018-260/2017 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mensel Sistemi in avtomatizacija, d.o.o., Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 16. 1. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka javnega naročila z dne 27. 6. 2017, št. 43001-211/2017/2 in Obvestila o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 9. 2017, pod št. objave JN007937/2017-B01, in v Uradnem listu EU dne 5. 9. 2017, pod št. objave 2017/S 169-346405, zadnji Popravek dne 16. 11. 2017, pod št. objave JN007937/2017-K04, in v Uradnem listu EU dne 17. 11. 2017, pod št. objave 2017/S 221-458641, izvaja odprti postopek za izbiro izvajalca ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko.

Vlagatelj je pravočasno, pred potekom roka za prejem ponudb, ki se je iztekel 24. 11. 2017 ob 10. uri, vložil Zahtevek za revizijo z dne 24. 11. 2017, osebno vložen pri naročniku istega dne ob 9:34 (zavedeno v sistem naročnika), v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi, podaljša rok za oddajo ponudb, datum javnega odpiranja ponudb prestavi najmanj za 30 dni, obenem pa ustrezno podaljša rok za postavitev vprašanj na način, da bo zainteresiranim ponudnikom omogočeno, da naročnika opozorijo na nejasnosti in dvoumnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma na kršitve javno-naročniške zakonodaje. Vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj v zvezi z nejasnostjo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, podanih odgovorov, pojasnil in sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter onemogočanja postavitve vprašanj zatrjuje, da je naročnik tekom postopka prejel več zahtev za pojasnila in spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s strani ponudnikov in podal skope odgovore, ki ne omogočajo priprave dopustne ponudbe. Kljub danim pojasnilom naročnika je zato še vedno odprtih več vprašanj. Vlagatelj izpostavlja tudi, da zaradi nejasnosti nikakor ne bo mogoča primerjava ponudb, saj temelj za pripravo ponudbe ni podan jasno oziroma vzpostavlja možnost različnih tolmačenj s strani zainteresiranih ponudnikov. Vlagatelj zatrjuje še, da naročnik, navkljub podaljševanju roka za oddajo ponudb ter dodatnim pojasnilom in spremembam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudnikom ni omogočil, da bi v zvezi z nejasnostmi naročniku zastavili vprašanja, s čemer je kršil temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti.

Vlagatelj izpostavlja nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katere je bilo opozorjeno že v okviru postavljanja vprašanj, vendar je naročnik nanje podal dvoumne odgovore, ki še vedno ne dosegajo standarda zadostne opredelitve predmeta javnega naročila, posledično pa ne omogočajo oddaje dopustne ponudbe. Vlagatelj zatrjuje:
- nejasnost točke 4.6 Sodelovanje iz Posebnih pogojev pogodbe, v zvezi s katero je naročnik objavil pavšalen odgovor, v katerem ni pojasnil, kaj se bo zgodilo v primeru, ko bo dejansko nastopila situacija, ko bo zaradi drugih projektov, na katere izbrani izvajalec v okviru tega naročila objektivno ne bo imel nobenega vpliva, ogrožena realizacija predmeta tega javnega naročila. Ni jasno, ali bo moral izbrani ponudnik plačati pogodbeno kazen v primeru, ko bodo dela na drugih projektih zamujala ali ne bodo izvedena kvalitetno. Odprtih je mnogo vprašanj, ki jih naročnik ni opredelil, na taka ravnanja ga zainteresirani ponudniki niso mogli opozoriti, hkrati pa je, zaradi situacije, ker ponudnik prevzema odgovornosti in rizike zaradi neizvršitve del, na katere objektivno nima vpliva, kršeno načelo sorazmernosti.
- nejasnost glede zagotavljanja čuvajske službe, nejasnost glede količine kontaminiranega izkopanega materiala in glede prevzemanja stroškov, neskladja med projekti, splošnimi in tehničnimi pogoji, nejasnost v zvezi z garancijami, saj na eni strani spreminjanje predpripravljenih obrazcev ni dopuščeno, na drugi strani pa naročnik napotuje ponudnike, naj spremenijo vzorce, skladno s podanimi odgovori, ter druge nejasnosti, na katere bi zainteresirani ponudniki opozorili, v kolikor bi jim bilo to omogočeno.
- neskladje med popisom del in podanimi odgovori, kjer ni jasno, ali bodo ponudniki dejansko ponudili količino in blago, skladno z navedbami, objavljenimi v popisu ali količino in blago, skladno s podanimi odgovori in spremembami, saj so v popisu del določene ene merske enote, specifikacije predmeta in druge relevantne navedbe, ki v objavljenih popravkih niso upoštevane.
- napake v predpripravljenih popisih del s ponudbenim predračunom, na katere zainteresirani ponudniki po roku za oddajo ponudb niso mogli več opozarjati.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko ni zagotovil ustreznih podatkov v zvezi s predmetom javnega naročila ter ni pripravil jasnih in koherentnih določb, vplival na možnost oblikovanja ponudbe vlagatelja, na konkurenčnost njegove ponudbe in na zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov.

Vlagatelj očita naročniku, da je ravnal nezakonito, ko ponudnikom, skladno z načelom transparentnosti, ni omogočil, da bi pridobili vse relevantne informacije, ki jih potrebujejo za oddajo dopustne ponudbe, saj je rok za oddajo ponudb podaljšal do 24. 11. 2017, roka za postavitev vprašanj, ki se je iztekel 30. 10. 2017, pa ne. Prav tako na zastavljena vprašanja ni tekoče objavljal odgovorov, ampak jih je objavil šele po tem, ko se je rok za postavljanje dodatnih vprašanj že iztekel. Takrat je namreč objavil dva popravka, s katerima je v bistvenih delih spreminjal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ter preko 50 dodatnih pojasnil in odgovorov, ti pa so odpirali nove nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v zvezi s katerimi zainteresirani ponudniki niso mogli več pridobiti nobenih pojasnil. Vlagatelj meni, da zahteve naročnika niso determinirane niti do te mere, da bi vlagatelj lahko jasno utemeljil njihovo spornost in da mu je bilo z naročnikovim ravnanjem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.

Vlagatelj zaključuje, da je naročnik s tem, ko ni podal jasnih in nedvoumnih zahtev glede predmeta naročila in ko glede teh zahtev ni dopustil postavitve vprašanj ter razjasnitve nejasnosti, kršil najmanj načelo transparentnosti javnega naročanja, načelo sorazmernosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov, zakonsko dolžnost, da predmet javnega naročila opredeli na jasen in nedvoumen način, ter pravico ponudnikov do učinkovitega pravnega varstva.

Naročnik je 24. 11. 2017 ob 12. uri izvedel javno odpiranje ponudb.

Naročnik je 7. 12. 2017 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, št. 43001-211/2017/14, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik navaja, da je zaradi podaje dodatnih pojasnil in sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predvsem pa zaradi številnih pobud zainteresiranih ponudnikov ter v želji po pridobitvi korektnih ponudb, res večkrat podaljšal rok za oddajo ponudb in pri tem spoštoval vse zakonske zahteve. Ponudniki so imeli od trenutka objave javnega naročila do poteka roka za postavljanje vprašanj 57 dni možnost postavljati vprašanja, kar je bistveno več, kot znaša zakonsko določen rok. Naročnik je ažurno odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja, vsi odgovori pa so bili objavljeni najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb na portalu javnih naročil, dostopni vsem zainteresiranim ponudnikom in sorazmerni predmetu javnega naročanja. Naročnik meni, da na portalu javnih naročil ni dolžan v nedogled dopuščati možnosti postavljanja vprašanj, ker to vodi v neskončno trajanje postopka javnega naročila, ponudniki pa bi to lahko izkoriščali, dolžan pa je pravočasno objaviti odgovore na postavljena vprašanja, kar je tudi storil.

Glede nejasnosti točke 4.6 Sodelovanje iz Posebnih pogojev pogodbe naročnik ugotavlja, da vlagatelj izpostavlja hipotetične situacije, ki se utegnejo odviti na drugih projektih, čeprav je iz pogodbenih določil (10. člen vzorca pogodbe) popolnoma jasno in nedvoumno, da bo izvajalec dolžan plačati pogodbeno kazen le v primeru, če bo zamuda nastala zaradi njegove krivde. Jasno je, da izbrani ponudnik ne more odgovarjati za kvaliteto izvedbe izvajalcev po drugih sklenjenih pogodbah in naročnik tega niti ne zahteva. Naročnik opozarja še, da vlagatelj ne zatrjuje ali dokazuje nezakonitosti pogodbenega razmerja zaradi sporne točke, ampak zgolj navaja, da naj odgovornost izvajalca ne bi bila jasno določena. Celotno pogodbeno razmerje urejajo Splošni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, izdani od Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils (FIDIC), prva izdaja 1999, t.i. Fidic rdeča knjiga, ki do potankosti ureja večino običajnih situacij, do katerih pride pri izvajanju pogodbe. Med drugim je tako v točki 2.1. natančno urejena tudi obveznost naročnika do povrnitve škode, v kolikor izvajalcu ni bilo omogočeno izvajati svojih del. Naročnik s tem v zvezi zaključuje, da izvajalec ne more biti odgovoren za obveznosti drugih udeležencev projekta, kar pa ne pomeni, da naročnik od izvajalca ne more zahtevati, da se tudi sam prilagaja drugim udeležencem, ki delujejo v okviru drugih projektov na istem gradbišču. Naročnik očitke vlagatelja zavrača kot nedokazane in neutemeljene.

Naročnik tudi navedbe vlagatelja glede ostalih očitkov zavrača kot nedokazane in neutemeljene in v zvezi z njimi podaja svoje stališče:
- naročnik je jasno in nedvoumno odgovoril na vprašanje glede zagotavljanja čuvajske službe; podjetij za opravljanje tovrstne dejavnosti je več, od sposobnosti izvajalca del in njegove organizacije dela je odvisno, koliko ur čuvajske službe in kje jo bo potreboval.
- s popravki je naročnik odpravil vse računske napake v ponudbenem predračunu; če bi kakšna napaka ostala, bi bili vsi ponudniki postavljeni v enak položaj, v fazi pregledovanja in preverjanja ponudb pa naročnik računske napake lahko odpravi.
- skladno s točko 2.3 Navodil za pripravo ponudbe in določbami ZJN-3, vsa pojasnila in spremembe postanejo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in jih morajo zainteresirani ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati.
- glede na pridobljeno Poročilo o oceni fizikalno-kemijskih lastnosti zemeljskih izkopov na območju ureditve železniškega vozlišča Pragersko, pridobljeno v času objave predmetnega javnega naročila, in rezultate analize, ki iz njega izhajajo, je naročnik objavil dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katere izhaja, da na lokaciji gradbišča kontaminiranega materiala ne pričakuje. Če se bo izkazalo, da izkopani material predstavlja nevarni odpadek, prevzame stroške odvoza in trajnega deponiranja naročnik.
- v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni neskladij med projekti, splošnimi in tehničnimi pogoji, v 24. členu osnutka pogodbe pa je določen prioritetni vrstni red, v skladu s katerim bi se dokumenti v primeru neskladja tolmačili.
- naročnik je objavil popravljen popis del, usklajen z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil.

Naročnik še dodaja, da
- je tekoče, predčasno in v zakonskih rokih korektno odgovarjal na vprašanja ponudnikov, čeprav bi nanje lahko odgovoril zadnji zakonski dan,
- ob drugem podaljšanju roka za oddajo ponudb ni omogočil novega postavljanj vprašanj, saj je bila njegova dopolnitev, glede količine kontaminiranega izkopanega materiala in s tem povezanih stroškov, jasna in nedvoumna,
- po poteku roka za postavljanje vprašanj ni navedel preko 50 dodatnih pojasnil in odgovorov na vprašanja, ampak se je popravek nanašal le na eno področje z dvema postavkama v ponudbenem predračunu, in sicer na kontaminiran material,
- skuša vlagatelj s pavšalnimi, splošnimi in nenatančnimi navedbami onemogočiti naročniku nadaljnjo izpeljavo postopka izbire ustreznega izvajalca, zaradi česar se oddaljuje rok za pričetek izvajanja del, naročniku pa nastaja škoda,
- je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasna in nedvoumna že v fazi priprave in oddaje ponudb,
- je spoštoval vsa določila ZJN-3 glede objave javnega naročila in rokov ter načela javnega naročanja.

Naročnik zaključuje, da je, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, izvedel odpiranje ponudb, da je prejel tri ponudbe in da so bile ponudbe cenovno primerljive, kar kaže na to, da vlagateljevi očitki očitno ne držijo, saj so trije ponudniki lahko oblikovali in oddali svoje ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13. 12. 2017 in dne 20. 12. 2017, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o javnem naročilu in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki jo je prejel 11. 12. 2017, ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo, poleg tega, da je bil s strani aktivno legitimirane osebe vložen pravočasno, izpolnjuje tudi pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN), ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da je ravnal nezakonito, ker roka za postavljanje vprašanj, kljub podaljšanju roka za prejem ponudb, ni podaljšal, očita pa mu tudi, da na zastavljena vprašanja ni tekoče objavljal odgovorov oziroma jih je objavil šele po poteku roka za postavljanje vprašanj.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je namen vprašanj, ki jih zainteresirani ponudniki na portalu javnih naročil zastavljajo naročniku, pojasnjevanje in razjasnjevanje nejasnih in spornih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. ZJN-3 glede postavljanja vprašanj ne vsebuje posebnih določb in tako npr. ne določa, kakšen je minimalni rok, ki ga naročnik lahko določi za postavljanje vprašanj, kdaj, v kakšnih okoliščinah in kolikokrat (in če sploh) ga je naročnik dolžan podaljševati, v kolikšnem času mora na zastavljena vprašanja odgovoriti, na kakšen način (npr. na vsako vprašanje posebej, na več vprašanj skupaj) in kako pogosto bo odgovarjal na vprašanja (npr. enkrat dnevno, enkrat tedensko) ipd. Vse navedeno je torej odvisno od posameznega naročnika in njegove organizacije izvajanja postopka oddaje javnega naročila. Omejitev, povezana s postavljanjem vprašanj, ob siceršnjem upoštevanju temeljnih načel javnega naročanj, pa izhaja iz obveznosti naročnika, da podaljša rok za prejem ponudb, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb oziroma v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb (tretji odstavek 74. člena ZJN-3). Dolžnost naročnika je torej, da dodatne informacije oziroma odgovore, ki so jih gospodarski subjekti pravočasno zahtevali (to je do poteka roka za postavljanje vprašanj), objavi na portalu javnih naročil (v odvisnosti od vsebine in trenutka objave teh odgovorov, pa skladno z omenjenim členom po potrebi podaljša tudi rok za prejem ponudb), ni pa njegova dolžnost (razen v primerih, ko mu to omogoča ali pa od njega zahteva ZJN-3), da (katerikoli) rok podaljša vsakič, ko dodatno informacijo ali odgovor objavi na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija po vpogledu na portal javnih naročil in v dokumentacijo naročnika najprej ugotavlja, da je naročnik v Obvestilu o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 9. 2017, pod št. objave JN007937/2017-B01, in v Uradnem listu EU dne 5. 9. 2017, pod št. objave 2017/S 169-346405, določil, da se rok za prejem ponudb izteče dne 20. 10. 2017 ob 10:00 uri, rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj pa dne 11. 10. 2017 ob 10:00 uri. V Popravku (EU 14 – SL), ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 12. 10. 2017, pod št. objave JN007937/2017-K01, in v Uradnem listu EU dne 13. 10. 2017, pod št. objave 2017/S 197-404273, je naročnik rok za prejem ponudb podaljšal do dne 14. 11. 2017, rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj pa do dne 30. 10. 2017. V Popravku (EU 14 – SL), ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 13. 11. 2017, pod št. objave JN007937/2017-K03, in v Uradnem listu EU dne 14. 11. 2017, pod št. objave 2017/S 218-452808, je naročnik rok za prejem ponudb podaljšal še do dne 24. 11. 2017 (ni pa podaljšal roka za postavljanje vprašanj).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik objavil več odgovorov na vprašanja zainteresiranih ponudnikov, in sicer:
- pred potekom roka za postavljanje vprašanj: dne 5. 9. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel dne 5. 9. 2017, dne 7. 9. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel dne 6. 9. 2017, dne 12. 9. 2017 na vprašanje, ki ga je prejel dne 11. 9. 2017 (9:44), dne 29. 9. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel v obdobju od dne 11. 9. 2017 (15:07) do dne 20. 9. 2017, dne 4. 10. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel v obdobju od dne 21. 9. 2017 do dne 28. 9. 2017, dne 10. 10. 2017 na vprašanje, ki ga je prejel dne 2. 10. 2017, dne 17. 10. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel v obdobju od dne 29. 9. 2017 do dne 10. 10. 2017 (9:30), dne 27. 10. 2017 na vprašanja, ki jih je prejel v obdobju od dne 10. 10. 2017 (11:59) do dne 23. 10. 2017 (10:20) in
- po poteku roka za postavljanje vprašanj: dne 7. 11. 2017 na vprašanji, ki ju je prejel dne 19. 10. 2017 ob 8:29 uri in dne 20. 10. 2017 ob 7:41 uri, in na vprašanja, ki jih je prejel v obdobju od dne 23. 10. 2017 (14:17) do dne 30. 10. 2017.

Upoštevaje pregled kronologije naročnikovih objav odgovorov na vprašanja, ki jih zainteresirani ponudniki na portalu javnih naročil postavljajo naročniku, čas, ki so ga zainteresirani ponudniki imeli na voljo za postavljanje vprašanj, in dejstvo, da ZJN-3 ne določa niti načina niti roka, v katerem mora naročnik objaviti odgovore na zastavljena vprašanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da odgovorov ni objavljal tekoče, kot to zatrjuje vlagatelj.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročniku, upoštevaje ZJN-3 in opisan namen vprašanj, ki jih zainteresirani ponudniki na portalu javnih naročil zastavljajo naročniku, ni mogoče očitati niti, da je ravnal nezakonito, ker roka za postavljanje vprašanj, kljub zadnjemu podaljšanju roka za oddajo ponudb (s 14. 11. 2017 na 24. 11. 2017), ni podaljšal, prav tako pa mu ni mogoče očitati, da je kršil ZJN-3 s tem, ko je določene odgovore na zastavljena vprašanja na portalu javnih naročil objavil šele po poteku roka za postavljanje vprašanj. Rok za postavljanje vprašanj določa namreč trenutek, do katerega zainteresirani ponudniki lahko naročniku postavljajo vprašanja glede spornih oziroma nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni pa to hkrati tudi rok, do katerega mora naročnik objaviti svoje odgovore na zastavljena vprašanja (tako tolmačenje nima podlage v ZJN-3, bilo bi pa tudi, vsaj v primeru, ko bi zainteresirani ponudnik vprašanje zastavil tik pred potekom roka, nemogoče).

Upoštevaje, da torej naročniku ni mogoče očitati, da je v povezavi z rokom za postavljanje vprašanj ravnal v nasprotju z ZJN-3, Državna revizijska komisija preostalih, v povezavi s to kršitvijo zatrjevanih navedb vlagatelja, glede kršitev načela transparentnosti javnega naročanja, načela sorazmernosti in načela enakopravne obravnave ponudnikov, ni obravnavala. Če namreč naročniku ni mogoče očitati kršitev v zvezi s samim rokom za postavljanje vprašanj, do preostalih zatrjevanih kršitev, vezanih na predpostavljeno kršitev tega roka, sploh ni moglo priti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja v zvezi z nejasnostjo glede odgovornosti izbranega ponudnika za ravnanja drugih izvajalcev, na katere objektivno nima vpliva, kot izhaja iz točke 4.6 Sodelovanje iz Posebnih pogojev pogodbe, in navedbo, da je s tem, ko ponudnik prevzema opisane rizike, kršeno načelo sorazmernosti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v sporno točko 4.6 Sodelovanje iz Posebnih pogojev pogodbe, ki določa:
»Črta se 2. in 3. odst. podčlena 4.6.
Podčlenu 4.6 se na koncu doda besedilo, ki glasi:
»Izvajalec se zaveže sodelovati z izvajalcem SV naprav na projektu Nadgradnja železniške proge Zidani Most – Šentilj - državna meja. Po potrebi mora prilagoditi izvedbo del predvsem izvajanju SV naprav in uskladiti terminski plan izvajanja del ter ga usklajenega predati Inženirju v potrditev.
Izvajalec zaradi zahteve po sodelovanju z drugimi izvajalci, ki so vključeni v izvajaje del na gradbišču, ni upravičen do priznanja in plačila dodatnih stroškov, kakor tudi ne do podaljšanja pogodbenega roka.«.

Iz citirane določbe posebnih pogojev pogodbe je razvidno, da se le-ta ne nanaša na fazo postopka oddaje javnega naročila, temveč na fazo izvajanja pogodbe o izvedbi predmetnega naročila. Ne gre za določbo, ki se nanaša na ugotavljanje sposobnosti ali na merila za oddajo javnega naročila, niti ne predstavlja zahteve, ki bi jo morali izpolniti ponudniki, da bi v postopku oddaje javnega naročila lahko sodelovali, ampak gre za pogodbeno določilo, ki bo urejalo bodoče obligacijsko razmerje med naročnikom in izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na obveznost izbranega ponudnika, da sodeluje z drugimi izvajalci, vključenimi v izvajanje del na gradbišču in z njimi (po potrebi) usklajuje svoj terminski plan izvajanja del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana določba posebnih pogojev pogodbe vlagatelju ne otežuje ali preprečuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila in kot taka v ničemer ne posega v njegov položaj (potencialnega) ponudnika. Ne glede na njen obstoj namreč vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z njo nima obveznosti, vezanih na pripravo ponudbe, oziroma obveznosti, vezanih na njegovo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, saj se bo citirana določba uporabila šele po zaključenem postopku oddaje javnega naročila in po sklenitvi pogodbe o izvedbi predmetnega naročila z izbranim ponudnikom. Odločitev, ali bo gospodarski subjekt sodeloval v postopku oddaje javnega naročila in v primeru predložitve ekonomsko najugodnejše ponudbe sklenil pogodbeno razmerje v vsebini, kot jo je določil naročnik, je lastna odločitev vsakega gospodarskega subjekta, pri čemer gre poudariti, da so vsi gospodarski subjekti v enakem položaju, saj naročnik nobenemu izmed njih ni določil drugačnih pogojev, vezanih na zapisano obveznost sodelovanja z drugimi izvajalci, vključenimi v izvajanje del na gradbišču. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da citirana sporna določba, v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja, ni (oziroma ne more biti) v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj se slednje nanaša na postopek izvedbe javnega naročila oziroma na izbiro, določitev in uporabo pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila in ne na sorazmernost prevzetih obveznosti izbranega ponudnika v fazi izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Upoštevaje ugotovljeno, Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o nejasnosti določbe 4.6 Sodelovanje iz Posebnih pogojev pogodbe in zatrjevano kršitev načela sorazmernosti zavrača kot brezpredmetne.

Dalje Državna revizijska komisija izpostavlja že večkrat zapisano stališče, v skladu s katerim je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja, skladno s 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena, zahteva aktivno vlogo pri navajanju očitanih kršitev, pravno relevantnih dejstev ter predlaganju dokazov, s katerimi se dokazujejo očitane kršitve.

Ker so v ZPVPJN obvezne sestavine zahtevka za revizijo le taksativno naštete, je potrebno zahteve glede zatrjevanih kršitev, dejstev in njihovega dokazovanja, iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP tako v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Navedeni določbi ZPP, iz katerih izhaja pravilo o trditveno dokaznem bremenu, namreč tožniku najprej nalagata trditveno breme oziroma dolžnost, da v tožbi jasno, določno in konkretno navede pravno relevantna dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, resničnost zatrjevanih dejstev pa se ugotavlja z dokazi, ki jih mora prav tako predlagati tožnik ter s tem izpolniti še svoje dokazno breme. Četudi iz navedenega izhaja, da je trditveno dokazno breme v vzajemni korelaciji, pa je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se dokazovanje sploh izvede. Da bi torej stranka v sporu (lahko) uspela, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretno navede vsa dejstva, ter obenem predlagati dokaze, ki bodo resničnost navedenih dejstev tudi izkazali.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer nejasnost glede zagotavljanja čuvajske službe, nejasnost glede količine kontaminiranega izkopanega materiala in glede prevzemanja stroškov, neskladje med projekti, splošnimi in tehničnimi pogoji, nejasnost glede garancij, neskladje med popisom del in podanimi odgovori, napake v predpripravljenih popisih del s ponudbenim predračunom in druge nejasnosti, na katere bi zainteresirani ponudniki lahko opozorili.

Da bi vlagatelj z navedbami o nejasnostih, neskladjih in napakah v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko uspel, bi moral določno ter konkretno navesti dejstva (konkretizirano pojasniti, kakšna je vsebina vseh zatrjevanih nejasnosti, v čem se kažejo zatrjevana neskladja oziroma zatrjevane napake), iz katerih bi zatrjevane kršitve izhajale, poleg tega pa bi moral predlagati tudi dokaze, ki bi navedena dejstva potrjevali. Ker vlagatelj s svojimi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja in dejstev o domnevnih kršitvah naročnika ni navedel določno ter konkretno oziroma jih sploh ni navedel, ni izpolnil svojega trditvenega bremena, ki je predpogoj za začetek dokaznega postopka, zato se izvajanje dokazov, tudi če bi ti v konkretnem primeru bili predlagani, sploh ne bi moglo pričeti.

Ob upoštevanju navedenega, Državna revizijska komisija naštetih navedb vlagatelja o nejasnostih, neskladjih in napakah v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zaradi pomanjkanja trditvene podlage ni mogla vsebinsko obravnavati.

Državna revizijska komisija iz istega razloga, to je pomanjkanja trditvene podlage, prav tako ni mogla vsebinsko obravnavati navedb vlagatelja, da je naročnik na vprašanja podal skope odgovore, ki ne omogočajo priprave dopustne ponudbe, da ne bo mogoča primerjava ponudb, da se vzpostavlja možnost različnega tolmačenja zainteresiranih ponudnikov, da določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso jasne in koherentne ter da zahteve naročnika niso determinirane do te mere, da bi vlagatelj lahko utemeljil njihovo spornost in učinkovito uveljavljal pravno varstvo. Vlagatelj namreč tudi s temi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja in dejstev o domnevnih kršitvah naročnika ni navedel določno ter konkretno oziroma jih sploh ni navedel.

Ker, kot prehodno ugotovljeno, Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer strošek plačane takse za revizijski zahtevek.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16. 1. 2018



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Mensel Sistemi in avtomatizacija, d.o.o., Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 10, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran