018-254/2017 Energetika Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »Dobava olj in maziv« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj M&M INTERCOM, d. o .o., Letališka cesta 33F, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o., Verovškova ulica 62, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 1. 2018

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 3. 2017 sprejel Predlog s sklepom za začetek javnega naročila za dobavo olj in maziv, številka naročila JPE-LOG-138/17, obvestilo o naročilu za oddajo javnega naročila po postopku naročila male vrednosti (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) pa je bilo dne 5. 5. 2017 (s številko objave JN004764/2017-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti).

Naročnik je dne 9. 11. 2017 sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila«, znak JPE-LOG-138/17 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je v postopku oddaje tega naročila male vrednosti naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika »PETROL d.d.« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji tega naročila male vrednosti je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN004764/2017-ODL01P1) objavljena dne 13. 11. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 17. 11. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, skupaj s prilogami, prejel dne 20. 11. 2017 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije »glede naslednjih ponujenih artiklov:« […] »[z]aporedna št. 6 razpisne dokumentacije«, saj »[p]onujeno olje ne izpolnjuje zahtevane točke tečenja -30ºC«, ter »[z]aporedna št. 14 razpisne dokumentacije«, saj »[a]ktualni tehnični list, ki je bil revidiran 03.06.2016, dokazuje, da ponujeni proizvod ne izpolnjuje tehnične zahteve po DIN KP2K-30«.

Izbrani ponudnik je fotokopijo zahtevka za revizijo (primerjaj prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) prejel dne 23. 11. 2017, dne 28. 11. 2017 pa je na pošto priporočeno oddal »Izjasnitev o navedbah vlagatelja revizije«, z dne 27. 11. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Zatrjuje, da sta »[t]ehnična lista, ki ju je ob oddaji ponudbe priložil«, […] »edina trenutno veljavna tehnična lista za oba proizvoda«.

Naročnik je sprejel »ODLOČITEV NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, z dne 5. 12. 2017, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj »v zahtevku za revizijo kot dokazilo priložil star (neveljaven) tehnični list izdelka«, pa tudi, da je vlagatelj »v zahtevku za revizijo priložil tehnični list proizvoda, ki se prodaja na ameriškem tržišču«, […] »zato predmetni tehnični list proizvoda v konkretnem primeru kot dokazilo sploh ne pride v poštev oziroma je neustrezno«.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7. 12. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji, ta pa je po proučitvi vse dokumentacije, ki ji jo je odstopil naročnik, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik pravočasno prejel dve ponudbi in sicer ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika. Upoštevaje merilo za oddajo tega naročila (skupna »ponudbena vrednost brez DDV« – točka 4.1. v povezavi z drugim odstavkom točke 1.7. dokumenta »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA ŠT. JPE-LOG-138/17 DOBAVA OLJ IN MAZIV PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI«; v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je bila vlagateljeva ponudba sicer ocenjena kot ekonomsko ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, vendar pa je odločitev o oddaji naročila po vsebini razumeti na način, da je naročnik ponudbo vlagatelja označil za nedopustno, saj ne ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila namreč izhaja, da »je dne 24. 8. 2017 od ponudnika Petrol d.d. prejel Zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila« (osmi odstavek na drugi strani) in »ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika« (v času odločanja o omenjenem zahtevku za revizijo je bil izbrani ponudnik vlagatelj) nedopustna. Zaključek, da vlagateljeva ponudba »ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika« in je zato nedopustna, je razbrati tudi iz dokumenta »POROČILO IN ODLOČITEV O IZBORU DOBAVITELJA BLAGA«, z dne 8. 11. 2017, v povezavi z dokumentom »ODLOČITEV NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, znak naročnika JPE-LOG-138/17, z dne 11. 9. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo z dne 11. 9. 2017).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila morebiti ne vsebuje elementov, ki jih določa tretji odstavek 89. člena ZJN-3 (zlasti razlogov za zavrnitev njegove ponudbe – primerjaj prvo alineo tretjega odstavka 89. člena ZJN-3), niti ne zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nedopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Nasprotno. V zahtevku za revizijo vlagatelj po vsebini celo sam navaja, da njegova ponudba ni dopustna. Takšen zaključek je napraviti že na podlagi zatrjevanja vlagatelja, da »nobeden od ponudnikov« (torej tudi on) »ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev naročnika« (prvi odstavek na tretji strani), pa tudi na podlagi zatrjevanja vlagatelja, ki se glasi: »V kolikor se naročnik kljub neizpolnjenim tehničnim zahtevam obeh ponudnikov odloči oddati naročilo« (drugi odstavek na tretji strani).

Vendar pa je po drugi strani iz vlagateljevega zahtevka za revizijo razbrati, da v njem po vsebini zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Vlagatelj namreč zatrjuje, da »ima tehnično sprejemljivejšo ponudbo kot izbrani ponudnik Petrol d.d.« (drugi odstavek na tretji strani), na podlagi česar gre zaključiti, da vlagatelj zatrjuje, da ob enako blagi razlagi določb razpisne dokumentacije (v tehničnem delu), kot je bila uporabljena v razmerju do izbranega ponudnika, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji. Kot je Državna revizijska komisija (s citiranjem dela odločitve številka 018-108/2014-4, z dne 6. 6. 2014) zapisala že v odločitvi, številka 018-144/2015-5, z dne 9. 9. 2015, pa je »[v] okviru ugotavljanja enakopravne obravnave« […] »v postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče« […] »presoditi, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni popolnosti« (ob upoštevanju določb ZJN-3 do ugotovitve o njeni dopustnosti – primerjaj 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo poleg tega zatrjuje istovrstno kršitev, ki naj bi jo naročnik storil v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika, saj
– iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 11. 9. 2017 izhaja, da je bil zahtevek za revizijo takratnega vlagatelja (tokratnega izbranega ponudnika) utemeljen v delu, ki se nanaša na »zaporedno št. 6 razpisne dokumentacije«,
– vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije »glede naslednjih ponujenih artiklov:« […] »[z]aporedna št. 6 razpisne dokumentacije« (drugi in tretji odstavek na drugi strani).

V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Evropske unije načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljive okoliščine ne obravnavajo različno in da se različne okoliščine ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (tudi v sklepu številka 018-229/2017-13, z dne 6. 12. 2017), je v okviru ugotavljanja enakopravne obravnave v postopku pravnega varstva potrebno odločiti o tem, ali je v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razpisno dokumentacijo naročnik v istovrstnem delu razlagal na enak način, oziroma, ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni dopustnosti. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve, torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oziroma na identične ponudbene pomanjkljivosti. V posledici je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k odločanju o zahtevku za revizijo v doslej predstavljenih mejah.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije »glede naslednjih ponujenih artiklov:« […] »[z]aporedna št. 6 razpisne dokumentacije« (drugi in tretji odstavek na drugi strani), saj »[p]onujeno olje ne izpolnjuje zahtevane točke tečenja -30ºC«. Vlagatelj priznava, da je izbrani ponudnik »sicer priložil tehnični list, po katerem naj bi olje izpolnjevalo vse zahtevane tehnične karakteristike, vendar, na aktualnem, objavljenem tehničnem listu, na strani proizvajalca ponujeno olje dosega točko tečenja višje kot je to zahteval naročnik, t.j. -29 ºC«.

V posledici je Državna revizijska komisija v nadaljevanju proučila razpisno dokumentacijo in pri tem ugotovila, da je v Povabilu k oddaji ponudb naročnik zainteresirane ponudnike povabil, da »predložijo svojo ponudbo po zahtevah razpisne dokumentacije«. V točki 2.1.1. razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da ponudnik odda »ponudbo za celotno javno naročilo, v skladu z zahtevami naročnika, navedenimi v razpisni dokumentaciji in njenih prilogah«, v točki 2.1.6. razpisne dokumentacije pa, da mora ponudnik »ponudbi priložiti izpolnjen predračun za vse postavke, ki so določene v obrazcu predračuna«. Naročnik je kot posebno zahtevo postavil tudi zahtevo, da mora ponujeni predmet javnega naročila »izpolnjevati ali presegati obvezne minimalne tehnične zahteve, ki so navedene v predračunu« (točka 2.2. razpisne dokumentacije), oziroma, da mora predmet ponudbe »izpolnjevati vse standarde, pogoje in zahteve naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji« (točka 3.2.3. razpisne dokumentacije). Kot izhaja iz točke 3.4. razpisne dokumentacije naročniku »[v] skladu s 3. odstavkom 47. člena ZJN-3« tudi »ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav« (prvi odstavek). Priloge razpisne dokumentacije, ki so jih morali izpolniti ponudniki, so »osnova za ugotavljanje popolnosti ponudbe in osnova za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, glede na zahteve in pogoje iz« […] »razpisne dokumentacije« (tretji odstavek točke 5.1. razpisne dokumentacije).

Podrobnejši seznam predmeta javnega naročila je razviden iz ponudbenega predračuna, ki je priloga razpisne dokumentacije (prvi odstavek točke 1.1. razpisne dokumentacije).

Ob proučitvi predračuna, ki je priloga razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem za artikel številka 6 podan naslednji opis: »Olje hidravlično ISO VG 46, ali enakovredno. Indeks viskoznosti ≤100, točka tečenja pri -30°C ali nižje. Pakiranje 200-210l.«. V posledici je upravičeno zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je naročnik v »[z]aporedn[i] št. 6 razpisne dokumentacije« zahteval »točk[o] tečenja -30ºC« (tretji odstavek na drugi strani). Upoštevaje odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil (»Datum objave: 17.05.2017 10:23«), mora biti sicer »indeks viskoznosti« […] »enak ali večji 100«.

Ob proučitvi Ponudbe številka 078/17, z dne 22. 5. 2017 (v nadaljevanju: ponudba izbranega ponudnika), je Državna revizijska komisija ugotovila, da je
– v njej v zaporedni številki 6 ponujen artikel H. (naziv artikla je na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija), ki ga v tretjem odstavku na drugi strani zahtevka za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj
– iz tehnične dokumentacije, označene kot »zap. št. 6«, ki (jo je vlagatelj v fotokopiji priložil zahtevku za revizijo in) se nanaša na artikel H., ponujen v zaporedni številki 6, v ponudbi izbranega ponudnika (glede fizikalnih lastnosti) v povezavi s ponujenim »ISO VG« razbrati, da znaša »[t]očka tečenja (ºC) ASTM D 97« […] »-30«. Navedeni ugotovitvi v zahtevku za revizijo pritrjuje tudi sam vlagatelj, saj navaja, da je izbrani ponudnik »priložil tehnični list, po katerem naj bi olje izpolnjevalo vse zahtevane tehnične karakteristike« (tretji odstavek na drugi strani).

Vendar pa vlagatelj pri tem zatrjuje, da »na aktualnem, objavljenem tehničnem listu, na strani proizvajalca ponujeno olje dosega točko tečenja višje kot je to zahteval naročnik, t.j. -29 ºC«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumenta »Dokaz št. 2«, ki je priloga zahtevka za revizijo, za artikel H., kateri naj bi bil ponujen v zaporedni številki 6 ponudbe izbranega ponudnika, v povezavi s ponujenim »ISO VG« tega artikla razbrati, da znaša »[t]očka tečenja (ºC) ASTM D 97« […] »-29«, kar predstavlja »točko tečenja višje kot je to zahteval naročnik«. Kot izhaja iz dokumenta »Dokaz št. 3« naj bi bil omenjeni »Dokaz št. 2« na svetovnem spletu objavljen (in z njega natisnjen) dne 17. 11. 2017.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da je tehnični list, ki je predložen v njegovi ponudbi, edini trenutno veljavni tehnični list za ponujeni artikel H., enako pa izhaja tudi iz izjave proizvajalca, z dne 23. 11. 2017 (v nadaljevanju: izjava z dne 23. 11. 2017). V omenjeni izjavi namreč proizvajalec izbranega ponudnika obvešča, da je »s svojih spletnih strani« […] »že pred več kot enim letom umakni[l] podrobne tehnične liste« izdelkov, vendar pa »[o]bstaja možnost, da kdo na internetu najde tudi kakšen starejši tehnični list (ti so bili včasih dostopni na« njihovih spletnih straneh), na kar pa nima vpliva. Proizvajalec dodaja, da »ne odgovarj[a] za pravilnost podatkov in usklajenost teh starejših dokumentov s sedaj veljavnimi«, obenem pa izrecno navaja, da ima trenutno »veljavni tehnični list za« H. »oznako Verzija: 09.05.2017«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tehnični dokumentaciji, označeni kot »zap. št. 6«, ki (jo je vlagatelj v fotokopiji priložil zahtevku za revizijo in) se nanaša na artikel H., v ponudbi izbranega ponudnika ponujen v zaporedni številki 6, jasno zapisan podatek »Verzija: 09.05.2017«, kar ob upoštevanju vsebine proizvajalčeve izjave z dne 23. 11. 2017 pomeni, da gre za trenutno »veljavni tehnični list za« H.. Res je sicer, da iz dokumenta »Dokaz št. 3« izhaja, da naj bi bil »Dokaz št. 2« na svetovnem spletu objavljen (in z njega natisnjen) dne 17. 11. 2017, vendar pa to ne spremeni dejstva, da iz vsebine dokumenta »Dokaz št. 2« ni razbrati (datuma) veljavnosti natisnjene verzije. Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni ustrezno dokazal, da je dne 17. 11. 2017 na svetovnem spletu našel veljavno verzijo tehničnega lista in jo kot takšno tudi natisnil. Po drugi strani vsebina proizvajalčeve izjave z dne 23. 11. 2017 prepričljivo potrjuje, da ima trenutno »veljavni tehnični list za« H. edinole »oznako Verzija: 09.05.2017« (te pa, kot že ugotovljeno, iz vsebine dokumenta »Dokaz št. 2« ni razbrati). V predstavljenem smislu je tako upravičeno zatrjevanje naročnika, da »ima trenutno veljavni tehnični list za« H. »oznako Verzija: 09.05.2017« (drugi odstavek 1. točke na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ne gre pa prezreti niti dejstva, da proizvajalec za pravilnost in resničnost vsebine izjave z dne 23. 11. 2017 odgovarja v skladu s pozitivnimi predpisi, izbrani ponudnik pa se je v ponudbi zavezal, da bo naročniku dobavil artikel H. s »točk[o] tečenja pri -30°C ali nižje«.

Ob upoštevanju vseh ugotovitev in zaključkov, podanih doslej, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da artikel H., v ponudbi izbranega ponudnika ponujen v zaporedni številki 6, izpolnjuje tehnično zahtevo »točka tečenja pri -30°C ali nižje«, kršil katero od določb ZJN-3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah tudi ni dokazal, da je naročnik pri presoji izpolnjevanja tehnične zahteve »točka tečenja pri -30°C ali nižje« ponudbo vlagatelja presojal strožje ali v primerljivih okoliščinah nedopustno različno oziroma drugače od ponudbe izbranega ponudnika (in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov – 7. člen ZPVPJN).

Glede na vse doslej zapisano je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo (kot neutemeljenega) zavrnila.

Vse to, kar je navedeno v nadaljevanju, v ničemer ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka, saj nadaljnja kršitev, ki jo v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ob upoštevanju dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije ne predstavlja kršitve, ki bi bila istovrstna kršitvi, zaradi katere je bila kot nedopustna označena vlagateljeva ponudba. Zatrjevana kršitev, izpostavljena v nadaljevanju, se namreč ne nanaša na enaka dejanska in pravna vprašanja oziroma na identične ponudbene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije »glede naslednjih ponujenih artiklov:« […] »[z]aporedna št. 14 razpisne dokumentacije« (drugi in peti odstavek na drugi strani), saj »[a]ktualni tehnični list, ki je bil revidiran 03.06.2016, dokazuje, da« v ponudbi izbranega ponudnika »ponujeni proizvod ne izpolnjuje tehnične zahteve po DIN KP2K-30. Namreč delovna temperatura« ponujene »masti« […] »je do -15°C. Mast torej izpolnjuje standard DIN KP2K-10, kar je bistveno nižje od zahtevanega«.

Ob proučitvi predračuna, ki je priloga razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem za artikel številka 14 podan naslednji opis: »Mast litijeva NLGI 1, ali enakovredno. DIN K2K-30, MB 267.0. Pakiranje 1kg.«. Ustreznost tega standarda je naročnik potrdil v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil (»Datum objave: 17.05.2017 10:25« – glej odgovor številka 3). V posledici je upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da je naročnik v »[z]aporedn[i] št. 14 razpisne dokumentacije« zahteval, da ponujena mast izpolnjuje zahtevo »DIN KP2P-30« (peti odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo).

Ob proučitvi ponudbe izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je
– v njej v zaporedni številki 14 ponujen artikel M. (naziv artikla je na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija), ki ga v petem odstavku na drugi strani zahtevka za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj,
– iz tehnične dokumentacije, označene kot »zap. št. 14«, ki (jo je vlagatelj v fotokopiji priložil zahtevku za revizijo in) se nanaša na artikel M., ponujen v zaporedni številki 14, v ponudbi izbranega ponudnika (glede fizikalnih lastnosti) pod naslovom »Performance« razbrati podatek »KP 2 K-30« in podatek »-30 up to 120 °C with short periods up to 140 °C«.

Vendar pa vlagatelj pri tem zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika »ponujeni proizvod ne izpolnjuje tehnične zahteve po DIN KP2K-30. Namreč delovna temperatura« ponujene »masti« […] »je do -15°C. Mast torej izpolnjuje standard DIN KP2K-10, kar je bistveno nižje od zahtevanega«.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da je tehnični list, ki je predložen v njegovi ponudbi, edini trenutno veljavni tehnični list za ponujeni artikel M.. Tudi iz dopisa proizvajalca, ki ga je izbrani ponudnik v dokaz svojih navedb priložil izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, jasno izhaja, da ima artikel M., ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, delovno temperaturo od »-30C« do »+120C«, kar je jasno navedeno v zadnjem »Product Data Sheet (PDS)« za evropske izdelke, verzija »EU v4 23 October 2012«. Proizvajalec pri tem opozarja, da obstaja tudi »Product Data Sheet (PDS)«, verzija »3rd June 2016 GR-67« (iz katerega izhaja tipična delovna temperatura »down to -15C«), ki je na voljo samo v proizvodnih obratih v ZDA, ne pa v Evropi, in je lahko drugačen od prvo navedenega.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da proizvajalčeve navedbe prepričljivo potrjujeta črki »EU« v zapisu oznake verzije »EU v4 23 October 2012«. Zapis »EU« namreč nakazuje na trg Evropske unije. Po drugi strani je po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo zatrjevanje proizvajalca, da je »Product Data Sheet (PDS)«, verzija »3rd June 2016 GR-67« (iz katerega izhaja tipična delovna temperatura »down to -15C«), na voljo le v proizvodnih obratih v ZDA, ne pa v Evropi. Prav omenjeno verzijo »Product Data Sheet (PDS)« (torej verzijo, ki je na voljo samo v proizvodnih obratih v ZDA) pa vlagatelj v dokaz svojih zatrjevanj prilaga zahtevku za revizijo. V predstavljenem smislu je tako upravičeno zatrjevanje naročnika, da je vlagatelj »v zahtevku za revizijo priložil tehnični list proizvoda, ki se prodaja na ameriškem tržišču«, […] »zato predmetni tehnični list proizvoda v konkretnem primeru kot dokazilo sploh ne pride v poštev oziroma je neustrezno« (zadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Pri tem ne gre prezreti niti, da proizvajalec za pravilnost in resničnost izjav odgovarja v skladu s pozitivnimi predpisi (tudi evropskimi in svetovnimi), izbrani ponudnik pa se je v ponudbi zavezal, da bo naročniku dobavil artikel M. (mast), ki izpolnjuje zahtevo »DIN KP2P-30«.

Ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev in zaključkov bi Državna revizijska komisija tudi glede izpostavljene vsebine zahtevka za revizijo ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da artikel M., v ponudbi izbranega ponudnika ponujen v zaporedni številki 14, izpolnjuje tehnično zahtevo »DIN K2K-30«, kršil katero od določb ZJN-3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal niti, da je naročnik pri presoji izpolnjevanja tehnične zahteve »DIN K2K-30« ponudbo vlagatelja presojal strožje ali v primerljivih okoliščinah nedopustno različno oziroma drugače od ponudbe izbranega ponudnika (in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov – 7. člen ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo »zahteva povrnitev stroškov v višini plačane takse za revizijo v znesku 1.000,00 EUR«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 5. 1. 2018


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

Natisni stran