018-231/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 018-231/2017-10Datum sprejema: 4. 12. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Teltronic, S.A.U., Poligono Malpica c/F-Oeste, Zaragoza, Španija, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Wolf Theiss, Podružnica v Sloveniji, Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.12.2017
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 21.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 1921/2016 in dne 23.03.2016 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2016/S 058-097463. Naročnik je dne 21.09.2017 sprejel Sklep o oddaji naročila št. 430-2101/2015/244, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana in Airbus Defence and Space Oy, Hiomotie 32 (P.O. Box 168), Helsinki, Finska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba popolna in najugodnejša. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker je ponudil opremo, ki ni skladna z naročnikovo tehnično dokumentacijo, in sicer je v nasprotju z zahtevo iz točke 1.5.1.33 dokumenta 1.5 - 1.6 Bazne postaje.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 05.10.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, oziroma (podredno), da se mu omogoči vpogled ter se mu (po opravljenemu vpogledu) dovoli dopolnitev zahtevka za revizijo. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da ga je naročnik dne 10.03.2017 pozval k navedbi maksimalnih tlorisnih dimenzij ohišij baznih postaj za notranjo inštalacijo z 2 in 4 radijskimi nosilci, ki jih ima namen uporabiti pri izvedbi projekta. Naročnik je navedel, naj v primeru, če se kabli priključujejo na zadnji strani bazne postaje, pojasni, koliko mora biti bazna postaja odmaknjena od stene (če bodo na baznih postajah nameščena kolesa in kakšna je v takem primeru skupna višina bazne postaje). Vlagatelj navaja, da je v pojasnilu zapisal, da je dokument Nebula cabinets v ponudbi predložen kot referenca k točkama 1.18 in 1.19 obrazca P-5, ki se nanašata izključno na centralni lokaciji in ne tudi na omare. V pojasnilu je tudi zapisal, da znaša maksimalna tlorisna dimenzija ohišij baznih postaj za notranjo instalacijo z 2 in 4 radijskimi nosilci ter baznih postaj na lokacijah z omejenim prostorom za inštalacijo, ki jo bo uporabil pri izvedbi projekta, 60 cm (š) x 60 cm (g). Zatrjuje, da je dokument Nebula cabinets splošni dokument o infrastrukturni opremi, ki ne vključuje vseh razpoložljivih ohišij in opcij. Tako priključitev kablov z zadnje strani, kot zaščita za kable sta opcijski. Vse povezave se izvajajo z vrha, tako pri baznih postajah za notranjo inštalacijo, kakor pri opremi na centralnih lokacijah. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da ohišje pomeni standardno bazno postajo v objektu, v pozivu na dodatna pojasnila pa je izraz »ohišje« nedopustno nadomestil z izrazom »sama omara brez vrat in priključkov«. Tovrstno prilagajanje tehničnih zahtev je nedopustno in v nasprotju z določilom tretjega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Glede na dejstvo, da je v podanem pojasnilu potrdil maksimalno tlorisno površino ohišij baznih postaj (600 x 600), ni v ničemer spreminjal svoje ponudbe. Da je ponudba skladna z zahtevami naročnika, je izkazano tudi z odgovorom »da«, in sicer v 5. točki obrazca P-5. Skladnost ponudbe potrjuje tudi točka A1 ponudbenega predračuna, kjer je naročnik opredelil osnovne podatke tudi glede dimenzij. Če je naročnik še vedno dvomil v popolnost njegove ponudbe, bi lahko opravil tudi preizkus ponujene opreme. Ta preizkus je bil opravljen le pri izbranem ponudniku, s čimer je naročnik izbranega ponudnika postavil v favoriziran položaj. Poleg tega mu ni bil omogočen vpogled v celotno dokumentacijo naročnika, s čimer bi lahko preveril testiranje opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj še opozarja, da je bil izbrani ponudnik dvakrat pozvan k pojasnilu ponudbe, še dodatno pa tudi k odpravi računske napake. Neskladje med postavko 5 obrazca P-5 in dokumentoma Nebula cabinets in Nebula SBS pa tudi ne vpliva na osnovne tehnične zahteve. Globina baznih postaj se ne upošteva pri točkovanju ponudb, kar pomeni, da se vlagateljeva ponudba ne razlikuje glede na dimenzije omar. Poleg tega bi bil v primeru, če bi bile dimenzije omaric kritična zahteva, temu namenjen poseben odstavek v obrazcu P-5. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik tudi zapisal, da je le na določenih lokacijah omejen z razpoložljivim prostorom. Vlagatelj navaja, da je naročnik dolžan spoštovati določitev poslovne skrivnosti v ponudbi posameznega ponudnika od trenutka, ko je s tovrstno opredelitvijo seznanjen. Navaja, da je naročnik neupravičeno zakril oba sklepa izbranega ponudnika o določitvi poslovne skrivnosti. Takšna praksa mu onemogoča, da bi lahko ugotovil, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost ali ne. Zgolj celovita presoja takšnega sklepa namreč omogoča ugotovitev, ali je določen podatek opredeljen kot zaupen in si zato zasluži varovanje v okviru zakonskih pravil. Vlagatelj še zatrjuje, da mu ni bil omogočen vpogled v naročnikov poziv, s katerim je pozval izbranega ponudnika k pojasnilu. Vlagatelj je prepričan, da je bil izbrani ponudnik nedopustno pozvan k dvakratni dopolnitvi ponudbe. Poleg tega mu je naročnik onemogočil tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zato lahko v zvezi s pravilnostjo in dopustnostjo dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika izrazi le dvom. Vlagatelj ob tem opozarja, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, katerega glavna ponudba je za 1.926.144,17 EUR dražja od vlagateljeve, opcijska cena izbrane ponudbe pa je 39.424,62 višja od vlagateljeve. Vlagateljeva ponudba bi tako (upoštevaje merila) dosegla 98,99 točk od 100 možnih točk, ponudba izbranega ponudnika pa le 87,54 točk. Vlagatelj na koncu še očita naročniku, da iz zapisnikov o preizkusu opreme izbranega ponudnika izhaja, da sta pri preizkusu sodelovali dve osebi, ki nista člana naročnikove strokovne komisije, s čimer je naročnik kršil določilo sedmega odstavka 79. člena ZJN-2 in načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2). Navedeno pomeni, da sta v eni izmed najbolj kritičnih faz ugotavljanja popolnosti ponudbe sodelovali osebi, ki ju ne obvezuje zaveza obveščanja o interesni povezanosti s ponudniki ter zaveza varovanja podatkov in molčečnosti.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 16.10.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da v kolikor je vsaj na enem mestu ponudbene dokumentacije navedeno, da znaša dimenzija ohišja 600 mm x 653 mm, vlagateljeva ponudba ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tudi kasnejše zagotovilo vlagatelja, da se bodo povezovalni kabli priključevali na vrhu in ne na zadnji strani ohišja, ne morejo negirati dejstva, da iz kataloga izhaja drugačen podatek, ki kaže na večje ohišje od zahtevanega. Vlagateljevo navedbo, da je način priključevanja, kot je razviden iz kataloga, opcijski in ni bil ponujen, je potrebno obravnavati previdno, saj bi takšen odgovor lahko pomenil nezakonito spreminjanje ponudbe. Vlagatelj sam priznava, da se je v njegovi ponudbi pojavilo neskladje med 5. točko obrazca P-5 in dokumentom Nebula cabinets. Tudi sicer ustvarja vlagateljeva navedba, da je del ohišja navedel opcijsko, dodatno zmedo, saj je naročnik način podaje opcijske ponudbe predpisal v Povabilu k oddaji končne ponudbe ter prilogah, pri čemer ni dopustil opcijske ponudbe z navedbo različnih dimenzij ohišij. Izbrani ponudnik navaja, da podpisana splošna izjava ponudnika o sprejemu pogojev javnega naročila ali o tem, da bo dobavil ustrezno opremo, ne more sanirati pomanjkljivosti v ponudbi. Izbrani ponudnik še navaja, da gre v obravnavanem primeru za javno naročilo, katerega predmet je visokotehnološka oprema, ki zahteva poln angažma ponudnika ne samo v fazi izvedbe, temveč tudi pri pripravi ponudbe. Vsakršno odstopanje od naročnikovih zahtev ima zato za posledico nepopolnost ponudbe. Hkrati so bili ponudniki omejeni ne le z velikostjo ohišja, temveč tudi z manjšo površino ohišja, kar je vplivalo tudi na velikost posameznih sestavnih delov opreme. Izbrani ponudnik opozarja, da naročnik v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ne sme spregledati neizpolnjevanja določene zahteve, saj bi bila takšnemu ponudniku naklonjena neupravičena korist. Izbrani ponudnik še navaja, da iz razloga, ker je bila vlagateljeva ponudba neprimerna, naročnik upravičeno ni izvedel preliminarnega testiranja njegove opreme. Navaja še, da predstavlja sklep o določitvi poslovne skrivnosti njegov interni dokument, zato ga je naročnik upravičeno zakril pred vlagateljem. Zatrjuje, da ga naročnik ni dvakrat pozval na pojasnilo v istem delu ponudbe, ter da so pozivi na pojasnilo vsebovali prepis iz tehničnega dela njegove ponudbe, ta pa je bil s sklepom zavarovan kot poslovna skrivnost. Poleg tega bi imel vlagatelj v tem delu aktivno legitimacijo le v primeru, če bi zatrjeval, da je tudi izbrani ponudnik ponudil omarico, ki ne izpolnjuje zahtevanih dimenzij.
Naročnik je z dokumentom št. 402-2101/2015/302 (15131-04), z dne 25.10.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da so zahteve iz točke 1.5.1.33 razpisne dokumentacije, in sicer, da ohišje ne sme presegati širine in globine 0,6 m, višina pa ne sme presegati 1,90 m, jasne ter med njim in vlagateljem niso sporne. Zatrjuje, da je vlagatelj v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo zunanje dimenzije sporne opreme 600 x 653 mm. Naročnik navaja, da je nepomembno, zakaj je takšne dimenzije določil, saj jih v fazi konkurenčnega dialoga in v fazi, ko bi bilo mogoče zastaviti vprašanja v zvezi z dokumentacijo, ni nihče prerekal. Kljub temu pojasnjuje, da je takšne (maksimalne) dimenzije določil zaradi pomanjkanja prostora na nekaterih lokacijah. Naročnik se strina z vlagateljem, da je v ponudbi predložil splošno izjavo, s katero zagotavlja izpolnjevanje tehničnih zahtev, vendar ob tem opozarja, da mora biti ponudba tudi notranje konsistentna. Zatrjuje, da je vlagatelj v ponudbi potrdil izpolnjevanje zahtev v obrazcu P-5 (Specifikacije), hkrati pa je predložil tehnično dokumentacijo ponujene opreme. Iz dokumenta Nebula cabinets je razvidno, da opis točke 1.1 predstavlja opis ohišij za centralni stikalni del opreme (SCN), opis točk 1.2 in 1.3 (na 4. in 5. strani) pa se nanaša na ohišja (cabinets). Iz točk 1.2 in 1.3 nedvomno izhaja, da zunanja tlorisna površina ohišij standardnih baznih postaj v objektu presega dimenzije, ki jih je dopustil naročnik. Vlagatelj je celo potrdil, da je predložil tehnično dokumentacijo ponujene opreme. Naročnik še navaja, da je vlagatelj poleg dokumenta Nebula cabinets predložil tudi dokument Nebula SBS. Tudi iz tega dokumenta je razvidna zunanja dimenzija ohišja različnih višin, pri čemer znaša tlorisna površina 600 x 653 mm. Iz navedenega razloga, zatrjuje naročnik, je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna. Vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da je bil glede tega dela ponudbe v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnavan. Zato vlagatelj za nadaljnje trditve nima več aktivne legitimacije. Naročnik še navaja, da bi ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja (pa tudi v nasprotju s splošnimi obligacijsko pravnimi načeli), če bi izvedel testiranje sistema ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo. Zato je k preizkusu pozval le izbranega ponudnika, čigar ponudba je popolna. Zatrjuje tudi, da si pozivi k pojasnilom in k preizkusu sistema sledijo v smiselnem časovnem sosledju. Navaja še, da vlagatelja ni pozval k spremembi ponudbe, temveč je od njega zahteval le pojasnilo. Vlagatelj je s podanim pojasnilom želel spremeniti ponudbo, saj je navedel, da znašajo dimenzije njegove opreme 600 x 600 mm, pri čemer je pavšalno navedel, da se sporna tehnična dokumentacija ne nanaša na ponujeno opremo. Poleg tega ni pomembno, ali je vlagatelj poskušal spremeniti ponudbo ali jo zgolj pojasniti, saj je vlagateljeva ponudba neprimerna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na vpogled. Navaja, da vlagatelj ni konkretiziral, zakaj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, prav tako pa tudi ni zatrjeval kršitve načela enakopravnosti. Naročnik priznava, da je od izbranega ponudnika zahteval potrditev odprave računske napake, ter da je od njega zahteval tudi dve pojasnili, pri čemer ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tem ne zatrjuje kršitev veljavne zakonodaje. Namen vpogleda pa tudi sicer ni v pavšalnem iskanju napak v ponudbah, temveč mora vlagatelj zatrjevati konkretne kršitve naročnika. Naročnik še navaja, da so se njegove zahteve za pojasnila nanašale na tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zato ni dovolil vpogleda vanje, enako pa velja tudi za prejeta pojasnila. Naročnik še navaja, da sta se (skladno z navodili iz točke 3.1 razpisne dokumentacije) preliminarnega preizkusa udeležila tudi dva njegova tehnika.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.11.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse tehnične zahteve in je skladna tudi s točko 1.5.1.33. Poleg tega bi bila kršitev tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki mu jo očita naročnik, možna le v primeru, če bi ga naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe. Zato je naročnikova utemeljitev izločitve njegove ponudbe pravno napačna, saj se ta uporablja le v primeru poziva k dopolnitvi ponudbe, sam pa je bil pozvan le k dodatnim pojasnilom. Vlagatelj povzema naročnikov poziv na pojasnila ter svoj odgovor nanj. Iz navedenega poziva je razvidno, da je na naročnikovi strani obstajal dvom v dimenzije ohišja baznih postaj, zato je vlagatelj takšna pojasnila tudi podal. Vlagatelj ponovno tudi navaja, da je njegova ponudba v delu, ki se nanaša na dimenzije ohišij, dovolj jasna, saj to izhaja iz njegovega odgovora »da« v 5. točki obrazca P-5, poleg tega pa to jasno izhaja tudi iz ponudbenega predračuna. Navedeno pa pomeni, da ponudba ni bila dopolnjena, saj so podatki, ki se nanašajo na ponudbo ohišij, vsebovani že v njegovi ponudbi. V kolikor bi bila ponudba nepopolna iz razloga, ker naj ne bi ponudil neustrezne dimenzije ohišij, naročnik ne bi imel razloga, da bi ga pozval k pojasnilu. Vlagatelj zatrjuje, da je s podanim pojasnilom odgovoril na naročnikov poziv ter hkrati opozarja, da je očitno, da s podanim odgovorom v nobenem primeru ne bi mogel zadostiti naročnikovim zahtevam. Navaja še, da podatek o dimenziji ohišij ni bistveni del razpisanega predmeta, saj naročnik navedenega parametra ni uvrstil med merila. Poleg tega bi bil v primeru, če so bile dimenzije ohišij kritična zahteva, temu namenjen poseben odstavek v obrazcu P-5. Glede na to, da je na naročnikovi strani obstajal dvom v pravilnost navedbe dimenzij ohišja baznih postaj, bi se lahko podano pojasnilo štelo kot popravek očitne računske napake, saj ne vpliva niti na količino niti na ceno na enoto. Nenazadnje pa je izločitev njegove ponudbe tudi v neskladju z načelom sorazmernosti in načelom gospodarnosti. Vlagatelj še navaja, da morebitna drugačna dimenzija ohišja baznih postaj ne bi mogla vplivati na rezultate izvedenega testiranja. Naročnik pa bi se na ta način lahko prepričal, da vlagatelj ponuja takšno dimenzijo ohišja baznih postaj, kakršno je zahteval naročnik. Sklicevanje na neekonomičnost predhodnega preizkusa pa je tudi sicer neutemeljeno, saj je bila njegova ponudba skoraj za 2 mio EUR ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Navaja tudi, da mu ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo, s katero je naročnik pozval izbranega ponudnika k popravku računske napake in v dva poziva na pojasnilo ponudbe. Navedeni pozivi nakazujejo na neenakopravno obravnavo, saj je ravno naročnikov poziv rezultiral v izločitvi njegove ponudbe. Brez vpogleda v navedene dokumente pa nima možnosti konkretizirati svojih navedb. Vlagatelj na koncu opozarja, da sklep o poslovni skrivnosti ne vsebuje vsebine zaupnih informacij, zaradi česar je neupravičeno označen kot poslovna skrivnost.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Ker je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu poslano v objavo pred uveljavitvijo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), je bil pri presoji zahtevka za revizijo uporabljen ZJN-2 (prvi odstavek 117. člena ZJN-3).
V obravnavanem primeru je med strankama spor zlasti v tem, ali je vlagateljeva ponudba primerna in (posledično) popolna v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, saj je opravil le preizkus opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Poleg tega vlagatelj tudi očita naročniku, da mu nezakonito ni omogočil vpogleda v oba sklepa izbranega ponudnika o določitvi poslovnih skrivnost, v pozive, s katerimi je izbranega ponudnika pozval k dodatnim pojasnilom, v zapisnik o izvedenem preizkusu opreme izbranega ponudnika in v ponudbo izbranega ponudnika. Zatrjuje tudi, da sta na preizkusu opreme izbranega ponudnika sodelovali dve osebi, ki nista članici naročnikove strokovne komisije.
Kot izhaja iz Sklepa o oddaji naročila št. 430-2101/2015/244, z dne 21.09.2017, je bila vlagateljeva ponudba (kot neprimerna in nepopolna) izločena zato, ker je v ponudbi predložil dva dokumenta (Nebula cabinets in Nebula SBS), iz katerih izhaja drugačna dimenzija ohišja baznih postaj kot je bila zahtevana v točki 1.5.1.33 dokumenta 1.5 - 1.6 Bazne postaje.
Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takšnimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).
Tisti del ponudbe, ki se nanaša na tehnične lastnosti ponujenega predmeta, ima z vidika dopolnjevanja oziroma spreminjanja ponudbe poseben (strožji) status. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 namreč izrecno določa, da ponudnik ne sme spreminjati:
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 je razvidno, da tistega dela ponudbe, v katerem ponudnik predstavi tehnične lastnosti ponujenega predmeta, ni dopustno spreminjati. Navedeno pa pomeni, da mora ponudnik v ponudbi dokazati izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev, in da lahko ponudbo v tem delu dopolnjuje le v primeru posameznih nejasnosti ali manjkajočih dokumentov, ne sme pa pri tem spreminjati tehničnih specifikacij predmeta, kot jih je predstavil v svoji ponudbi.
Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na bazne postaje, navedel v točkah 1.5 (Bazne postaje) in 1.6 (Prenosne bazne postaje) tehničnega dela razpisne dokumentacije. V točki 1.5.1.33 točke 1.5 je naročnik postavil naslednjo zahtevo:
»Ohišje (standardna bazna postaja v objektu) ne sme presegati širine in globine 0,6m, višina pa ne 1,90 m. Če vsi priključni konektorji niso na zgornji ali sprednji strani bazne postaje, mora imeti bazna postaja nameščena kolesa, da se lahko lažje odmakne od stene.«
Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da so zahteve iz točke 1.5.1.33 razpisne dokumentacije jasne in nedvoumne tudi v delu, ki se nanašajo na dimenzije ohišja baznih postaj Med strankama prav tako tudi ni spora o tem, da je vlagatelj v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo (dokumenta Nebula cabinets in Nebula SBS), iz katere izhajajo drugačne zunanje dimenzije ohišja od zahtevanih. Vlagatelj in naročnik pa si nista edina o tem, ali je naročnik zaradi opisanega neskladja vlagateljevo ponudbo zakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je dokument Nebula cabinets le splošni dokument o infrastrukturni opremi, ki ne vključuje vseh razpoložljivih ohišij in opcij, ter da je ta dokument v ponudbi predložen le kot referenca k točkama 1.18 in 1.19 obrazca P-5, ki se nanašata izključno na centralni lokaciji in s tem ne tudi na omare. Zatrjuje še, da je njegova ponudba v spornem delu skladna z vsemi zahtevami naročnika, kar je izkazano tako z odgovorom »da«, in sicer v 5. točki obrazca P-5, izhaja pa tudi iz v točke A1 ponudbenega predračuna, kjer je naročnik opredelil osnovne podatke tudi glede dimenzij. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je vlagateljeva ponudba iz razloga, ker je v obeh tehničnih dokumentih navedena drugačna tlorisna površina od zahtevane, neprimerna in nepopolna.
Državna revizijska komisija je vpogledala v oba sporna dokumenta. Iz dokumenta Nebula cabinets je razvidno, da opis točke 1.1 predstavlja opis ohišij za centralni stikalni del opreme (SCN), opis točk 1.2 in 1.3 pa se nanaša na ohišja (cabinets) baznih postaj. Iz navedenih točk tudi izhaja, da zunanja tlorisna površina ohišij baznih postaj presega dimenzije, ki jih je določil naročnik, oziroma znaša 600 x 653 mm. Tudi iz dokumenta Nebula SBS je razvidna enaka neskladnost z naročnikovimi zahtevami, saj je tudi v tej tehnični dokumentaciji navedeno, da znaša tlorisna površina ohišja baznih postaj 600 x 653 mm.
Iz v ponudbi priložene tehnične dokumentacije vlagatelja je torej razvidno, da znašajo dimenzije ohišja bazne postaje 600 x 653 mm oziroma so drugačne od tistih, ki jih je zahteval naročnik v točki 1.5.1.33 razpisne dokumentacije (600 x 600 mm), in za katere je vlagatelj v 3. postavki točke A1 ponudbenega predračuna (kjer je naročnik za razpisane bazne postaje med drugim ponovno navedel tudi zahtevane dimenzije - »max 60 x 60 x 185 cm«) vpisal ceni (brez DDV) za eno bazno postajo in za pet baznih postaj. Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj temu niti ne nasprotuje, vendar navaja, da je že z Obrazcem P-5 (v 5. točki - Ostale tehnične lastnost/zahteve) in z vpisoma obeh zahtevanih cen v ponudbeni predračun izkazal, da izpolnjuje tudi zahtevane dimenzije. Vlagateljevemu stališču ni mogoče slediti. V razpisni dokumentaciji namreč ni podlage za takšno ugotovitev. Kot pravilno opozarjata tako izbrani ponudnik, kakor tudi naročnik, je razpisna dokumentacija jasno določala (o čemer med strankama v tem postopku sicer ni spora), da mora ponudnik ne le zatrjevati, da določene tehnične zahteve izpolnjuje (oziroma da v zvezi s tem zadošča zgolj splošna izjava in vpis ponujene cene), temveč morajo biti te tehnične lastnosti razvidne tudi iz zahtevane tehnične dokumentacije. Z izbranimi ponudnikom se je potrebno strinjati tudi v tem, da vlagateljevo zagotovilo, in sicer, da se bodo povezovalni kabli priključevali na vrhu in ne zadnji strani ohišja, ne more vplivati na dejstvo, da iz obeh tehničnih dokumentov izhaja podatek, ki kaže na večje ohišje od zahtevanega.
Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (in na kar opozarjata tudi izbrani ponudnik in naročnik), podpisana splošna izjava ponudnika o tem, da izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije ne more sanirati takšnih pomanjkljivosti v ponudbi. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisana izjava pri vlagatelju nadomeščala izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi tistih, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in niso ponujene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije), bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev.
Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevemu očitku, da je naročnik po poteku roka za oddajo ponudb nedopustno spremenil izraz »ohišje« oziroma ga je nadomestil z izrazom »sama omara brez vrat in priključkov«. Iz vlagateljevih navedb (iz zahtevka za revizijo in iz vloge, s katero se je izjasnil o naročnikovih navedbah) je namreč jasno razvidno, da je vlagatelju nedvomno znano, da se sporne dimenzije nanašajo na ohišje bazne postaje, oziroma da med navedenima opisoma ni razlike.
Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da se globina baznih postaj ne upošteva pri točkovanju ponudb (oziroma da zahtevane dimenzije ne predstavljajo enega izmed meril za ocenjevanje ponudb), ter da zahtevanim dimenzijam prav tako tudi ni bil namenjen poseben odstavek v obrazcu P-5, vendar navedeno ne vpliva na naročnikovo ugotovitev o tem, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna iz razloga, ker iz predložene tehnične dokumentacije izhajajo drugačne dimenzije ohišja baznih postaj kot jih je jasno in izrecno zahteval naročnik. Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila na to, da je ponudnik tisti, ki skrbi za pripravo svoje ponudbe, zato nosi tudi posledice morebitnega nezadostno skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe, kar je mogoče v obravnavanem primeru očitati vlagatelju. Vsakršno odstopanje od tehničnih zahtev ima, kot pravilno navajata tudi izbrani ponudnik in naročnik, za posledico neprimernost in nepopolnost ponudbe. Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da s podanim pojasnilom v nobenem primeru ne bi mogel zadostiti naročnikovim zahtevam, a vlagateljeva ponudba ni bila izločena iz razloga, ker naj ponudbe ne bi pravilno pojasnil, pač pa zato, ker ni primerna in popolna.
Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom tudi v tem, da je naročnik način podaje opcijske ponudbe ter točkovanje le-te opredelil v Povabilu k oddaji končne ponudbe, pri čemer ni dopustil (tudi) opcijske ponudbe z navedbo različnih dimenzij ohišij baznih postaj.
Ravno tako ni mogoče pritrditi vlagatelju, da bi se (kot navaja) »lahko popravek ponudbe v spornem delu štel kot popravek očitne računske napake, saj ne vpliva niti na količino niti na ceno na enoto«. V obravnavanem primeru se namreč ugotovljena pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe, kot že izhaja iz te obrazložitve, nanaša izključno na tehnično zahtevo, zato Državna revizijska komisija tudi tem vlagateljevim navedbam ni mogla slediti.
Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in popolno ponudbo. V obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-2 dolžan zavrniti kot neprimerno in nepopolno. Zavrnitev neprimerne ponudbe je torej naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si to zmotno predstavlja vlagatelj, ki navedeno stališče opravičuje z načelom gospodarnosti oziroma dejstvom, da je oddal cenovno najugodnejšo ponudbo. Ker ZJN-2, kot že izhaja iz te obrazložitve, ne dovoljuje posega v ponujen predmet, morajo ponudniki pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.
Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot neprimerna oziroma nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode razen v primeru istovrstnih kršitev in neenakopravne obravnave ponudnikov v zvezi s takšnimi kršitvami (vlagatelj v obravnavanem primeru ne zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna zaradi neustreznih dimenzij ohišij baznih postaj). Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne oziroma popolne, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da takšen ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi neprimernosti (in neenakopravne obravnave v zvezi s tem), ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju zato ni več mogoče priznati pravnega interesa glede tistih delov zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na vpogled ter na domnevno nezakonito sodelovanje dveh oseb pri preliminarnem preizkusu opreme izbranega ponudnika.
Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 04.12.2017
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Wolf Theiss, podružnica v Sloveniji, Bleiweisova cesta 30, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana,
- Airbus Defence and Space Oy, Hiomotie 32 (P.O. Box 168), Helsinki, Finska,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.