018-177/2017 SŽ - Infrastruktura, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Osebna varovalna oprema«, v sklopu 4 »Rokavice«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ZATEKS, DAMIR PETOŠ S.P., Robova cesta 38, Vrhnika, ki ga po pooblastilu zastopata odvetnica Lina Nagode Gogala in odvetnik Uroš Dolinar, Robova cesta 6, Vrhnika (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SŽ - Infrastruktura, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 9. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 4. 2017, pod št. objave JN002853/2017 – B01, ter dne 7. 4. 2017, pod št. objave 2017/S 069-130005, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik, kot pooblaščenec za izvedbo predmetnega javnega naročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 33. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), izvaja javno naročanje v svojem imenu in na svoj račun ter v imenu in za račun treh (3) posameznih naročnikov, ki so navedeni v 1. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Dne 1. 8. 2017 je naročnik je izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 60402-14/2017-26, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 8. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 4 izbral ponudnika MONTEKO d.o.o. Šmarje, Šmarje 10, Šmarje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik zavrnil kot nedopustno, zaradi predložitve vzorcev blaga, ki ne ustrezajo tehničnim specifikacijam določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 4 pravočasno, dne 14. 8. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev predmetne odločitve v sklopu 4. Zatrjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni dovolj jasno definiral zahtevane sive barve rokavic, saj vlagatelja ne ve kakšen odtenek sive barve je »naravno siva«. Poleg tega (po mnenju vlagatelja) barva rokavic ne more biti ključnega pomena oziroma ne more biti razlog za izključitev ponudnika. Nadalje naročniku očita, da kljub postavljenim vprašanjem in opozorilom ponudnikov ni dopolnil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede oznake »naravno siva«, s tem pa je podana podlaga za vložitev zahteve v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN. V zaključki vlagatelj še očita naročniku neenakopravno obravnavo glede dopolnjevanja ponudb ter da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pavšalna.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 24. 8. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja. Navaja, da je vlagatelj prepozen z revizijskimi navedbami v zvezi z dopustnostjo zahtevane barve rokavic ter pojasnjuje, da je tehnična zahteva »naravno siva« barva, povsem jasna in v industriji zaščitnih sredstev običajen termin, ki pomeni, da usnje ni dodatno barvano z nanosom barve, temveč je sivo že po svoji naravi.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev«, št. 60402-14/2017-3 z dne 31. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma pojasnjuje, da je jasno določil zahtevo glede barve rokavic, saj »naravno siva« barva usnja pomeni, da usnje ni dodatno barvano (v konkretnem primeru) s sivo barvo, temveč je že po svoji naravi sive barve. Ob tem dodaja, da je ponovno preveril predložene vzorce vlagatelja ter ugotovil, da so svetlo krem barve. Glede dopustnosti zahteve v zvezi z barvo naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj z revizijskimi navedbami v tem delu prepozen. Nadalje zavrača očitek vlagatelja o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj se vlagatelja sklicuje na ponudnika, ki je oddal ponudbo za sklop 2 in ne za sklop 4, ki je predmet revizijskega postopka. Poleg tega je (po mnenju naročnika) ponudnik v sklopu 2 dopustno dopolnil že predloženi vzorec v modri barvi, z vzorcem v rumeni barvi, vlagatelj pa bi predloženi vzorec zamenjal (ne dopolnil), s tem pa bi spremenil predmet ponudbe oz. oddal novo ponudbo, kar pa ni dopustno. V zaključku naročnik zavrača očitek o pavšalni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ter dodaja, da iz nje jasno izhaja, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo s predložitvijo ustreznega pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence.

Naročnik je dne 5. 9. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 7. 9. 2017 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri že podanih navedbah ter dodaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel zahteve, da naj usnje ne bo dodatno barvano, temveč le da naj bodo rokavice »naravno sive« barve. V podkrepitev navedb o nejasno določeni tehnični specifikaciji »naravno siva« je vlagatelj predložil mnenje inženirja kemijske tehnologije S.V., iz katerega izhaja, da je goveja napa običajno barvano usnje s polnim licem, mehko, dodelano z brizganjem, lahko tudi prešanjem, ter da obstaja več vrst naravne oz. natur barve, ki pa je odvisna od vrste strojenja. Zato bi moral naročnik (po mnenju vlagatelja) pri zahtevi »naravno siva« barva, v kolikor je želel nebarvano usnje, nujno navesti tip strojenja, ki definira barvo. Poudarja, da je k ponudbi priložil vzorce rokavic, ki so ustrezali vsem tehničnim standardom, v sivi barvi. Zatrjuje, da ponudniki niso mogli vedeti, da naročnik zahteva sivo usnje, ki ni barvano, kot to sedaj zatrjuje naročnik, ter da je neustrezna barva lahko razlog za izključitev ponudnika iz nadaljnjega postopka javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je potrebno, preveriti dopustnost obravnave revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zakonitost določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede barve rokavic ter zatrjevano nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da ima upoštevaje opozorila ponudnikov na Portalu javnih naročil v zvezi z zahtevano barvo rokavic pravico vložiti zahtevek za revizijo na podlagi petega odstavka 5. člena ZPVPJN. Naročnik pa meni, da je vlagatelj prekludiran glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila seznanil ob njenem prevzemu in pregledu in bi moral, če je menil, da so njeni posamezni deli pripravljeni v nasprotju z določbami ZJN-3, naročnika na portalu javnih naročil najprej opozoriti na zatrjevane kršitve (peti odstavek 5. člena ZPVPJN), zahtevek za revizijo pa bi moral vložiti pravočasno, pred potekom roka za predložitev ponudb. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, po izdaji odločitve o oddaji naročila, vsebine določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (in njenih dopolnitev) ni več mogoče vsebinsko presojati, temveč je mogoče le ugotoviti, ali je naročnik ponudbe ocenil v skladu z določili, kot so bila zapisana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagateljevih revizijskih navedb zato v tem delu, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ni dopustno vsebinsko obravnavati.

Vendar pa gre glede nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer glede zahtevane barve rokavic, ugotoviti, da vlagatelj v tem delu glede na določila ZPVPJN ni prekludiran. Trdi namreč, da se je v fazi pregledovanja ponudb izkazalo, da je možna različna interpretacija tehnične specifikacije »naravno siva« barva rokavic, zato ga naročnik ne bi smel izključiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Kot že zapisano v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, po izdaji odločitve o oddaji naročila, je mogoče ugotoviti le, ali je naročnik ponudbe ocenil v skladu z določili, kot so bila zapisana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju zahtevek za revizijo v tem delu vsebinsko obravnavala.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 4, in sicer vezano na naročnikovo oceno ponudbe vlagatelja kot nedopustne, ker ne ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam. Vlagatelj naročniku očita tudi neenakopravno obravnavo ponudnikov v zvezi z dopolnjevanjem ponudb oziroma vzorcev blaga ter pavšalno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi z (domnevno) nejasno določeno tehnično specifikacijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik sme javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, zato je vlagateljeve revizijske navedbe treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Izhodišča za določanje tehničnih specifikacij so določena v 68. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije iz 23. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročila in s tem določi njegove zahtevane značilnosti. Tehnične specifikacije tako predstavljajo informacije, potrebne za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb ter so hkrati izhodišče za presojo o tem, ali je ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki ustreza naročnikovim potrebam in pričakovanjem.

Naročnik je določil zahteve v zvezi s tehničnimi specifikacijami v 6. poglavju »Tehnične zahteve naročnika«, kjer je zapisal:
»Gospodarski subjekt mora izpolnjevati vse tehnične zahteve naročnika, ki so navedene v razpisnem obrazcu št. 10.
[…]
Način dokazovanja:
- gospodarski subjekt mora podpisati in potrditi razpisni obrazec št. 10 kot dokaz, da izpolnjuje tehnične zahteve naročnika;
- gospodarski subjekt mora predložiti vsa dokazila, zahtevana v razpisnem obrazcu št. 10

Predložitev vzorcev:
Gospodarski subjekt mora k ponudbi obvezno predložiti vzorce in ostala dokazila (tako kot je to zahtevano - Razpisni obrazec 10: Tehnične zahteve).
[…]
Vzorci (iz sklopov od 1 do 5) se naročniku predložijo brezplačno in so sestavni del ponudbe.

Vsi predloženi vzorci morajo ustrezati zahtevam naročnika (tehnične zahteve oz. opisi).
[…].«.

Nadalje je naročnik v obrazcu št. 10 poimenovanim »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 4.01 »Rokavice kratke usnjene«, pod točko 4.02 »Rokavice dolge usnjene« ter pod točko 4.03 »Rokavice kratke zimske usnjene« zapisal:

»OBLIKA IN BARVA
[…]
Material: goveja napa deb. 1,0 do 1,2 mm, razen manšete, ki je iz govejega cepljenca.
Barva rokavice: naravno siva.«.

Z namenom izkazovanja omenjenih zahtev so morali ponudniki, upoštevaje 6. poglavje »Tehnične zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, k ponudbi priložiti vzorce ponujenega blaga. Za izkazovanje ustreznosti ponujenih rokavic s tehničnimi zahtevami določenimi pod točko 4.01, 4.02 in 4.03 so ponudniki k ponudbi morali priložiti en par kratkih usnjenih rokavic, en par dolgih usnjenih rokavic ter en par kratkih zimskih usnjenih rokavic, v skladu z omenjenimi tehničnimi specifikacijami.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik nejasno definiral zahtevano barvo rokavic, saj je zahteval »naravno sivo« barvo. Za rešitev obravnavanega spora je torej potrebno odgovoriti na vprašanje ali je naročnik zahtevano barvo »naravno siva« določil nejasno in dvoumno oziroma tako, da bi moral kot ustrezne upoštevati rokavice v (katerikoli) sivi barvi oziroma v kateremkoli odtenku sive barve (kar zatrjuje vlagatelj).

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Merila, ki se nanašajo na izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika in zahteve glede predmeta javnega naročila, mora naročnik določiti na pregleden način. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti.

Nejasnost zahtevane barve rokavic vlagatelj utemeljuje s tem, da naročnik ni zagotovil ogleda vzorcev blaga ter se sklicuje na vprašanje in odgovor objavljena na Portalu javnih naročil dne 13. 4. 2017 ob 12.49 uri:
»VPRAŠANJE
Imamo vprašanje za usnjene rokavice sklop IV. Ali so lahko rokavice tudi v svetli krem barvi ker mislimo da barva naj ne bi bila toliko pomembna.

ODGOVOR
Tako kot je navedeno v razpisni dokumentaciji.«.
Navedeni odgovor je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti zatrjevanju vlagatelja, da zapisana vprašanje in odgovor izkazujeta nejasno določeno barvo rokavic, temveč iz objavljenega vprašanja in odgovora naročnika jasno in nedvoumno izhaja, da naročnik vztraja pri zahtevani barvi, to je naravno sivi, in da rokavice v svetlo krem barvi ne ustrezajo zapisanim tehničnim specifikacijam. V zvezi z ogledom vzorcev blaga, ki se naroča v okviru predmetnega javnega naročila, je naročnik že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal (obrazec št. 10 »Tehnične zahteve«), da vzorcev blaga nima, zato ogled ni možen. V kolikor je vlagatelj mnenja, da bi naročnik moral zagotoviti ogled vzorcev ali da bi moral naročnik dopolniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, bi moral (kot že pojasnjeno v uvodu tega sklepa) vložiti zahtevek za revizijo pred rokom za oddajo ponudb zoper vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj po odločitvi o oddaji javnega naročila te ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, v odločitvi v zahtevku za revizijo, ter izbrani ponudnik, v izjasnitvi do navedb vlagatelja, podajata (enako) interpretacijo »naravno sive« barve, in sicer, da naravno siva barva usnja pomeni, usnje (iz katerega so izdelane rokavice), ki ni dodatno barvano oziroma ni tako, ki bi šele z barvanjem pridobilo sivo barvo. Naročnik pojasnjuje, da je s terminom naravno siva barva torej zahteval usnje, ki je že po svoji naravi sive barve in ni (dodatno) barvano. Ob tem še poudarja, da je naravno siva barva usnja splošno poznan izraz na trgu ter kot dokaz navaja tri različne spletne strani (slovensko, angleško in nemško). Vlagatelj se v opredelitvi do navedb naročnika z dne 7. 9. 2017 sklicuje na (pridobljeno) mnenje univerzitetnega diplomiranega inženirja kemijske tehnologije S.V. z dne 4. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je goveja napa običajno barvana ter da obstaja več vrst naravne oziroma natur barve usnja, ta pa je odvisna od vrste strojenja. Strojenje usnja je lahko kromovo, na podlagi katerega se pridobi usnje sivo zelene barve, rastlinsko, na podlagi katerega se pridobi usnje bež / krem do rdeče rjave barve ter sintetično, na podlagi katerega se pridobi usnje bele do belorumenkaste barve. Upoštevaje zapisano bi moral (po mnenju vlagatelja) naročnik za definiranje naravne barve navesti tip strojenja oziroma bi moral navesti, da zahteva nebarvano usnje. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako iz interpretacije naročnika, kot iz navedb vlagatelja ter mnenja inženirja kemijske tehnologije (pridobljenega s strani vlagatelja), izhaja, da »naravna« barva usnja (oziroma v konkretnem primeru rokavic) pomeni, da usnje ni dodatno barvano, temveč da je barva usnja pridobljena le na podlagi strojenja. Nadalje gre, upoštevaje, da se lahko le na podlagi strojenja s kromom pridobi usnje sivo zelene barve, ugotoviti, da je naročnik tehnično specifikacijo glede barve določil jasno in nedvoumno, saj je zahteval »naravno sivo« barvo usnja (rokavic), ki pa je glede na navedeno mogoča le na podlagi strojenja s kromom. Posledično so vlagateljeve navedbe glede nedefinirane barve oziroma da ni vedel in ni mogel vedeti kakšna barva je naravno siva barva usnja neutemeljene. Na navedeno ne morejo vplivati navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik navesti ob zahtevani barvi tip strojenja ali da zahteva nebarvano usnje, saj »siva« barva označuje strojenje usnja s kromom, »naravna« barva pa, da usnje ni dodatno (o)barvano. Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, da ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je lahko barva razlog za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, saj je bila barva rokavic določena, kot tehnična specifikacija. Neustreznost oziroma neskladnost ponujenega blaga z naročnikovimi zahtevami določenimi v tehničnih specifikacijah pa pomeni nedopustno ponudbo (glej 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Upoštevaje zatrjevanje vlagatelja, da je »v ponudbi priložil vzorce rokavic, ki so ustrezali vsem zahtevanim tehničnim standardom, v sivi barvi« oziroma umanjkanje zatrjevanja vlagatelja, da je ponudil rokavice v (zahtevani) naravno sivi barvi in da njegove rokavice niso dodatno barvane (trditveno-dokazno breme glede dopustnosti njegove ponudbe je na vlagatelju), ter ob upoštevanju ugotovitve glede jasno in nedvoumno določene barve rokavic, ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik neupravičeno označil njegovo ponudbo kot nedopustno, ker ni predložil vzorcev rokavic v zahtevani barvi. Ob tem gre še pojasniti, da se upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni opredeljevala glede same barve vlagateljevih vzorcev rokavic.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj očita naročniku neenakopravno obravnavo ponudnikov v zvezi z dopolnjevanjem oziroma spreminjanjem predloženih vzorcev v ponudbi. Vlagatelj navaja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik ponudniku Prevent & Deloza d.o.o. dopustil naknadno predložitev vzorca majice v rumeni barvi, saj je k ponudbi priložil le majico v modri barvi, zato bi (po mnenju vlagatelja) moral naročnik tudi vlagatelja pozvati na predložitev vzorcev rokavic v naravno sivi barvi, ob predpostavki, da bi bila zahteva glede barve dovolj natančno definirana. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj navedeni očitek utemeljuje z ravnanjem naročnika v drugem sklopu predmetnega javnega naročila, to je v sklopu 2: »Oblačila«, v katerem pa vlagatelj ni oddal ponudbe. Naročnikova ravnanja v zvezi z dopolnjevanjem vzorcev ponujenega blaga se nanašajo na samostojen sklop predmetnega javnega naročila nadzor nad zakonitostjo katerih ni (bil) predmet predmetnega postopka pravnega varstva, zato vlagateljeve revizijske navedbe s tem v zvezi same po sebi ne morejo predstavljati odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti zaključke o neenakopravni obravnavi naročnika v okviru (tu) obravnavanega sklopa javnega naročila. Posledično s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova obrazložitev glede njegove izključitve pavšalna, saj »Razen navedbe, da vzorci niso izdelani iz zahtevane barve, ni podanega drugega razloga, ki bi opravičeval odločitev naročnika.« ter ker »Naročnik ni pojasnil zakaj vlagateljevi vzorci niso iz zahtevane barve oziroma kakšne barve so bili predloženi vzorci izbranega ponudnika.«.

Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) kot ena od zahtev, ki je uvrščena med načela, na katerih temelji javno naročanje, izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) med drugim tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Zakon sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-242/2016, 018-019/2017 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odločitvi o oddaji naročila naročnik glede vlagateljeve ponudbe zapisal, da je pri njenem pregledu ugotovil, da le-ta »ni v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije«, saj se je »[…] v tehničnih zahtevah pod točko 4.01., 4.02. in 4.03. na strani 73 zahtevala barva naravno siva. Priloženi vzorci niso izdelani iz zahtevane barve, zato v skladu z 29. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba ni dopustna«, zato se vlagatelja izključi. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je navedel, da je ponudba vlagatelja nedopustna, ker ni v skladu s tehničnimi zahtevami določenimi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, podal zaključek svojih ugotovitev, katerega pravna posledica se je odrazila v oceni o nedopustnosti ter posledični zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, hkrati pa je navedel konkretna dejstva oziroma konkretne okoliščine danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka. Naročnik je torej v obrazložitvi navedel zaključek ter pravno posledico svojih ugotovitev (tj. vsebinsko neustreznost ponudbe, ker ta ne ustreza vsem zahtevam določenim v tehničnih specifikacijah in se zato kot nedopustna zavrne), navedel je abstraktno pravilo (tj. konkretno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je uporabil pri ugotavljanju (ne)dopustnosti vlagateljeve ponudbe), ter navedel tudi konkretni dejanski stan (tj. neustreznost barve predloženih vzorcev rokavic), na katerih temelji njegova ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi predstavljene vsebine naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe le-ta imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu te odločitve ravnal nezakonito, v zahtevku za revizijo pa predstaviti in utemeljiti dejstva in dokaze s tem v zvezi (kar je tudi storil). V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi moral naročnik v odločitvi o oddaji javnega navesti tudi kakšne barve vzorcev je predložil izbrani ponudnik ter da ni navedel, v katerem delu je izbrani ponudnik ustrezno dopolnil ponudbo, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ZJN-3 naročniku ne nalaga, da sodelujoče ponudnike obvešča o celotni vsebini predloženih ponudb oziroma ponudbe izbranega ponudnika. Iz odločitve o oddaji ponudbe izhaja, da je naročnik ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot ekonomsko najugodnejšo dopustno ponudbo ter navedel ponudbeno vrednost izbrane ponudbe (brez DDV in z DDV). Nadalje iz odločitve tudi izhaja, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika ustrezno dopolnil ponudbo, in sicer s predložitvijo ustreznega pooblastila zakonitega zastopnika. Zato so vlagateljeve navedbe v zvezi z naročnikovo pavšalno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila neutemeljene.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni ustrezno dokazal, da je naročnik ravnal nezakonito ter da je ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 29. 9. 2017


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnica Lina Nagode Gogala, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika,
- SŽ - Infrastruktura, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana,
- MONTEKO d.o.o. Šmarje, Šmarje 10, 6274 Šmarje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran