018-006/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve,

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Izvajanje selitvenih in špediterskih storitev za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve in predstavništev Republike Slovenije v tujini« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VATOVEC, d. o. o., Čufarjeva ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 1. 2018

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 13. 12. 2017 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-40/2017/61, z dne 5. 12. 2017.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.679,94 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 9. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje selitvenih in špediterskih storitev za lastne potrebe in za potrebe predstavništev Republike Slovenije v tujini (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 21. 9. 2017 (s številko objave JN008319/2017-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 22. 9. 2017 pa (s številko dokumenta 372919) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 182.

Naročnik je dne 5. 12. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-40/2017/61 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), ki je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN008319/2017-ODL01) objavljena dne 6. 12. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 15. 12. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 13. 12. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da je izkazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, saj ima sklenjeno zavarovanje, ki pokriva zavarovanje tovora proti tatvini, posledicam višje sile in poškodbam med transportom. Vlagatelj opozarja, da »je naročnik od ponudnikov, za izpolnitev zahtev v tem delu zahteval le, da predložijo Kopija pogodbe z zavarovalnico ali veljavne zavarovalne police«, kar je »tudi storil«. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da »izpodbijana odločitev na ustreza standardu obrazloženosti, saj bi moral naročnik pojasniti, kaj šteje za ustrezno obrazložitev, oz na kašen način bi moral vlagatelj ponudbo pojasniti v tem delu«, pa tudi, da o razlogih, ki so ga »vodili pri sprejemu njegove odločitve«, […] »ni bil obveščen, ampak lahko samo ugiba, zakaj svoje ponudbe v zvezi s ceno, ni ustrezno pojasnil«. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudba »tudi ni neobičajno nizka in v ZJN-3 ni najti podlage, za izključitev ponudbe vlagatelja, kot neobičajno nizke«, zatrjuje pa tudi, da je naročnik iz razloga, ker »ni upošteval, da je cena v spornih postavkah ponudbenega predračuna 0,00 eur«, kršil »lastna določila iz razpisa« ter »določila ZJN-3 in temeljno načelo enakopravnosti«. V posledici vlagatelj predlaga, da »naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi« odločitev o oddaji naročila, obenem pa zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Naročnik je dne 3. 1. 2018 sprejel sklep, številka 430-40/2017/77, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, odločil pa je tudi, da se vlagatelju »ne prizna priglašenih stroškov, stroški naročniku niso nastali« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik opozarja, da »je bila ponudba vlagatelja izključena zaradi neustreznega pojasnila ponudbenih cen in ne zaradi neizpolnjevanja pogoja ustreznega zavarovanja, zato so navedbe vlagatelja v tem delu nerelevantne«. Dodaja, da vlagateljeve ponudbe ni izključil (zavrnil) niti iz razloga, ker »naj bi bila cena neobičajno nizka«. V zvezi z ostalimi zatrjevanji vlagatelja pa naročnik navaja, da v spornih postavkah »vlagatelj ni želel oz. ni imel namena v teh postavkah ponuditi ceno 0«, pa tudi, da vlagatelj »ni pojasnil cene oziroma potrdil, da je cena nič«, pač pa je »z namenom saniranja vsebine svoje ponudbe podal zavajajočo razlago, ki se ne sklada z dejanskim stanjem«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 8. 1. 2018, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 5. 1. 2018, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 12. 1. 2018 prejela vlagateljevo »PRVO PRIPRAVLJALNO VLOGO, KOT ODGOVOR NA Sklep naročnika št. 430-40/2017/77 z dne 3.1. 2018«, z dne 9. 1. 2018 (v nadaljevanju: pripravljalna vloga), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, izpostavlja, da »se z odločitvijo naročnika ne strinja in na zahtevku za revizijo vztraja«.

Državna revizijska komisija je s pozivom, številka 018-6/2018-4, naročnika pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, katero je s strani naročnika prejela dne 15. 1. 2018.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel dve pravočasni ponudbi (ponudbo vlagatelja in ponudbo ponudnika Schenker, d. d., Ljubljana – Črnuče). Omenjeni podatek izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 430-40/2017/27, z dne 10. 11. 2017, iz dokumenta »PREGLED IN OCENITEV PONUDB V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-40/2017/60, z dne 5. 12. 2017 (v nadaljevanju: dokument številka 430-40/2017/60), iz odločitve o oddaji naročila in iz nekaterih drugih dokumentov.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da se javno naročilo »ne odda, saj naročnik ni prejel nobene dopustne ponudbe«. Naročnik je pri tem zapisal, da je »na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3« ponudbi izključil iz razloga, ker nobeden od ponudnikov »svoje ponudbe ni ustrezno pojasnil« (oboje 5. točka na strani 4). Po vsebini enako izhaja tudi iz dokumenta številka 430-40/2017/60.

Upoštevaje ti uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da mu »javno naročilo ni bilo dodeljeno zaradi nezakonitega in netransparentnega ravnanja naročnika«, pri čemer »bo dokazal, da je njegova ponudba dopustna in da bi naročnik moral, glede na dejstvo, da je to edina dopustna ponudba, ki v celoti ustreza vsem zahtevam naročnika, predmetno javno naročilo oddati njemu« (zadnji odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ponavlja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da iz določb ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključiti z izbiro najugodnejše ponudbe. Tako tudi iz prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da naročnik (ob upoštevanju načel preglednosti in enakega obravnavanja) ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek oddaje javnega naročila z oddajo naročila, niti, če ostane edini ponudnik (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 11. 12. 2014 sprejeto v zadevi številka C 440/13, Croce Amica One Italia Srl proti Azienda Regionale Emergenza Urgenza (AREU), ECLI:EU:C:2014:2435, točka 36). Sodišče Evropske unije je nadalje v povezavi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna (dopustna v smislu ZJN-3; opomba Državne revizijske komisije), v sodbi, dne 16. 9. 1999 sprejeti v zadevi številka C-27/98, Metalmeccanica Fracasso SpA, Leitschutz Handels- und Montage GmbH in Amt der Salzburger Landesregierung für den Bundesminister für wirtschaftlicheAngelegenheiten, ECLI:EU:C:1999:420 (točki 33 in 34), zapisalo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku, Splošno sodišče Evropske unije pa je v sodbi, dne 2. 3. 2010 sprejeti v zadevi številka T 70/05, Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA), ECLI:EU:T:2010:55 (točka 105), zapisalo, da v okoliščinah, ko bi naročniku v postopku oddaje javnega naročila ostala samo ena ponudba (ker ne more več primerjati cen ali drugih značilnosti različnih ponudb, da bi oddal naročilo tisti, ki je ekonomsko najugodnejša), ta ne bi bil zavezan oddati naročila edinemu ponudniku, za katerega je bilo ugotovljeno, da je sposoben sodelovati. V posledici tako ni slediti zatrjevanju vlagatelja, da bi »naročnik moral, glede na dejstvo, da« naj bi bila njegova ponudba »edina dopustna ponudba, ki v celoti ustreza vsem zahtevam naročnika, predmetno javno naročilo oddati njemu« (zadnji odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo).

V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, ki se nanašajo na vprašanje dokazovanja izpolnjevanja pogoja za sodelovanje, kakor je določen v točki 7.2.11. »NAVODI[L] PONUDNIKOM-POPRAVEK«, številka 430-40/2017/12, z dne 18. 10. 2017 (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s tem v odločitvi o oddaji naročila
– glede prvega razloga, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti vlagateljeve ponudbe, zapisal, da »[g]lede na dejstvo, da je« […] »ponudbo ponudnika Vatovec d.o.o. izključil, zaradi navedb v nadaljevanju,« […] »vsebine zavarovanja pri zavarovalnici ni naprej preverjal« (drugi odstavek na strani 2)
– glede drugega razloga, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti vlagateljeve ponudbe, zapisal, da je iz razloga, ker »ponudnik Vatovec d.o.o. svoje ponudbe v zvezi s ceno ni ustrezno pojasnil,« […] »njegova ponudba na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 izključena« (prvi odstavek na strani 3).

Državna revizijska komisija v posledici zaključuje, da naročnik ponudbe vlagatelja ni označil za nedopustno (in je izključil) iz razloga, ker naj bi vlagatelj ne dokazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje, kakor je določen v točki 7.2.11. Navodil ponudnikom, pač pa zgolj iz razloga, ker vlagatelj »svoje ponudbe v zvezi s ceno ni ustrezno pojasnil«. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija o utemeljenosti zahtevka za revizijo v vsebinah, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost ravnanja naročnika pri ugotavljanju, ali je vlagatelj dokazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, kakor je določen v točki 7.2.11. Navodil ponudnikom, ni (vsebinsko) odločala (zlasti poglavje »IV. Ponudba vlagatelja je dopustna« in 1. točka tega poglavja na straneh od tri do osem zahtevka za revizijo). V predstavljenem smislu je tako upravičeno tudi zatrjevanje naročnika, da so »[n]avedbe vlagatelja glede kršitev v zvezi s pogojem ustreznega zavarovanja« […] »nerelevantne, saj je« […] »vlagateljevo ponudbo izključil, ker vlagatelj ponudbe v delu, ki se nanaša na pojasnilo cene 0 v določenih postavkah, ni dopolnil v skladu s pozivom« (prvi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), pa tudi naročnikovo opozarjanje, da »je bila ponudba vlagatelja izključena zaradi neustreznega pojasnila ponudbenih cen in ne zaradi neizpolnjevanja pogoja ustreznega zavarovanja, zato so navedbe vlagatelja v tem delu nerelevantne« (prvi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo). Da »to ni bil razlog, zaradi katerega je bila ponudba vlagatelja s strani naročnika ocenjena kot nedopustna«, se, kot izhaja iz pripravljalne vloge (prvi odstavek na osmi strani), očitno zaveda tudi vlagatelj.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik iz razloga, ker »ni upošteval, da je cena v spornih postavkah ponudbenega predračuna 0,00 eur«, kršil »lastna določila iz razpisa« ter »določila ZJN-3 in temeljno načelo enakopravnosti« (drugi odstavek na deseti strani).

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija izvedla dokazne predloge vlagatelja v prvih štirih, šesti in sedmi alinei rubrike »Dokaz:« na trinajsti strani zahtevka za revizijo, pri tem pa je ugotovila, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik določil, da mora ponudba vsebovati tudi ustrezno izpolnjen, »podpisan in žigosan obrazec P-5: Specifikacije javnega naročila-popravek« ter ustrezno »izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec P-5a Predračun-popravek« (4. točka Navodil ponudnikom). Ponudniki so morali »v vseh zahtevanih obrazcih izpolni[ti] prazna polja in vsebine, ki so predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov« (naslov »Dopolnitev, popravek, sprememba ali pojasnilo ponudbe« 4. točke Navodil ponudnikom), ponudbo pa so morali predložiti »v tiskani in digitalni pdf. obliki na CD-ju (lahko tudi USB). V primeru neskladja med zapisom v digitalni in pisni obliki, se upošteva zapis v pisni obliki« (5. točka Navodil ponudnikom). Pri tem dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila sestavljata (med drugim) tudi »Obrazec P-5: Specifikacije javnega naročila - popravek« in »Obrazec P-5a: Predračun- popravek« (3. točka Navodil ponudnikom).

Državna revizijska komisija je ob proučitvi odločitve o oddaji naročila ugotovila, da je naročnik »zaradi neobičajno nizkih cen v ponudbi oz. cene niso navedene v obrazcu P-5a« vlagatelja »pozval k pojasnilu cen« (tretji odstavek na strani 2), ker vlagatelj »svoje ponudbe v zvezi s ceno ni ustrezno pojasnil,« pa je njegovo ponudbo »na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3« izključil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek na strani 3). Takšen zaključek zgolj dodatno potrjuje tudi prvi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija proučila ponudbo vlagatelja, z dne 8. 11. 2017, v pisni oziroma tiskani obliki (v nadaljevanju: ponudba), ter ugotovila, da se v njej nahaja tako podpisan Obrazec P-5 »SPECIFIKACIJE JAVNEGA NAROČILA« kot podpisani in žigosani Obrazci P-5a »Predračun - popravek« (Tabele 1, 1A, 1B, 1C, 2, 3, 3A, 3B, 4, 4A, 5 in 6). Kot je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil že naročnik (ponovil pa v četrtem odstavku na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo),
– v vrstici številka 11 »Beograd, Srbija« Tabele 2 »PREVOZ VREDNOSTNIH PREDMETOV IN VEČJIH TOVORNIH POŠILJK« Obrazca P-5a »Predračun - popravek« vlagatelj ni vpisal zahtevanih podatkov (med drugim) v stolpcih »Cena na enoto Ljubljana – lokacija brez DDV v EUR« in »Cena na enoto lokacija - Ljubljana brez DDV v EUR«, ki se nanašajo na »[p]revoz vrednostnih predmetov«, na »[v]ečje tovorne pošiljke - točka II.II.a obrazca P-5 Specifikacije« in na »[v]ečje tovorne pošiljke - točka II.II.b obrazca P-5 Specifikacije«. V izpostavljenih vrsticah je kot »vsota stolpcev 5,6,8,9,11,12 krat ponder iz stolpca 3« v Obrazcu P-5a »Predračun - popravek«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, vpisana cena 0,00 EUR
– v vrsticah številka 8 »Budimpešta, Madžarska«, 14 »Celovec, Avstrija«, 16 »Dunaj, Avstrija«, 25 »Monošter, Madžarska«, 47 »Trst, Italija« in 50 »Zagreb, Hrvaška« Tabele 3 »PREVOZ PAKETNIH POŠILJK Z LETALOM« Obrazca P-5a »Predračun - popravek« vlagatelj ni vpisal zahtevanih podatkov (med drugim) v stolpcih »Pošiljka težka do 50 kg«, »Pošiljka težka nad 50 kg do 100 kg«, »Pošiljka težka nad 100 kg do 1.000 kg« in »Doplačilo za vsakih nadaljnjih 100 kg teže nad 1.000 kg«, namenjenih vpisu cen »za navadne izvozne pošiljke v EUR brez DDV«. V izpostavljenih vrsticah je kot »vsota stolpcev 4, 5, 6 in 7 krat ponder iz stolpca 3« v Obrazcu P-5a »Predračun - popravek«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, vpisana cena 0,00 EUR.

Vsebinsko enaki podatki glede izpostavljenih vrstic in stolpcev izhajajo tudi iz vsebine datoteke na ključku USB, ki je sestavni del ponudbe vlagatelja. Upoštevaje navedeno »neskladja med zapisom v digitalni in pisni obliki« v teh delih ni (primerjaj 5. točko Navodil ponudnikom).

Ker so morali ponudniki »v vseh zahtevanih obrazcih izpolni[ti] prazna polja in vsebine, ki so predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov« (naslov »Dopolnitev, popravek, sprememba ali pojasnilo ponudbe« 4. točke Navodil ponudnikom) in »ponuditi vse postavke v predračunu« (naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom), je naročnik vlagatelja s pozivom, številka 430-40/2017/42, z dne 17. 11. 2017 (v nadaljevanju: poziv z dne 17. 11. 2017), v relevantnem delu pozval k pojasnilu na sledeč način: »V obrazcu P-5a Predračun v Tabeli 2« […] »pod št. 11 in v Tabeli 3« […] »pod št. 8, 14, 16, 25, 47 in 50 ni navedenih cen. V skladu z navodili ponudnika - popravek« […] »4. točka, Predračun mora ponudnik vpisati vse postavke v predračunu. Če pri kakšni postavki ne bo vpisana cena, se šteje, da je cena 0 (nič). V skladu za navedenim vas prosimo za pojasnilo neobičajno nizke cene oz. ali je cena 0 (nič)«. Naročnik je ob tem zaključil, da bo moral v primeru, če vlagatelj v zahtevanem roku ne bo pojasnil ustreznih informacij, njegovo ponudbo izključiti.

Vlagatelj je v vlogi, številka 430-40/2017, z dne 22. 11. 2017 (v nadaljevanju: vloga z dne 22. 11. 2017), v odgovor na naročnikov poziv z dne 17. 11. 2017 v pravno relevantnem delu zapisal: »V zvezi z manjkajočimi cenami v tabeli 2 pod številko 11 in v tabeli 3 pod številkami 8, 14, 16, 25, 47 in 50« […] »vam sporočamo, da smo cene sicer vpisali v tabeli, vendar je v obeh tabelah v tretjem stolpcu vključen ponder, ki je pri navedenih postavkah 0. Vsaka cena, ki smo jo vpisali, se je avtomatično pomnožila s ponderjem 0, zato je cena lahko samo 0«.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik jasno določil, da se v primeru, če »pri kakšni postavki ne bo vpisana cena,« […] »šteje, da je cena 0 (nič)« (naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom), v naslovu »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom pa je pojasnil tudi, da je v Obrazcih P-5a »Predračun« […] »v tabelah tudi stolpec z nazivom ponder, ki pomeni pogostost naročanja. Ponder je pomnožen s ceno storitve, seštevek vseh postavk je podlaga za izbiro najugodnejše ponudbe na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba«. Kot izhaja tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, v posledici »cene teh postavk iz predračuna ne vplivajo na merilo za izbor najugodnejše ponudbe« (tretji odstavek na strani 2), prezreti pa ne gre niti zatrjevanja naročnika, da »[p]olja, kjer se vpisujejo cene,« […] »nimajo vnesenih formul« (sedmi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da ni pravilen naročnikov zaključek v odločitvi o oddaji naročila, da vlagatelj »svoje ponudbe v zvezi s ceno ni ustrezno pojasnil« (prvi odstavek na strani 3). Neodvisno od odgovora na vprašanje namreč, ali je bil v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja naročnikov poziv z dne 17. 11. 2017 (upoštevaje določbi naslova »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom, citirani v prejšnjem odstavku tega sklepa) na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 sploh potreben (naročnik v drugem odstavku na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo sicer navaja, da »je domneval, da vlagatelj dejansko ni ponudil storitev v teh postavkah«), iz vloge z dne 22. 11. 2017 jasno izhaja, da je cena na enoto v postavkah, ki jih je v pozivu z dne 17. 11. 2017 izpostavil naročnik, »lahko samo 0«. To pomeni, da je cena na enoto vsake od omenjenih postavk »lahko samo 0« (in tudi je 0). Takšen zaključek narekuje tudi naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom, v katerem je naročnik jasno določil pravilo, po katerem se v primeru, če »pri kakšni postavki ne bo vpisana cena,« […] »šteje, da je cena 0 (nič)«. V predstavljenem smislu tako po eni strani ni upravičeno zatrjevanje naročnika, da vlagatelj »ni pojasnil cene oziroma potrdil, da je cena nič« (četrti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), po drugi strani pa je upravičeno sklicevanje vlagatelja na naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom in njegov zaključek, da »je jasno, da je cena pri postavkah, ki niso vpisane, 0,00 eur« (drugi odstavek na deseti strani zahtevka za revizijo). Ob upoštevanju vsebine vlagateljeve ponudbe in vloge z dne 22. 11. 2017 tako iz razlogov, predstavljenih doslej, ni pravno relevantno, ali je vlagatelj (sprva) imel namen pri spornih postavkah v ponudbi vpisati cene na enoto, višje ali drugačne od 0 (kar izpostavlja naročnik v tretjem in šestem odstavku na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Domnevni namen vlagatelja se namreč navzven ni izrazil v obliki izkazane volje v smislu, da bi vlagatelj v svoji ponudbi pri izpostavljenih postavkah vpisal cene na enoto (višje ali drugačne od 0). Volja, kot izhaja iz vloge z dne 22. 11. 2017, le potrjuje, da cene na enoto v omenjenih postavkah vlagateljeve ponudbe znašajo 0,00 EUR. Iz razloga, ker pri teh postavkah v ponudbi cena ni vpisana, se tudi sicer »šteje, da je cena 0 (nič)« (naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom), pri čemer ne gre prezreti niti, da vlagatelj v drugem odstavku na peti strani pripravljalne vloge le dodatno potrjuje, da je bila njegova volja, da »se bodo sporne postavke v ponudbenem predračunu obračunale po ceni 0, 00 EUR«. Res je tudi, da »[n]ikjer iz njegove ponudbe ne izhaja volja, da spornih postavk ne ponuja, oz, da jih ponuja po drugi ceni« (drugi odstavek na šesti strani pripravljalne vloge). V posledici tako ni ustrezno zatrjevanje naročnika, da »je vlagatelj svojo ceno v nekaterih postavkah očitno spreminjal«, niti ni ustrezno zatrjevanje naročnika, da je vlagatelj pojasnil, da »cena storitev v teh postavkah ni 0« (oboje šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), oziroma, da »je vlagatelj z namenom saniranja vsebine svoje ponudbe podal zavajajočo razlago, ki se ne sklada z dejanskim stanjem« (prvi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob tem ne gre prezreti zatrjevanja vlagatelja, da zanj, ko »je pripravljal odgovor, ni bilo sporno, da je cena teh manjkajočih postavk 0« (drugi odstavek na šesti strani pripravljalne vloge).

V zvezi z zatrjevanji vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na vprašanje neobičajno nizke ponudbe (86. člen ZJN-3), zadostuje ugotoviti, da odločitve o oddaji naročila ni razumeti na način, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izključil tudi iz razloga, ker naj bi bila neobičajno nizka. Naročnik je namreč izključitev vlagateljeve ponudbe utemeljil na petem odstavku 89. člena ZJN-3 in je ni zavrnil na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZJN-3. Glede na navedeno je v predstavljenem smislu upravičeno zatrjevanje naročnika, da ponudbe vlagatelja ni izključil (zavrnil) zato, ker »naj bi bila cena neobičajno nizka« (četrti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), po drugi strani pa ni upravičeno ne zatrjevanje vlagatelja, da je naročnik »očitno spremenil svoje naziranje, ki ga je podal v prvotni odločitvi o tem, zakaj je ponudbo vlagatelja izključil« (četrti odstavek na tretji strani pripravljalne vloge), ne zatrjevanje vlagatelja, da »je naročnik prvotno obrazložitev svoje odločitve spremenil, kar pa vlagatelju onemogoča pravico do z ustavo zagotovljenega učinkovitega pravnega varstva« (drugi odstavek na peti strani pripravljalne vloge). Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija pripominja, da bi bil tudi sicer neprepričljiv zaključek, da je ponudba zaradi postavk, za katere je že vnaprej veljalo pravilo, po katerem se v primeru, če »pri kakšni postavki ne bo vpisana cena,« […] »šteje, da je cena 0 (nič)« (naslov »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom), ponder, ki pomeni (predvideno) pogostost naročanja pa je 0, neobičajno nizka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (2. točka na osmi in deveti strani) še zatrjuje, da »izpodbijana odločitev na ustreza standardu obrazloženosti, saj bi moral naročnik pojasniti, kaj šteje za ustrezno obrazložitev, oz na kašen način bi moral vlagatelj ponudbo pojasniti v tem delu« (zadnji odstavek na osmi strani), pa tudi, da o razlogih, ki »so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve«, […] »ni bil obveščen, ampak lahko samo ugiba, zakaj svoje ponudbe v zvezi s ceno, ni ustrezno pojasnil« (predzadnji odstavek na deveti strani).

Državna revizijska komisija o utemeljenosti zahtevka za revizijo v zadevnih vsebinah, v katerih vlagatelj po vsebini zatrjuje, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev njegove ponudbe (kot ponudbe neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran), v posledici pa, da je naročnik z vsebino njene obrazložitve kršil prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v nadaljevanju ni odločala. Pri presoji omenjene zatrjevane domnevne kršitve naročnika je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da povzeto ravnanje naročnika ni kršitev, ki v okoliščinah tokratnega konkretnega dejanskega stanja (v katerih je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila že iz razlogov, predstavljenih doslej) bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (16.a člen ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Tudi sicer pa gre ugotoviti, da je vlagatelj (sodeč po vsebini zahtevka za revizijo) odločitev o oddaji naročila razumel (in to) na ustrezen način.

Glede na vse doslej navedeno je naročnik s tem, ko je ugotovil, da »ponudnik Vatovec d.o.o. svoje ponudbe v zvezi s ceno ni ustrezno pojasnil«, v posledici pa je ponudbo »na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3« izključil (prvi odstavek na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi 5. točka na strani 4 odločitve o oddaji naročila), kršil alineo a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3 (v zvezi s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), kršil pa je tudi tretjo poved prvega odstavka naslova »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom, po kateri se v primeru, če »pri kakšni postavki ne bo vpisana cena,« […] »šteje, da je cena 0 (nič)«. V pravno relevantnem delu (v postavkah, ki so predmet odločanja v tem postopku pravnega varstva) namreč ni dokazano, da njegova ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (glej 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), niti v pravno relevantnem delu ni dokazano, da bi vlagatelj ne ponudil vseh postavk v predračunu, kot to zahteva druga poved prvega odstavka naslova »Predračun« 4. točke Navodil ponudnikom.

Državna revizijska komisija je v posledici dosedanje obrazložitve tega sklepa na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-40/2017/61, z dne 5. 12. 2017.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne strošek »[t]aksa: 1000 EUR« in »[o]dv. nagrada za zastopanje, po odv. tarifi 40/1 – 3000 točk in 22 % DDV = 1.377,00 EUR + 22 % DDV«. Povračilo stroškov vlagatelj zahteva z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR (drugi odstavek 71. člena ZPVPJN),
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 302,94 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 2.679,94 EUR.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov postopka vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka (in ne »od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo«, kot to v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj). Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.679,94 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 26. 1. 2018


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran