018-251/2017 Univerza v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve fiksnih in mobilnih komunikacij« in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134B, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 12. 2017

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 10. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN004495/2017-C03 objavil »Obvestil[o] o oddaji naročila - Izvajanje okvirnega sporazuma«; obvestilo je bilo dne 28. 10. 2017 objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod oznako 2017/S 208-430988.

Vlagatelj je dne 9. 11. 2017 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik storitve fiksnih in mobilnih komunikacij v višini 44.641,45 EUR brez DDV oddal ponudniku Telekom Slovenije, d.d., pri čemer se je v objavi na portalu javnih naročil skliceval na okvirni sporazum, ki ga je dne 5. 3. 2012 s tem ponudnikom sklenil za obdobje štirih let. Vlagatelj opozarja, da naročnik za objavo obvestila nima ustrezne pravne podlage, saj ta okvirni sporazum (iz leta 2012) ni več veljaven – potekel je namreč dne 5. 3. 2016, torej pred dobrim letom in pol. V času od poteka veljavnosti okvirnega sporazuma naročnik ni uspešno izvedel ustreznega postopka oddaje javnega naročila, prav tako ni uporabil določila 95. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je ZJN-3 začel veljati šele kasneje. Več kot očitno naj bi bilo, da naročnik v tem trenutku nima pravno veljavne pogodbe ali okvirnega sporazuma za storitve fiksnih in mobilnih komunikacij; prav tako nima nikakršne pravne podlage za neposredno oddajo predmetnega naročila ponudniku Telekom Slovenije d.d., kaže pa na okoliščine, po katerih naročnik »z napakami v postopkih« ustvarja okoliščine, po katerih želi pridobiti protipravno premoženjsko korist tretji osebi (družbi Telekom Slovenije, d.d.). Vlagatelj predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija:
1. ugotovi, da je naročnik kršil določila ZJN-3 s tem, ko ni objavil obvestila o naročilu ter v celoti razveljavi obvestilo o oddaji naročila (objavo na portalu javnih naročil JN004495/2017-C03);
2. ugotovi, da pravno razmerje med naročnikom in izbranim ponudnikom nima pravne podlage, ter je posel kot tak ničen;
3. naročniku naloži obveznost objave predmetnega javnega naročila oz. ustrezne popravljalne ukrepe;
4. naročniku naloži, da za čas do izvedbe novega postopka transparentno in skladno z določili ZJN-3 izvaja nabave predmetnega javnega naročila z ustreznimi objavami;
5. od naročnika zahteva predložitev odzivnega poročila;
6. preveri morebitno storitev prekrška naročnika;
7. naloži naročniku povračilo stroškov pravnega varstva.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 21. 11. 2017 zavrgel. Pojasnjuje, da so bili trije okvirni sporazumi v letu 2012 sklenjeni z enim gospodarskim subjektom, v njih pa so bili opredeljeni tudi vsi pogodbeni pogoji, zato glede na določilo tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN niso izpolnjeni pogoji za zagotavljanje pravnega varstva tega okvirnega sporazuma v (pred)revizijskem postopku. Pojasnjuje še, da je bil k tem okvirnim sporazumom sklenjen zgolj po en aneks, vsi dne 22. 3. 2016, in sicer izrecno samo do pravnomočnega zaključka javnega naročila in sklenitve pogodbenega razmerja z novim ponudnikom. Obenem v kar treh razpisih zaradi nepopolnosti (nedopustnosti) ponudb, številnih pozivov ponudnikov in vloženih zahtevkov za revizijo (torej razlogov, ki niso na strani naročnika), objektivno ni mogel oddati javnega naročila; trenutno je v objavi četrti razpis. Naročnik povzema, da v tem primeru (glede objave št. JN004495/2017-C03) ni šlo za kakšno drugo ali novo naročilo in ni bil sklenjen noben aneks, ampak je bil namen v skladu z ZJN-3 sporočiti realizacijo na podlagi že sklenjenih okvirnih sporazumov s pripadajočim aneksom št. 1. Kot drugi razlog za zavrženje zahtevka za revizijo naročnik navaja nepravočasnost zahtevka glede na določbo osmega odstavka 25. člena ZPVPJN. Pojasnjuje, da zahtevek ni bil vložen niti v roku osmih delovnih dni od sklenitve aneksa št. 1 z dne 22. 3. 2016, niti v roku šestih mesecev od začetka izvajanja tega aneksa.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj dne 24. 11. 2017 na naročnika pravočasno naslovil pritožbo. Ne strinja se s sklepom naročnika o »nepriznanju aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo«. Meni, da naročnik ni imel nikakršne pravne podlage za zavrženje zahtevka. Poudarja, da je zahtevek za revizijo vložen na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, in sicer zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila, saj je naročnik oddal javno naročilo brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil in na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, kateremu je veljavnost že potekla, tega pa zakon ne dopušča, in nikakor ne na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN, kar zatrjuje naročnik. Vlagatelj zavrača navedbe naročnika o nepravočasnosti zahtevka za revizijo; poudarja, da je zahtevek pravočasen, saj je vložen znotraj roka osmih delovnih dni od objave »Obvestil[a] o oddaji naročila - Izvajanje okvirnega sporazuma« oziroma znotraj roka osmih delovnih dni, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev. Poudarja, da trenutno teče že šesto leto, odkar naročniku predmetne storitve zagotavlja Telekom Slovenije, d.d., v času od poteka veljavnosti okvirnega sporazuma pa naročnik ni uspešno izvedel ustreznega postopka oddaje javnega naročila, niti ni imel ustrezne pravne podlage za sklenitev aneksa št. 1 z dne 22. 3. 2016. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo (pri tem predlaga še, kako naj Državna revizijska komisija odloči o zahtevku za revizijo), podredno pa, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter odloči, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti tako, da mu prizna aktivno legitimacijo in da mora zahtevku za revizijo ugoditi (pri tem vlagatelj tudi podrobneje navaja predloge).

Naročnik je skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN z vlogo z dne 30. 11. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje pritožbo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja neutemeljena.

Predmet zadevnega pritožbenega postopka je preverjanje zakonitosti naročnikovega ravnanja z vlagateljevim zahtevkom za revizijo. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz dveh razlogov, in sicer zato, ker naj pravno varstvo v konkretnem primeru sploh ne bi bilo zagotovljeno v (pred)revizijskem postopku in zaradi nepravočasnosti zahtevka za revizijo. Vlagatelj v pritožbi obema naštetima ugotovitvama naročnika nasprotuje.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in pritožbi zatrjuje, da je naročnik gospodarskemu subjektu Telekom Slovenije, d.d., oddal javno naročilo za storitve fiksnih in mobilnih komunikacij brez objave javnega naročila na portalu javnih naročila, oziroma brez izvedbe enega izmed postopkov javnega naročanja, kot jih zahteva ZJN-3. Vlagatelj svoje trditve utemeljuje na dejstvu, da je naročnik dne 27. 10. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN004495/2017-C03 objavil obvestilo o oddaji naročila, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je naročnik temu gospodarskemu subjektu oddal naročilo za storitve fiksnih in mobilnih komunikacij v višini 44.641,45 EUR brez DDV. Tudi sam vlagatelj ugotavlja, da se naročnik v tem obvestilu (pod točko IV.2.1 obrazca) sklicuje na objavo na portalu javnih naročil št. JN3888/2012 z dne 10. 4. 2012.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda predložene dokumentacije ugotavlja, da je naročnik dne 14. 12. 2011 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN14262/2011, ter dne 16. 12. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod oznako 2011/S 242-392760, objavil obvestilo o naročilu, iz katerega je razvidno, da je začel postopek oddaje javnega naročila za storitve fiksnih in mobilnih komunikacij. Na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila je naročnik (le) z najugodnejšim ponudnikom Telekom Slovenije, d.d., dne 22. 3. 2012 sklenil tri okvirne sporazume (tj. št. 2011_14_JN1_UM_FMK_1 za »Storitve mobilne telefonije«, št. 2011_14_JN1_UM_FMK_2 za »Najem IP opreme« in št. 2011_14_JN1_UM_FMK_1 za »Storitve fiksne IP telefonije«), vse za obdobje štirih let in z opredeljenimi vsemi bistvenimi sestavinami pravnega posla. Obvestilo o oddaji naročila oz. sklenitvi okvirnih sporazumov je naročnik na portalu javnih naročil objavil dne 10. 4. 2012, in sicer pod številko objave JN3888/2012, ter dne 13. 4. 2012 v Uradnem listu Evropske unije, pod oznako 2012/S 072-118837.

Kot je nadalje razvidno iz objav na portalu javnih naročil oz. iz dosjeja javnega naročila št. JN3888/2012, je naročnik na podlagi takrat veljavnega enajstega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), na portalu javnih naročil ter v Uradnem listu Evropske unije periodično objavljal obvestila o izvajanju okvirnih sporazumov: za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 je naročnik objavil obvestilo pod št. objave OS942/2014 z dne 21. 3. 2014, za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 obvestilo pod št. objave OS2173/2015 z dne 26. 2. 2015, za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 pa obvestilo pod št. objave OS1906/2016 z dne 23. 2. 2016. Vsa navedena obvestila so bila objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Med strankama ni sporno dejstvo, da je naročnik po preteku veljavnosti okvirnih sporazumov oz. pogodb z družbo Telekom Slovenije, d.d., dne 22. 3. 2017 sklenil tri anekse (tj. »ANEKS ŠT. 1 k OKVIRNEMU SPORAZUMU št. 2011_14_JN1_UM_FMK_1 za »Storitve mobilne telefonije««, »ANEKS ŠT. 1 k OKVIRNEMU SPORAZUMU št. 2011_14_JN1_UM_FMK_2 za »Najem IP opreme«« in »ANEKS ŠT. 1 k OKVIRNEMU SPORAZUMU št. 2011_14_JN1_UM_FMK_3 za »Storitve fiksne IP telefonije««), katerih predmet je »podaljšanje trajanja okvirnega sporazuma do pravnomočnega zaključka javnega naročila in sklenitve pogodbenega razmerja z izbranim ponudnikom«. Za obdobje od 1. 1. 2016 dalje je naročnik na portalu javnih naročil objavil več obvestil, ki se nanašajo na izvajanje storitev fiksnih in mobilnih komunikacij, in sicer:
- dne 28. 7. 2016, pod št. objave JN004245/2016-C01,
- dne 28. 10. 2016, pod št. objave JN006899/2016-C01,
- dne 1. 2. 2017, pod št. objave JN000743/2017-C01,
- dne 27. 4. 2017, pod št. objave JN004495/2017-C01,
- dne 31. 7. 2017, pod št. objave JN004495/2017-C02 in
- dne 27. 10. 2017, pod št. objave JN004495/2017-C03.
Vsa navedena obvestila so bila objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Zoper zadnje navedeno obvestilo je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik za objavo takega obvestila nima ustrezne pravne podlage ter za zagotavljanje storitev fiksne in mobilne telefonije nima ustrezne pravne podlage, saj okvirni sporazumi niso več veljavni, ker so potekli dne 5. 3. 2016. Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo torej izhaja očitek, da naročnik za zagotavljanje storitev fiksnih in mobilnih komunikacij po preteku veljavnosti v letu 2012 sklenjenih okvirnih sporazumov ni objavil obvestila o oddaji naročila in je sklenil navedene anekse brez izvedbe ustreznega postopka javnega naročanja.

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določa drugače. Za kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, šteje med drugim tudi oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, čeprav tega zakon ne dopušča (3. alineja prvega odstavka 5. člena ZPVPJN). Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZPVPJN je v primeru, kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno naročanje, moral izvesti, pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. Upoštevaje navedeno zato ni mogoče pritrditi naročniku v tem, da v konkretnem primeru pravno varstvo v (pred)revizijskem postopku ni zagotovljeno; tretji odstavek 5. člena ZPVPJN, na katerega se pri tem sklicuje naročnik, se nanaša na pravno varstvo v zvezi s posameznimi naročili na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma in ne na situacijo, kot je v konkretnem primeru, kjer se zahtevek za revizijo nanaša na zatrjevano oddajo javnega naročila brez objave obvestila o naročilu oz. na sklenitev pogodbe (okvirnega sporazuma) brez izvedbe postopka javnega naročanja. Naročnik je torej s sklicevanjem na tretji odstavek 5. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel neutemeljeno.

Vendar je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (26. in 31. člen ZPVPJN) – kot pravilno ugotavlja naročnik – potrebno preveriti tudi, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, pri tem pa upoštevati določbe ZJN-3 v zvezi z roki za vložitev zahtevka za revizijo. V osmem odstavku 25. člena ZPVPJN je tako določeno, da v primeru, če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

V konkretnem primeru obvestilo o naročilu ni bilo objavljeno: naročnik – poleg tega, da ni objavil obvestila o naročilu – namreč ni objavil obvestila, ki bi se nanašalo na oddajo naročila, za katerega ni izvedel postopka oddaje javnega naročila skladno z določili ZJN-2 (veljavnega v trenutku sklenitve aneksov) in katerega rezultat je bila sklenitev aneksov dne 22. 3. 2016. Kot že pojasnjeno, se objava z dne 27. 10. 2017, št. JN004495/2017-C03, nanaša le na sporočanje podatkov o izvajanju storitev oz. realizacije po sklenjenem aneksu št. 1.

Čeprav je v drugi povedi iz osmega odstavka 25. člena ZPVPJN določeno, da je mogoče v primeru, če obvestilo o oddaji naročila ni bilo objavljeno, zahtevek za revizijo vložiti v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe, ob čemer je potrebno ugotoviti, da je bil zahtevek za revizijo glede na ta (objektivni) rok vložen prepozno, pa Državna revizijska komisija dodaja še, da tudi v primeru, ko je na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila, v skladu s prvo povedjo istega odstavka za pravočasnost zahtevka za revizijo ni zahtevano le, da je zahtevek za revizijo vložen najkasneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu objavljeno tako obvestilo o oddaji naročila (kot je razumeti vlagateljevo tolmačenje te določbe), pač pa prvenstveno to, da je vlagatelj vložil zahtevek v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev. Kdaj je vlagatelj izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, je odvisno od konkretnih okoliščin primera (prim. z odločitvijo v zadevah 018-056/2013 in 018-284/2015). Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče slediti tolmačenju vlagatelja, da objava na portalu javnih naročil št. JN004495/2017-C03 z dne 27. 10. 2017 (po vsebini) predstavlja obvestilo o oddaji naročila, je tako potrebno ugotoviti, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil v (subjektivnem) roku osmih delovnih dni od kar bi moral vedeti za kršitev, upoštevaje pri tem okoliščino, da je naročnik tovrstna obvestila (o izvajanju okvirnega sporazuma) na portalu javnih naročil periodično objavljal ves čas trajanja izvajanja storitev po sklenjenih aneksih št. 1, začenši z obvestilom z dne 28. 7. 2016, pod št. objave JN004245/2016-C01.

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo z dne 24. 11. 2017 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji predlagal tudi, naj odloči o ničnosti morebiti sklenjenih pogodb med naročnikom in družbo Telekom Slovenije, d.d., vendar velja izpostaviti, da Državna revizijska komisija o ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila ali o zadržanju izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila ni pristojna odločati. O tem odloča sodišče (prim. tretjo alinejo 2. člena ZPVPJN in peto poglavje ZPVPJN – členi 42 do 49).

Vlagatelj je predlagal tudi, naj Državna revizijska komisija preveri morebitno storitev prekrška naročnika in po potrebi sproži ustrezen postopek ugotavljanja prekrška (zlasti po 2. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3). V zvezi s tem Državna revizijska komisija pripominja, da lahko o tem, ali je naročnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku oz. postopku pravnega varstva. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 109. člena ZJN-3). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je plačal takso v višini 3.500,00 EUR.

Prvi odstavek 71. člena ZPVPJN določa takso za primere, ko se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR. Skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN in ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša taksa 1.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na:
- storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B,
- oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma,
- oddajo posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ali
- javni natečaj.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo in tudi ne na odločitev o oddaji naročila ali katero od situacij iz tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ampak na naročnikovo neobjavo obvestila o naročilu oz. oddajo naročila brez izvedbe ustreznega postopka, zato bi moral vlagatelj (upoštevaje določbo 74. člena ZIPRS1617) za zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR takse in ne 3.500,00 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 2.500,00 EUR.


V Ljubljani, 18. 12. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
- Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana,
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno – računovodska služba Državne revizijske komisije.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran