018-001/2018 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »Posodobitev in preureditev stanovanjskih enot - sklop 2: Oprema«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 1. 2018

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. JN 4300-3/2017-1 z dne 21. 12. 2017. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 6. 2017 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006415/2017-B01, objavil javno naročilo po odprtem postopku za »Posodobitev in preureditev stanovanjskih enot« v dveh sklopih. Dne 11. 9. 2017 je naročnik sprejel odločitev št. JN 4300-3/2017-1-Ob, s katero je za sklop 1: Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku, za sklop 2: Oprema pa je vse ponudbe v skladu z 90. členom ZJN-3 zavrnil. Za sklop 2: Oprema je naročnik nato izvedel nov postopek, in sicer postopek s pogajanji brez predhodne objave, v okviru katerega je dne 6. 12. 2017 sprejel odločitev št. JN 4300-3/2017-1-Ob, objavljeno istega dne na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006415/2017-ODL02. Z navedeno odločitvijo je naročnik ponudbo prvouvrščenega ponudnika (tj. vlagatelja) označil kot nedopustno ter izbral ponudbo ponudnika GONZAGA-PRO d.o.o., Sedejeva ulica 2A, Nova Gorica, s partnerjem ATLAS OPREMA d.o.o., Samova ulica 12A, Ljubljana.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 15. 12. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlagal je, da se izpodbijana odločitev razveljavi, da se njegova ponudba kot dopustna in najugodnejša izbere ter da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.
Naročnik je s sklepom št. JN 4300-3/2017-1 z dne 21. 12. 2017 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zavrgel je tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov. Naročnik v obrazložitvi navaja, da vlagatelj ne izpolnjuje aktivne legitimacije, ker ne izkazuje realne možnosti nastanka škode. Po navedbah naročnika vlagatelju z domnevno kršitvijo naročnika ne bi mogla nastati nobena gospodarska škoda iz razloga, ker je bila njegova ponudba v fazi pregleda ocenjena kot nedopustna.

Vlagatelj je dne 27. 12. 2017 vložil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. V njej zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje aktivne legitimacije ter pojasnjuje, da je v vloženem zahtevku za revizijo naročniku očital prav njegovo odločitev, da je ekonomsko najugodnejšo ponudbo vlagatelja (sedaj pritožnika) izločil kot nedopustno, in da je dokazoval, da je njegova ponudba dopustna. Navaja, da mu naročnik ne more odreči aktivne legitimacije na podlagi svoje (napačne) odločitve, ne da bi imel sam možnost, da se zoper tako odločitev argumentirano izreče in da zoper njo uveljavlja pravno varstvo. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in naročniku naloži, da o vloženem zahtevku za revizijo vsebinsko odloči.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo št. 4300-3/2017-51 z dne 29. 12. 2017 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je navedeno vlogo prejela dne
3. 1. 2018.
Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker naj vlagatelj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.
Iz določbe tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom istega člena izhaja, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba. V 14. členu ZPVPJN je določeno, da je treba aktivno legitimacijo priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena). Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer: (1) interes za dodelitev javnega naročila ter (2) možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Za priznanje aktivne legitimacije morata biti oba elementa izpolnjena kumulativno. Vlagatelj mora za priznanje aktivne legitimacije izkazati, da ima interes za pridobitev naročila, kot tudi, da bi mu zaradi kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko nastala škoda. Možnost nastanka škode mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se v vsakem postopku ugotavlja posamično, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo, ipd.). Zakon za priznanje aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo pravil o javnem naročanju (zatrjevanim protipravnim ravnanjem) in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve teh pravil (škodno posledico). Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.
V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je namreč predložil pravočasno ponudbo, s čimer je izpolnjen prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik pa vlagatelju ne priznava izkazovanja drugega pogoja za priznanje aktivne legitimacije, tj. da mu je zaradi ravnanja naročnika nastala ali bi mu lahko nastala škoda. Vlagatelj se z navedenim naročnikovim stališčem ne strinja.
Državna revizijska komisija po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo iz postopka javnega naročanja kot nedopustno, ker vlagatelj ni predložil ustreznega vzorca. Po navedbah naročnika je vlagatelj predložil vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur in ne vzorca lesenega dela ponujenih postelj, kot je bilo zahtevano. Vlagatelj pa nasprotno v revizijskem zahtevku zatrjuje, da ga je naročnik dne 9. 11. 2017 pozval, naj mu (med drugim) dostavi »vzorec finalno obdelanega lesa (del lesenega dela postelje) v materialu hrast natur«, kar je tudi storil. Naročniku je namreč predložil zahtevani vzorec obojestransko obdelanega lesa v barvi hrast natur, ki je bil dobavljen neposredno s strani dobavitelja nemškega proizvajalca ponujenih postelj in ki brez dvoma ustreza vsem zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjeval in dokazoval dopustnost svoje ponudbe. Navedeno pomeni, da bi se v primeru, če bi se vlagateljevi revizijski očitki o domnevnih kršitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), ki naj bi jih zagrešil naročnik ob presoji njegove ponudbe, izkazali za utemeljene, vlagateljeva ponudba na ocenjevalni lestvici lahko uvrstila na prvo mesto in bi mu s tem lahko nastala škoda zaradi zavrnitve njegove ponudbe (če bi se seveda njegovi očitki v zahtevku za revizijo izkazali za utemeljene). Ob tako ugotovljenih dejanskih podlagah obravnavanega primera, pa tudi po mnenju Državne revizijske komisije, vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije, saj sta izkazana tako interes za pridobitev javnega naročila kot tudi določena stopnja verjetnosti nastanka škode.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila sklep št. JN 4300-3/2017-1 z dne 21. 12. 2017. Naročnik mora, če bo ugotovil obstoj vseh ostalih procesnih predpostavk, o zahtevku odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12. 1. 2018



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Sevnica
- LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran