljene zahteve izkažejo z lastno izjavo. Naročnik je namreč zahteval, da ponudniki v ponudbo (za vsak sklop) predložijo izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, ki ga je vnaprej pripravil naročnik in je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V izpostavljenem obrazcu so ponudniki vpisali podatke o imenovanem odgovornem vodji projekta ter opisali referenco (predmet referenčnih del, referenčnega naročnika, vrednost, leto izvedbe in opis del). Drugih dokazil v zvezi s sporno referenčno zahtevo ponudniki niso bili dolžni predložiti v ponudbeno dokumentacijo.

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, kar med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v vseh štirih sklopih kot odgovornega vodjo projekta imenoval osebo Z.P., za katerega je navedel, da je kot odgovorni vodja projekta, koordinator projekta in kot odgovorni projektant sodeloval pri projektu »Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo Vinkovci – Tovarnik – DM«. Vlagatelj je v opisu referenčnega posla v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih navedel, da je nominirani kader kot odgovorni vodja projekta, koordinator projekta in odgovorni projektant sodeloval pri izdelavi PGD – prenova železniške signalizacije ob progi Vinkovci – Tovarnik – DM, v nadaljevanju pa je navedel, kateri (posamezni) projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja so bili izdelani (npr. zaščita proge z napravo APB-a za obojestranski promet na odseku Vinkovci-Tovarnik,…). Vlagatelj je v ponudbeno dokumentacijo med drugim predložil referenčno potrdilo referenčnega naročnika, iz katerega izhaja, da je referenčni naročnik potrdil, da je nominirani kader (kot odgovorni vodja projekta, koordinator projekta in odgovorni projektant) sodeloval pri projektu »Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo Vinkovci – Tovarnik – DM«. Iz referenčnega potrdila nadalje izhaja, da je bilo v okviru prenove železniške signalizacije ob progi Vinkovci – Tovarnik – DM (po pogodbi št., 392/05-9.2., kot izhaja iz referenčnega potrdila v hrvaškem jeziku, oz. po pogodbi št., 3902/05-9.2., kot to izhaja iz prevoda v slovenski jezik) izdelanih več posameznih projektov (le-ti so identični tistim posameznim projektom, ki jih je vlagatelj navedel v opisu del v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih). V izpostavljenem referenčnem potrdilu je kot datum izdelave projekta navedeno »03.2010 (zaključena faktura in zapisnik o zaključitvi – zaznamek)«. Vlagatelj je v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi potrdila ES o preskusu projekta ter mnenja o skladnosti glavnih in izvedbenih projektov.

    Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb na vlagatelja naslovil dopis »Poziv na predložitev dodatnih pojasnil in dokazil« z dne 28.8.2017 (v nadaljevanju: poziv z dne 28.8.2017). V izpostavljenem pozivu je naročnik vlagatelja pozval, da predloži pojasnila oz. dodatna dokazila o izpolnjevanju pogoja za odgovornega vodjo projekta, pri čemer je naročnik vlagatelja izrecno pozval, da predloži »celotno projektno dokumentacijo, ki izkazuje navedeni referenčni pogoj, vključno z vso dokumentacijo povezano z ES izjavo o verifikaciji projektov«. V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik ni imel podlage, da je zahteval izpostavljene dokumente, gre pojasniti dvoje. Prvič, naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz razloga, ker vlagatelj ne bi predložil zahtevane dokumentacije, in drugič, izpostavljenega poziva, kljub nazivu, po vsebini ni mogoče šteti za poziv na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, ampak kot poziv, katerega namen je, da naročnik, skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe. Naročnik z izpostavljenim pozivom tako ni zahteval, da vlagatelj dopolni ali pojasni ponudbo v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ampak je zahteval, da vlagatelj predloži dokumentacijo (ki je sicer ponudniki niso bili dolžni predložiti v ponudbo), na podlagi katere bo naročnik preveril obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je imel naročnik za izpostavljeni poziv podlago v drugem odstavku 89. člena ZJN-3, poleg tega pa je naročnik tako v točki 2.9. »Pregled in presoja ponudb« kot v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe zapisal, da lahko pozove na dodatna (stvarna) dokazila oz. da si pridržuje pravico, da preveri navedbe ter zahteva izkaze o referencah.

    Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da naročnik zaradi že predloženega referenčnega potrdila (ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano) ne bi smel zahtevati dodatne dokumentacije. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da lahko naročnik kot dokazilo o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti zahteva predložitev referenčnega potrdila, vendar v obravnavanem primeru naročnik predložitve referenčnega potrdila ni zahteval, pač pa so ponudniki sporni pogoj izkazovali z lastno izjavo. Posledično zahtevane dokumentacije tudi ni mogoče šteti za »dokazilo za že predloženo dokazilo (kar referenčno potrdilo je)«, kot to zatrjuje vlagatelj. ZJN-3 ne opredeljuje, na kakšen način oz. na podlagi katere dokumentacije mora oz. lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe, mora pa seveda naročnik tudi pri preverjanju obstaja in vsebine podatkov iz ponudb upoštevati temeljna načela javnega naročanja, med drugim tudi načelo sorazmernosti. Ne more pa vlagatelj s predložitvijo (nezahtevanega) referenčnega potrdila naročniku vsiliti načina izpolnitve obveznosti iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3.

    Pritrditi gre vlagatelju, da naročnik v izpostavljenem pozivu izrecno ni »problematiziral« časovne ustreznosti sporne reference. Navedenemu naročnik niti ne oporeka, pač pa celo navaja, da v pozivu »ni […] zahteval dodatnih dokazil v povezavi z ustrezno časovno veljavnostjo predložene reference«. Iz poziva z dne 28.8.2017 ne izhaja, da želi naročnik preveriti časovno ustreznost priglašene reference, pač pa je naročnik vlagatelja pozval na predložitev točno določene dokumentacije. Ob takšni vsebini poziva ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika SŽ-PP, d.d., Ljubljana, da bi moral vlagatelj predložiti dokazila tudi o časovni ustreznosti reference. Pri tem gre še pojasniti, da naročnik ni zahteval predložitve »celotne dokumentacije, ki izkazuje navedeni referenčni pogoj«, kot to zatrjuje izbrani ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana, ampak je zahteval »celotno projektno dokumentacijo, ki izkazuje navedeni referenčni pogoj«, torej »zgolj« projektno dokumentacijo. V zvezi z vprašanjem, ali je bil naročnik dolžan vlagatelja izrecno pozvati na predložitev dokazil in pojasnil v zvezi s časovno ustreznostjo reference, ki je med strankama sporno, gre sicer pritrditi naročniku, da v pozivu z dne 28.8.2017, ni bil dolžan navesti, v katerem delu meni, da bi lahko bilo »izkazano neizpolnjevanje pogojev za sodelovanje«, saj zadošča, da je zgolj specificiral zahtevane dokumente. Vendar pa gre dodati, da če naročnik v pozivu ponudnika ne seznani, kateri podatek oz. katero navedbo v ponudbi preverja, in v pozivu zgolj zahteva predložitev določene dokumentacije, ki pa ni primerna za preveritev obstoja podatka, ki ga naročnik želi preveriti, potem posledic dejstva, da podatka ni mogoče preveriti oz. da je predložena neprimerna dokumentacije, ni mogoče prevaliti na ponudnika. Glede na navedeno revizijskim očitkom v zvezi s pozivom z dne 28.8.2017 ni mogoče slediti.

    Vlagatelj je na podlagi poziva z dne 28.8.2017 predložil:
    – naslovno stran (in kazalo) Knjige 1 projektne dokumentacije »Osiguranje pruge Vinkovci – Tovarnik«, št. projekta X-ELE-SS-VIN-TOV-3950/1-GL, na kateri je naveden datum marec (ožujak) 2006,
    – naslovno stran (in kazalo) Splošne knjige projektne dokumentacije »Osiguranje pruge Vinkovci – Tovarnik«, št. projekta X-ELE-SS-VIN-TOV-3950/1-GL, na kateri je naveden datum marec (ožujak) 2006,
    – naslovno stran (in kazalo) Knjige 1 projektne dokumentacije »Osiguranje kolodvora Tovarnik«, št. projekta X-ELE-SS-TOV-3757/1-GL, na kateri je naveden datum maj (svibanj) 2005,
    – naslovno stran (in kazalo) Knjige 1 projektne dokumentacije »Osiguranje kolodvora Đeletovci«, št. projekta X-ELE-SS-ĐEL-3757/2-GL, na kateri je naveden datum junij (lipanj) 2005,
    – naslovno stran Knjige 1 projektne dokumentacije »Dopuna glavnog projekta osiguranja kolodvora Đeletovci«, št. projekta X-ELE-SS-ĐEL-3757/2-GLD, na kateri je naveden datum november (studeni) 2007,
    – naslovno stran (in kazalo) Knjige 1 projektne dokumentacije »Osiguranje kolodvora Jankovci«, št. projekta X-ELE-SS-JAN-3757/3-GL, na kateri je naveden datum maj (svibanj) 2005,
    – naslovno stran (in kazalo) Knjige 1 projektne dokumentacije »Dopuna glavnog projekta osiguranja kolodvora Jankovci«, št. projekta X-ELE-SS-JAN-3757/3-GLD, na kateri je naveden datum november (studeni) 2007,
    – dokumente v zvezi z Izvedbenim projektom kolodovora Tovarnik, Izvedbenim projektom kolodovora Đeletovci in Izvedbenim projektom kolodovora Jankovci,
    – pogodbo št., 465/03-9.2., z dne 10.10.2003 in
    – izjavo organa Rina Services z dne 4.9.2017, iz katere izhaja, da je bil signalizacijski sistem na odseku Vinkovci – Tovarnik – državna meja implementiran v skladu s projektnimi dokumentacijami:
    ̵ glavni projekt za železniško postajo Tovarnik, X-ELE-SS-TOV-3757/1-GL, 05/2005,
    ̵ glavni projekt za železniško postajo Đeletovci, X-ELE-SS-ĐEL-3757/2-GL, 06/2005,
    ̵ glavni projekt za železniško postajo Jankovci, X-ELE-SS-JAN-3757/3-GL, 04/2005,
    ̵ spremembe glavnega projekta za železniško postajo Đeletovci, X-ELE-SS-ĐEL-3757/2-GLD, 07/2006,
    ̵ spremembe glavnega projekta za železniško postajo Jankovci, X-ELE-SS-JAN-3757/3-GLD, 06/2006,
    in da je bila za navedeni signalizacijski sistem uspešno opravljena ES revizija interoperabilnosti s strani družbe Rina Services.

    Iz naročnikovih navedb izhaja, da je na podlagi navedene prejete dokumentacije zaključil, da je bil referenčni projekt, s katerim vlagatelj izkazuje pogoj v zvezi z odgovornim vodjo projekta, zaključen pred obdobjem 10-ih let od objave predmetnega naročila oz. da je starejši od 10 let od objave predmetnega naročila. Naročnik svoj zaključek utemeljuje na dejstvu, da iz izjave organa Rina Services izhaja, da je bila projektna dokumentacija, ki je predstavljala podlago za implementiran signalizacijski sistem, izdelana pred letom 2007. Iz navedenega tako izhaja, da je naročnik kot referenčni posel štel izdelavo projektne dokumentacije, ki je navedena v izjavi organa Rina Services. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni presojala navedb izbranega ponudnika SŽ-PP, d.d., Ljubljana, da v izjavi organa Rina Services ni navedena projektna dokumentacija, ki je navedena v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih in v referenčnem potrdilu. Izbrani ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana, z izpostavljenimi navedbami odpira bodisi vprašanje, ali je vlagatelj skladno s pozivom z dne 28.8.2017 predložil zahtevano dokumentacijo za priglašeno referenco, bodisi vprašanje, ali je vlagatelj zamenjal referenco, ki jo je navedel v ponudbi, kar je naročnik v točki 2.9. Navodil za pripravo ponudbe prepovedal. Smiselno podobno zatrjuje tudi izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin, ko zatrjuje, da vsebine pogodbe št., 392/05-9.2., na katero se nanaša referenčno potrdilo, ni mogoče povezati s pogodbo št., 465/03-9.2., ki jo je vlagatelj predložil na podlagi poziva z dne 28.8.2017 in ki se nanaša na gradnjo varnostnega sistema na odseku Vinkovci-Tovarnik ter postaje Jankovci, Đeletovci in Tovarnik. Z izpostavljenimi navedbami tako ponudnik SŽ-PP, d.d., Ljubljana kot izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin, navajata razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel in s katerimi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen, zato jih, kot že navedeno, v predmetnem postopku pravnega varstva, ni mogoče vsebinsko obravnavati.

    Kot že navedeno je naročnik presojo o časovni neustreznosti oprl na izjavo organa Rina Services. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do razhajanja med podatki, ki izhajajo iz izjave organe Rina Services, in podatki, ki izhajajo iz naslovnih strani projektnih dokumentacij (na naslovni strani projektne dokumentacije za dopolnitev glavnega projekta zavarovanja postaje Jankovci, št. projekta X-ELE-SS-JAN-3757/3-GLD, in na naslovni strani projektne dokumentacije za dopolnitev glavnega projekta zavarovanja postaje Đeletovci, št. projekta X-ELE-SS-ĐEL-3757/2-GLD, sta navedena datuma november 2007, medtem ko je v izjavi organa Rina Services navedeno 06/2006 oz. 07/2006), Državna revizijska komisija naročnikovemu zaključku o časovni neustreznosti projektne dokumentacije ne more pritrditi. Res je sicer, da so v izpostavljeni izjavi navedeni datumi, ki ne ustrezajo zahtevanemu časovnemu obdobju (tj. od dne 28.2.2007 do dne 28.2.2017). Vendar na podlagi izpostavljene izjave (kot tudi ne druge spisovne dokumentacije) ni mogoče zaključiti, da datumi, navedeni v izjavi organa Rina Services, predstavljajo datume uspešno zaključenih revizij, datume recenzij ali datume, ko je bila projektna dokumentacija v celoti izdelana in predana naročniku. Ponoviti gre, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da je odgovorni vodja projekta v časovnem obdobju od 28.2.2007 do dne 28.2.2017 izdelal projektno dokumentacijo, pri čemer je opredelil, da bo kot datum izdelane projektne dokumentacije štel datum uspešno zaključene revizije, recenzije ali datum, ko je bila referenčna projektna dokumentacija v celoti izdelana in predana naročniku. Naročnik se mora pri pregledu in ocenjevanju ponudb, skladno z načelom enakega obravnavanja ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), strogo držati pravil, ki jih je določil sam. Zato v obravnavanem primeru ni relevantno, kdaj se projektiranje dejansko (npr. v stroki, po zakonodaji, po jezikovni razlagi in namenski razlagi pogoja) šteje za dokončano oz. kdaj se projektna dokumentacija dejansko šteje za izdelano, ampak je relevantno, kdaj je bila zaključena revizija oz. recenzija projektne dokumentacije oz. kdaj je bila projektna dokumentacija (v celoti) predana (referenčnemu) naročniku. Da pa bi datumi, navedeni v izjavi organa Rina Services, predstavljali katero izmed navedenih okoliščin, naročnik niti ne zatrjuje.

    V zvezi s smiselnimi navedbami naročnika in navedbami izbranega ponudnika Tiring, d.o.o., Trzin, da je bila projektna dokumentacija, glede na datume, ki so navedeni na naslovnih straneh predloženih projektnih dokumentacij in glede na Pravilnik o obveznom sadržaju i opremanju projekata građevina, ki velja na Hrvaškem, izvedena pred letom 2007, gre ugotoviti, da niti naročnik niti izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin, ne zatrjujeta, da izpostavljeni datumi predstavljajo dan zaključene revizije, recenzije ali da je na ta dan referenčni naročnik prevzel v celoti izdelano projektno dokumentacijo. Ob upoštevanju, da je naročnik jasno določil, kateri datum oz. okoliščina bo relevantna za presojo datuma reference oz. za vprašanje, kdaj je bila izdelana projektna dokumentacija, odgovor na med strankama sporno vprašanje, in sicer kaj predstavljajo datumi navedeni na naslovnih straneh predložene projektne dokumentacije (datum pričetka izdelava ali datum zaključka izdelave projektne dokumentacije), v obravnavanem primeru ni pravno relevanten. Tudi če bi izpostavljeni datumi predstavljali datum dejanskega zaključka izdelave projektne dokumentacije (oz. zaključka storitev projektiranja), kot to zatrjuje naročnik, to še ne omogoča zaključka, da je bila istega dne zaključena revizija, recenzija ali pa da je bila projektna dokumentacija istega dne v celoti predana naročniku. Pri tem gre še dodati, da iz naslovne strani projektne dokumentacije o spremembi glavnega projekta za Đeletovci oz. Jankovci izhaja datum »november 2007«. Naročnik pa ni pojasnil, zakaj izpostavljena projektna dokumentacija kljub razlagi, da datumi, navedeni na naslovnih straneh projektnih dokumentacij, pomenijo zaključek dejanske izdelave projektne dokumentacije (kar bi lahko pomenilo, da je bila revizija oz. recenzija zaključena po tem datumu oz. da je bila projektna dokumentacija predana naročniku po tem datumu), ni časovno ustrezna.

    V utemeljitev, da je referenčna projektna dokumentacija časovno neustrezna, izbrani ponudnik Tiring, d.o.o., Trzin predlaga, da se v (pred)revizijskem postopku pridobijo gradbena dovoljenja, ki temeljijo na izdelani referenčni projektni dokumentaciji. Državna revizijska komisija izpostavljenemu predlogu ni sledila, saj tudi če bi iz pridobljenih gradbenih dovoljenj izhajali relevantni podatki za presojo časovne ustreznosti projektnih dokumentacij, naročnik zakonitosti odločitve o oddaji naročila ne bi mogel utemeljevati na podlagi dokumentacije oz. podatkov, ki so mu postala znana šele po sprejemu te odločitve. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev oz. dejstev, s katerimi se je naročnik seznanil šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Pri tem pa gre še dodati, da že iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kdaj so bila pridobljena gradbena dovoljenja, ki temeljijo na projektni dokumentaciji, ki je navedena v izjavi organa Rina Services (glej mnenja o skladnosti glavnega in izvedbenega projekta za zavarovanje železniških postaj Đeletovci, Tovarnik in Jankovci), vendar naročnik svoje presoje o časovni neustreznosti reference ne utemeljuje na podlagi teh podatkov.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zgolj na podlagi predložene izjave organa Rina Services in predloženih naslovnih strani projektne dokumentacije ni imel podlage za zaključek, da sporna referenca za odgovornega vodjo projekta ne izpolnjuje zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem ko naročnik pri preverjanju podatkov v vlagateljevi ponudbi kot datuma reference oz. datuma izvedene projektne dokumentacije ni upošteval datuma uspešno zaključene revizije oz. recenzije ali datuma, ko je bila referenčna projektna dokumentacija v celoti izdelana in predana naročniku, ampak je časovno ustreznost reference za odgovornega vodjo projekta presojal glede na datume, navedene na naslovnih straneh projektnih dokumentacij oz. glede na datume, navedene v izjavi organa Rina Services, je naročnik kršil točko 3.2.3.2. Navodil za pripravo razpisne dokumentacije in drugi odstavek 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem ko je naročnik na podlagi neupravičenega zaključka o časovni neustreznosti reference zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

    V izogib nadaljnjim sporom gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je z dokumenti, predloženimi »v fazi ocenjevanja ponudb ter v revizijskem postopku«, dokazal, da je bil referenčni projekt izdelan v letu 2010, še dodati, da je v referenčnem potrdilu, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbo, kot datum izvedbe projekta navedeno marec 2010, vendar pa bi se lahko vzbudil dvom, ali referenčni naročnik »datum izdelave projekta« razlaga na enak način, kot ga je opredelil zadevni naročnik. Poleg tega je v referenčnem potrdilu pri datumu izvedbe dopisano »zaključek fakture in zapisnik o zaključitvi – zaznamek«, ki pa ju vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila ni predložil. Pritrditi gre smiselnim navedbam naročnika, da ni nujno, da iz dokumenta »Zabeležka med pooblaščenimi zastopniki po Pogodbi št. 392/05-9.2.«, z dne 23.3.2010, katerega overjeni prevod iz hrvaškega jezika v slovenski jezik je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, izhaja podatek o tem, kdaj je bila projektna dokumentacija predana naročniku. Iz izpostavljenega dokumenta sicer izhaja, da so bili projekti, izrecno navedeni v tem dokumentu, izdelani in izročeni naročniku, ni pa razvidno, kdaj so bili izročeni naročniku oz. kdaj jih je naročnik prevzel, kar je v obravnavani zadevi bistveno. Naročnik pa tudi upravičeno opozarja, da se izpostavljeni dokument (in referenčno potrdilo) nanaša na pogodbo št., 392/05-9.2., vlagatelj pa je na podlagi poziva z dne 28.8.2017 predložil pogodbo št., 465-03/9.2. V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na končno situacijo z dne 31.3.2010, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, gre pojasniti, da s končno situacijo ni mogoče izkazati, kdaj je bila sporna projektna dokumentacija revidirana oz. recenzirana oz. kdaj jo je naročnik prevzel. Poleg tega je mogoče končno situacijo razlagati tudi na način, da se nanaša na plačilo stroškov za opravljeno delo pri ustavljenem projektu. Iz dokumenta »Zabeležka med pooblaščenimi zastopniki po Pogodbi št. 392/05-9.2.« namreč izhaja, da je naročnik ustavil izdelavo projekta zavarovanja medsebojne odvisnosti Tovarnik – Šid, ki je bila predmet pogodbe št., 392/05-9.2., da se izvajalcu za opravljeno delo pri projektu medsebojne odvisnosti (torej pri ustavljenem projektu) prizna določen znesek in da bo izvajalec naročniku v ta namen poslal končno situacijo v dogovorjenem znesku. Znesek končne situacije z dne 31.3.2010 je skladen z dogovorjenim zneskom iz dokumenta »Zabeležka med pooblaščenimi zastopniki po Pogodbi št. 392/05-9.2.«. Dokumentacijo v zvezi z revizijo projektne dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil na podlagi naročnikovega poziva, bi bilo mogoče razumeti na način, da se nanaša na izvedbene projekte postaj Tovarnik, Đeletovci in Jankovci, ki jih je izdelal projektant K.K., in ne na projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal imenovani odgovorni vodja projekta, ki naj bi, kot to izhaja iz vlagateljevih navedb v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih, izdelal PGD (in ne izvedbenih načrtov).

    Ker je vlagatelj, kot že navedeno, v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi izjave organa Rina Services in naslovnih strani projektnih dokumentacij ni imel podlage za zaključek o časovni neustreznosti sporne reference in posledično za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila »Izdelava Izvedbenih načrtov za nadgradnjo medpostajnih odsekov Ljubljana-Brezovica-Preserje-Borovnica in Rakek-Postojna« v vseh štirih sklopih, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-20/2017/20, z dne 20.10.2017.

    Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če bo naročnik nadaljeval postopek z oddajo javnega naročila, naj vlagateljevo ponudbo ponovno pregleda in skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 (med drugim) preveri obstoj in vsebino podatkov v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
    – strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
    – izdatke v pavšalnem znesku v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 12.12.2017), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 12.12.2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju v zahtevku za revizijo in vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, priglašenih stroškov odvetniških storitev za pregled listin in dokumentacije ter priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko ni priznala v nobeni fazi postopka, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo in opredelitve do naročnika v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. obrazložene vloge med postopkom, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (primer. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017).

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 29.1.2018

    Predsednica senata:
    Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije














    Vročiti:
    – Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
    – SŽ - PP Ljubljana, d.d., Ukmarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana,
    – Tiring, d.o.o., Trzin, Motnica 11, 1236 Trzin,
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu.

    Natisni stran