018-265/2017 Zdravstveni dom Grosuplje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Hematološki analizator – nakup, dostava, oskrba z reagenti in vzdrževanje« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, 1231 Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Grosuplje, Pod gozdom c. I/14, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), 29. 1. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN_5/2017 z dne 5. 10. 2017, izvaja postopek naročila male vrednosti, katerega predmet je »Hematološki analizator – nakup, dostava, oskrba z reagenti in vzdrževanje«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. 10. 2017 pod št. objave JN008749/2017-W01.

Naročnik je do roka za predložitev ponudb prejel dve pravočasni ponudbi. S pozivoma, št. JN_5/2017_6 z dne 10. 11. 2017 in JN_5/2017_7 z dne 16. 11. 2017, je naročnik oba ponudnika pozval k dopolnitvi oz. pojasnilu njune ponudbe. Oba ponudnika sta se na poziv naročnika pravočasno odzvala.

Dne 30. 11. 2017 je naročnik sprejel Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. JN_5/2017_8, in na podlagi petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3) obe prejeti ponudbi zavrnil. V odločitvi je navedel, da je »v času trajanja postopka ugotovil, da so se bistveno spremenile okoliščine izvedbe javnega naročila, ki imajo za posledico bistvene spremembe pogojev izvedbe, in sicer:
- zaradi prostorskih omejitev je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel: »Zaradi prostorskih omejitev aparat skupaj z avtomatskim podajalcem epruvet, tiskalnikom in zaslonom ne sme presegati širine 125 cm, lahko pa je manjše širine«, in je naknadno ugotovil, da prostorske omejitve pomenijo prostor, ki ima omejitve glede širin, globine in višine, pri čemer mora biti podatek o navedenem podan na enoličen in razumljiv način;
- naročnik ugotavlja, da se je zaradi spremenjenih dejavnosti naročnika bistveno spremenil obseg dela v laboratoriju, kar vpliva na samo zmogljivost analizatorja;
- naročnik je ugotovil, da mora zaradi spremenjenega načina in dela laboratorija zagotoviti optimalen obseg servisiranja.«
Naročnik je v odločitvi še navedel, da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil v najkrajšem možnem času.

Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je bila 1. 12. 2017 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN008749/2017-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. JN_5/2017_8 z dne 30. 11. 2017, naročnik pa vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da je naročnik pri sprejemu svoje odločitve kršil peti odstavek 90. člena ZJN-3, saj svoje odločitve ni obrazložil na način, ki bi vlagatelju omogočal njen preizkus, s tem pa je naročnik kršil tudi temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti javnega naročanja.

Glede zahtevanih dimenzij aparata, vlagatelj navaja, da je naročnik v dokumentaciji z zvezi z oddajo javnega naročila navedel zgolj širino aparata, ostalih parametrov, ki bi se nanašali na velikost aparata, pa ni določil. Vlagatelj pojasnjuje, da je v svoji ponudbi ponudil analizator, ki v celoti ustreza zahtevam naročnika, saj njegove mere znašajo: višina 76,2 cm, širina 121,9 cm in dolžina 81,3 cm. Vlagatelj navaja, da naročnik utemeljuje svojo odločitev na podlagi vsakemu razumnemu človeku splošno znanega dejstva, da je (notranji) prostor omejen z višino, dolžino in širino, ter dodaja, da ne razume, kako lahko naročnikova navedba, da »mora biti podatek o navedenem podan na enoličen in razumljiv način«, predstavlja (bistveno) spremembo okoliščine v smislu petega odstavka 90. člena ZJN-3. Po zatrjevanju vlagatelja, bi moral naročnik navesti dejanske omejitve prostora, vključno z navedbo posameznih mer, na podlagi katerih bi vlagatelj sploh lahko preizkusil predmetno odločitev naročnika in ugotovil, ali so naročnika k sprejemu le-te vodile dejanske okoliščine, ki so nastale v času od objave javnega naročila do njenega sprejema in ki naročniku onemogočajo oddajo javnega naročila.

Glede naročnikove navedbe v obrazložitvi odločitve, da se je zaradi spremenjenih dejavnosti naročnika bistveno spremenil obseg dela v laboratoriju, kar vpliva na samo zmogljivost analizatorja, vlagatelj zatrjuje, da je ta povsem pavšalna in jo sam nima možnosti preizkusiti. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da naročnik ni navedel, katere dejavnosti so spremenjene oz. katere nove dejavnosti bo izvajal, da bi se zato lahko bistveno spremenil obseg dela v laboratoriju. Vlagatelj še dodaja, da sprememba na področju zdravstvene oskrbe ne nastane čez noč, pač pa je to dolgotrajen proces, in če je dejansko prišlo do spremembe dejavnosti, je bil naročnik s tem seznanjen že v času objave javnega naročila in ne šele v času, ko naj bi sprejel odločitev v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Glede naročnikove navedbe, da mora zaradi spremenjenega načina in dela laboratorija zagotoviti optimalen obseg servisiranja, vlagatelj navaja, da je naročnik že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila natančno določil zahteve v zvezi s servisiranjem in obsegom le-tega. Nadalje še navaja, da glede na to, da naročnik ni navedel nobene okoliščine, ki bi izkazovala spremenjen način in obseg dela laboratorija, zagotavljanje optimalnega obsega servisiranja pa je naročnik vezal na tako neizkazane spremenjene okoliščine, odločitve naročnika tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj še dodaja, da med obsegom dela laboratorija in servisiranjem analizatorja ni neposredne povezave, saj je vlagatelj dolžan (tudi skladno z garancijskimi pogoji) zagotavljati servisiranje analizatorja ne glede na to, kakšen obseg delovanja analizator ponuja.

Upoštevaje zgoraj navedeno, vlagatelj meni, da je naročnik v obrazložitvi odločitve podal navidezne razloge z namenom zavrnitve vlagateljeve ponudbe, namesto da bi ponudbo vlagatelja kot dopustno in najugodnejšo sprejel. Vlagatelj še navaja, da iz odločitve ne izhaja nobena okoliščina, ki bi bila konkretizirana do te mere, da bi bilo jasno, da so se okoliščine javnega naročila bistveno spremenile na način, da naročila pod pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče oddati, ter pojasnjena tako, da bi bilo odločitev naročnika sploh mogoče preizkusiti.

Naročnik je s Sklepom, št. r2/2017z dne 18. 12. 2017, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik glede zahtevane dimenzije aparata pojasnjuje, da je pri pregledu ponudb ugotovil, da je zgolj podatek o širini nezadosten podatek o dejanskih prostorskih omejitvah, saj se pojem širina lahko razlaga na različne načine, ter da je nujno potrebno podati točen podatek, kaj pomeni za naročnikov prostor dolžina, širina in višina. Prostorske omejitve so za naročnika bistven podatek, saj mora aparat umestiti v prostor, ki ga ni mogoče spremeniti. Naročnik opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ponuja aparat z merami: višina 76,5 cm, širina 121,9 cm in dolžina 81,3 cm; iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije (natančneje: tehničnega lista) pa je mogoče ugotoviti, da so dimenzije aparata: višina 76,2 cm, dolžina 121,9 cm in širina 81,3 cm. Glede na različne interpretacije pojma širina prostora, naročnik ugotavlja, da mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navesti vse mere prostora, jih natančno opisati in omogočiti ponudnikom navajanje dimenzij aparata, ki bodo jasne in nedvoumne za vse, za ponudnike in naročnika.

Glede navedbe o spremenjenem obsegu dela v laboratoriju, kar naj bi vplivalo na samo zmogljivost analizatorja, naročnik pojasnjuje, da se je bistveno spremenilo število opravljenih preiskav na dan in je zato pričel spremljati trend naraščanja, ki ga še vedno spremlja in ga bo dokončno ugotovil ob pripravi tehnične dokumentacije za novo javno naročilo, že v tem hipu pa mu je poznan porast za 15 % do 30 %, kar bistveno vpliva na zahtevano zmogljivost analizatorja. Pojasnjuje še, da so navedeno spremembo povzročile preventivne dejavnosti in referenčne ambulante, kar je laboratorij zaznal v času trajanja razpisa. Kot spremenjeno dejavnost naročnik ugotavlja tudi pojav obravnave nedonošenčkov, kar ima za posledico spremenjen obseg dela v laboratoriju.

Glede navedbe, da mora zaradi spremenjenega načina in dela laboratorija zagotoviti optimalen obseg servisiranja, naročnik pojasnjuje, da izvaja odvzeme krvi, urina in drugih vzorcev v času od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, kar pomeni spremembo v zahtevi po dosegljivosti in razpoložljivosti servisne službe, kar je za naročnika bistvena sprememba izvajanja javnega naročila. Navaja, da je v času ocenjevanja ponudb zaznal povečano dinamiko posegov servisne službe in je ob tem ugotovil, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeljene zahteve ne pokrivajo potreb naročnika, zato je pričel pozorno spremljati okvare in potrebe po načinu odprave le-teh z namenom, da bo spremenjene zahteve lahko ustrezno opredelil v tehnični specifikaciji novega javnega naročila. Pojasnjuje, da trenutno že lahko ocenjuje, da se bodo bistveno spremenili predvsem zahteva po dosegljivosti v celotnem delovnem času naročnika, možnost označevanja okvar glede na kritičnost in odzivni časi, vezani na oceno kritičnosti okvare.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 21. 12. 2017, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z Opredelitvijo do navedb naročnika z dne 21. 12. 2017, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da je pričakoval, da bo naročnik v sklepu o zavrniti zahtevka za revizijo dodatno obrazložil svojo odločitev v delu, ki se nanaša na njegove »prostorske omejitve«, pa tega ni storil. Nadalje glede povečanega obsega opravljenih preiskav na dan, vlagatelj navede hiter izračun, iz katerega izhaja, da trenutne potrebe naročnika predstavljajo 9,17 % kapacitet analizatorja, kar pomeni, da se osnovna potreba naročnika lahko poveča za več kot 1.090 %, pa bo analizator, ki ga je vlagatelj ponudil, v celoti opravljal svojo funkcijo in naročniku omogočal izvedbo preiskav. Glede zagotavljanja optimalnega obsega servisiranja pa vlagatelj opozarja na tehnične specifikacije javnega naročila, iz katerih izhaja, da zahteve v zvezi s servisiranjem niso pogojene z delovnim časom naročnika, niti s katerimi koli drugimi dejavniki, saj kot najstrožji pogoj naročnik zahteva, da je odzivni čas servisne storitve 2 uri, te zahteve naročnika pa čas delovanja laboratorija sploh ne spreminja oziroma nanjo ne vpliva.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk.

Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Vlagatelj naročniku očita, da je njegova odločitev neobrazložena, saj ne vsebuje jasnih in nedvoumnih razlogov za sprejem izpodbijane odločitve do te mere, da bi bil omogočen preizkus njene zakonitosti.

ZJN-3 sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, vendar pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-070/2015, 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016 itd.), je namen odločitve o oddaji javnega naročila in torej tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te, s čemer je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

V konkretnem primeru je naročnik vse prejete ponudbe zavrnil iz razloga bistveno spremenjenih okoliščin izvedbe javnega naročila, in sicer v delu, ki se nanaša na (a) prostorske omejitve aparata, (b) spremenjen obseg dela v laboratoriju ter (c) optimalen obseg servisiranja. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je naročnikova obrazložitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb precej skopa, vendar pa kljub temu v nadaljevanju ugotavlja, da je ta še vedno dovolj jasna in določna do te mere, da ponudnikom in Državni revizijski komisiji omogoča preverbo njene zakonitosti. Naročnik je namreč pojasnil, kateri ponudbi je prejel, navedel je razloge za zavrnitev obeh ponudb ter o svoji odločitvi na primeren način obvestil oba sodelujoča ponudnika. Iz obrazložitve odločitve je mogoče razumeti, da je naročnik svojo odločitev sprejel iz razloga, ker v razpisni dokumentaciji ni dovolj jasno opredelil zahtev glede dimenzij aparata, svojih potreb glede vrste in števila opravljenih preiskav ter zahtev glede načina servisiranja. Na podlagi predstavljene vsebine naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu te odločitve ravnal nezakonito, v zahtevku za revizijo pa predstaviti in utemeljiti dejstva in dokaze s tem v zvezi. Posledično ni mogoče ugotoviti, da je bilo vlagatelju onemogočeno učinkovito pravno varstvo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve podal zgolj navidezne razloge za zavrnitev vseh ponudb z namenom zavrnitve najugodnejše prejete ponudbe, tj. ponudbe vlagatelja.

Oddaja naročila v izvedbo ni edini možni zaključek postopka oddaje javnega naročila. ZJN-3 ne določa oz. naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika, ko iz razlogov na njegovi strani ne odda javnega naročila. Peti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točke 23, 25 in 33 ter C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36). V sodbi zadeve številka C-440/13 je Sodišče Evropske unije zapisalo, da naročnik ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek za oddajo javnega naročila in da naročilo odda, če na koncu postopka za oddajo naročila ostane le en ponudnik, ki bi bil sposoben naročilo izvršiti, člene 41(1), 43 in 45 Direktive številka 2004/18/ES pa je treba razlagati tako, da člen 45 Direktive številka 2004/18/ES – če pogoji za uporabo razlogov za izključitev, ki so v njem določeni, niso izpolnjeni – ne ovira tega, da naročnik sprejme odločitev, da ne odda javnega naročila, za katero je bilo objavljeno obvestilo, in da tega naročila ne odda dokončno edinemu preostalemu ponudniku, ki je bil začasno določen za izbranega ponudnika. Obrazložitev odločitve o razveljavitvi lahko tako temelji na razlogih, ki so z vidika javnega interesa povezani zlasti s presojo smotrnosti, da se zaključi postopek za oddajo javnega naročila, med drugim ob upoštevanju morebitne spremembe gospodarskega konteksta ali dejstev ali celo potreb zadevnega naročnika. Tako odločitev je mogoče obrazložiti tudi z nezadostno konkurenco, saj bi na koncu postopka za oddajo zadevnega naročila ostal le en ponudnik, ki bi bil sposoben to naročilo izvršiti (glej zlasti točke od 35 do 37 omenjene sodbe). Drugačnega zaključka ni napraviti niti na podlagi Direktive 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Uradni list EU, št. L 94/2014), ki je v pravni red Republike Slovenije prenesena z ZJN-3 (drugi odstavek 1. člena ZJN-3).

Veljavni predpisi torej ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oz. dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, tovrstnih kriterijev pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sicer zatrjuje, da so naročnikovi razlogi za zavrnitev vseh ponudb zgolj navidezni, kar bi lahko predstavljalo očitek o neenakopravni obravnavi ponudnikov, vendar pa vlagatelj navedene trditve ne konkretizira, niti za ugotavljanje njene resničnosti ne predlaga nobenih dokazov. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da vlagatelj v tem delu ni zadostil ne svojemu trditvenemu ne dokaznemu bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku o navideznosti naročnikovih razlogov za zavrnitev vseh ponudb ni mogla slediti. Državna revizijska komisija na tem mestu samo še dodaja, da vlagatelj tudi ne zatrjuje in ne dokazuje ničesar drugega, kar bi lahko predstavljajo kršitev temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju in kar bi sicer lahko bilo predmet presoje Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je vse prejete ponudbe zavrnil zaradi razlogov na njegovi strani. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 29. 1. 2018



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Zdravstveni dom Grosuplje, Pod gozdom c. I/14, 1290 Grosuplje
- MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, 1231 Ljubljana - Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran