Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-229/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

    Številka: 018-229/2017-13
    Datum sprejema: 6. 12. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava in dobava registrskih in preskusnih tablic za motorna in priklopna vozila«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Erich Utsch, AG, Marienhutte 49, Siegen, Nemčija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 12. 2017

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 6. 10. 2017, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 20. 4. 2017 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN003685/2017-B01, dne 21. 4. 2017 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2017/S 078-150327. Dne 26. 9. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-18/2017/81-0067 z dne 26. 9. 2017), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku KIG, d. d., Zagorica 18, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je prav tako razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, in sicer zato, ker ponujeni predmet ne ustreza zahtevam in potrebam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah oz. razpisni dokumentaciji.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 6. 10. 2017, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil z izjemno šibkimi argumenti, ki izvirajo iz posplošenih in mestoma nenatančnih zahtev razpisne dokumentacije, katerih skupni cilj je izločiti ponudbo vlagatelja in mu čim bolj otežiti uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj meni, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena in da je treba naročnikove zahteve razlagati le v okvirih, kot jih je lahko razumel katerikoli strokovno usposobljen ponudnik, ki deluje na tem trgu na območju Evropske unije. Priprava ponudbe je bila zahtevna, ker naročnik v mnogih delih ni podal natančnih zahtev, temveč je zahteval le opise postopkov, zaradi česar se je vlagatelj spraševal, kako natančno mora opisati določeno zahtevo, da ga naročnik ne bo izločil. Kot se je izkazalo, pa je naročnik dejstva iz vlagateljeve ponudbe presojal širše in je s tem presegel standarde zahtev iz razpisne dokumentacije. Posledično je bila vlagateljeva ponudba neutemeljeno izločena iz postopka, naročilo pa je bilo nezakonito dodeljeno izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudb, saj je naročnik vlagateljevo ponudbo presojal zelo strogo, medtem ko glede izbranega ponudnika ni pojasnil, na kakšen način je presojal njegovo ponudbo. Tako natančnega pregleda ponudbe izbranega ponudnika naročnik sploh ni izvedel. Vlagatelj sicer ni mogel vpogledati v dokumentacijo, ki se nanaša na pregled ponudb, vendar meni, da pri naročniku ne obstaja dokument, iz katerega bi bilo razvidno, da je naročnik tudi ponudbo izbranega ponudnika preveril enako natančno. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija pregleda zapisnike o pregledu in oceni izbrane ponudbe, ki so jih podpisali člani naročnikove strokovne komisije. Če bi se ugotovilo, da naročnik posameznega podatka ni preveril na enak način tudi v ponudbi izbranega ponudnika, bi bilo očitno, da je le iskal razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, kar predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, saj je v razpisni dokumentaciji sicer predpisal tehnične zahteve, ni pa predvidel posebnih navodil, kako natančno naj ponudniki opišejo predmet ponudbe. Naročnik je predvidel le tabele v točkah 3.1.A, 3.1.B, 3.2 in 3.3, v katerih je očitno pričakoval le opis materiala ali določenih postopkov. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, katere podatke mora ponudnik vnesti v te tabele, hkrati pa tudi ne, v katerih primerih bo naročnik štel, da je vlagatelj z določenim opisom izkazal usposobljenost. Koncept izkazovanja tehničnega dela ponudbe vodi v različno razumevanje načina izpolnjevanja. Pri tem je pomembno, da ni mogoče zavrniti niti ponudnika, ki je podal splošen opis, niti ponudnika, ki je podal natančen opis, saj sta oba zadostila splošnim navodilom naročnika. Enako po mnenju vlagatelja velja tudi glede vzorcev, delovnih risb itd., saj naročnik tudi v tem delu ni podal natančnih zahtev. Vlagatelj razume, da je naročnik od izbranega ponudnika najbrž pridobil dejanske vzorce in delovne risbe, ki jih ta že izdeluje, vendar pa bi sprejemanje vzorcev in risb le od izbranega ponudnika pomenilo, da naročnik ni omogočil realne konkurence. Naročnik je sicer zahteval predložitev vzorcev in risb, vendar pa ni opredelil niti natančnih zahtev glede vsebine niti načina ocenjevanja. Vlagatelj zato meni, da je predložil vse, kar je bilo objektivno mogoče predložiti. Poleg tega je naročnik za vzorce tablic izrecno navedel, da morajo biti skladne z določenimi zahtevami, medtem ko za folije in ostale vzorčne elemente tega ni zahteval. To je razumljivo, saj vzorčnih artiklov pri proizvodnji uradnih artiklov ni mogoče reproducirati 100 %, ne da bi ponudnik tvegal sankcije zaradi ponarejanja. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih razlogov, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nedopustno:

    - Naročnik vlagatelju očita, da je predložil dva kompleta registrskih tablic, pri čemer en komplet vsebuje referenčni grb, drugi pa ne. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da naročnik problematizira ponudbo v delih, ki za dopustnost niso relevantni. Razpisna dokumentacija ni prepovedovala predložitve kompleta brez grba, s čimer se prikaže videz tablice pred dodajanjem grba. Gre za isti predmet, ki prikazuje stanje brez grba, kar mnogi naročniki želijo. Naročnik ni argumentiral, zakaj je to izločitveni razlog, očitno pa je razumel, kateri komplet tablic vsebuje grb in je tudi ocenjeval skladnost tega kompleta.
    - Naročnik je navedel, da morajo biti na vzorcih prilepljeni referenčni barvni grbi iz priloge 2 ter prikazani vsi zaščitni elementi iz specifikacije, pri čemer se je skliceval na točko 8.1 in slike iz Priloge 1. Ob tem je zaključil, da zaradi preredke gostote zaščitnega elementa na foliji (približno na vsakih 50 mm vzdolžno in navpično) na grbu zaščitni element ni razviden. Vlagatelj opozarja, da se točka 8.1 in ostale zahteve nanašajo le na tablico kot celoto in ne na obveznost prikaza zaščitnega elementa na referenčnem grbu. Naročnik nikjer ni predpisal gostote zaščitnega elementa na foliji in nikjer ni predpisal, da mora biti zaščitni element pri lepljenju folije nameščen točno na grbu. Namen zaščitnega elementa je, da je mogoče ponarejeno tablico kot celoto ločiti od originalne tablice kot celote, ne pa da je mogoče ločevati le grb. Če je želel naročnik zaščitni element na grbu, bi to moral jasno zahtevati. Odsotnost zahteve pomeni, da naročniku gostota ni pomembna ali pa da bo usklajena v fazi izvajanja pogodbe. Vlagatelj je zato predložil tudi folijo z večjo gostoto zaščitnih elementov, s čimer je izkazal, da je sposoben izpolniti tudi naknadne naročnikove zahteve. Pri tem ni zanemarljivo, da je naročnik predpisal tako natančne specifikacije za folijo, da jih lahko izpolni le proizvajalec 3M in da sta zato oba ponudnika zahteve izpolnjevala z enako folijo.
    - Naročnik vlagatelju očita, da na delavniških skicah ni prikazanega referenčnega grba, kar naj bi predstavljalo kršitev točke 2 poglavja 8 »Vzorci za ponudbo registrskih tablic« na strani 87 razpisne dokumentacije, kjer je bilo določeno, da mora ponudnik predložiti tehnično dokumentacijo (delavniške risbe) za izdelane vzorce registrskih tablic s prikazanimi detajli in prerezi vtisnjenega robu in znakov na tablici. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahtevo razlagal izven okvirov pomena, kot ga je bilo mogoče razumeti iz razpisne dokumentacije. Zahteval je le, da želi imeti prikazane detajle in prereze vtisnjenega robu in znakov. Če je naročnik na delavniški risbi zahteval tudi prikaz grba, bi moral to jasno zahtevati, tako pa zahteve niso opredeljene na način, da bi bilo treba prikazati tudi grb, ki pri delavniški risbi sploh ni pomemben. Vlagatelj opozarja, da je v delavniško risbo grb vključil in je iz nje jasno vidna oblika in pozicija referenčnega grba, kar je pri delavniških risbah običajno. Ob tem tudi vzorec tablice potrjuje, da je vlagatelj referenčni grb vključil in ga je tudi sposoben izdelati, pri čemer pa nejasnih določil razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Ker je naročnik zahtevo opredelil splošno, si lahko vsak ponudnik sam razlaga, kako podrobno naj bo nek element prikazan.
    - Naročnik je navedel, da vzorci ne ustrezajo delavniškim risbam, ker vsebujejo usmerjeno varnostno oznako – znak 3M, medtem ko delavniška risba vsebuje usmerjeno varnostno oznako RS. Vlagatelj tudi v tem delu opozarja, da razpisna dokumentacija ni opredeljevala, na kakšen način mora biti delavniška risba oblikovana. Vlagatelj se je za uporabo usmerjene varnostne oznake RS na delavniški risbi odločil zato, ker zahteve po takšni varnostni oznaki izhajajo iz razpisne dokumentacije, pri čemer naročnik ni prepovedal možnosti njene uporabe. Vendar pa proizvajalec folije 3M vlagatelju ne more dobaviti folije s tako oznako, saj bi izdelal materiale, ki bi lahko služili ponarejanju tablic. Le izbrani ponudnik kot trenutni dobavitelj ima dostop do folije z oznako RS, zato je vlagatelj ohranil usmerjeno varnostno oznako 3M na foliji, s čimer je izkazal usposobljenost izdelati delavniško risbo in vzorčno tablico, ki oznako upošteva. Naročnik ni prepovedal varnostne oznake RS na delavniških risbah in tudi ni predpisal, da mora delavniška risba vsebovati identično usmerjeno varnostno oznako RS, ki je sicer sploh ni mogoče dobaviti. Delavniška risba, ki nima enake varnostne oznake, je še zmeraj delavniška risba, na podlagi katere se izdela vzorec, vsako delavniško risbo pa si vsak proizvajalec določi sam. Če naročnik ni določil natančne vsebine delavniške risbe, ponudbe zato ne more izločiti. Vlagatelj še opozarja, naj Državna revizijska komisija preveri, ali je izbrani ponudnik uporabil oznako RS na vzorčnih tablicah in mu je zato bila priznana usposobljenost, saj bi to pomenilo, da je v privilegiranem položaju.
    - Naročnik vlagatelju očita, da je polmer središča zvezd na določenih tablicah neustrezen, ker naj bi bila velikost približno 13,5 mm namesto 15 mm. Po mnenju vlagatelja je naročnik kontradiktoren, saj na eni strani poskuša prikazati natančnost meritve na manj kot milimeter natančno, na drugi strani pa iz previdnosti dodaja izraz »približno«, s čimer dopušča možnost, da je vrednost drugačna. Naročnik bi moral zagotoviti objektivno meritev s certificirano opremo s strani akreditiranega organa, ne pa da navaja približen podatek. Vlagatelj se ne strinja z ugotovitvami naročnika, saj je po njegovih meritvah polmer 15 mm, vsekakor pa znotraj običajnih toleranc. Naročnik se tudi sicer sklicuje na točko 5.1, ki se nanaša na zahteve za evropski logo, ki bo vsebovan ob dobavi, medtem ko iste zahteve v točki 8, kjer so bili opredeljeni vzorci, ni bilo. Naročnik v točki 5.1.1 celo sam navaja, da bo izbranemu ponudniku posredoval grafično oblikovan evropski logo, kar pomeni, da oblika ni dokončna. V dokumentaciji naročnik ni podal grafične oblike loga, hkrati pa je predpisal, da bo podobo predložil izbranemu ponudniku, zato ponudbe iz tega razloga ne more izločiti. Tudi navedba naročnika, da je središče zvezd na delavniški risbi kotirano na krogu premera 30 mm, je nerazumljiva, saj je premer kroga vedno dvakratnik polmera. Ker naročnik navaja, da je zahtevan polmer 15 mm, s tem samo potrjuje skladnost delavniške risbe.
    - Naročnik vlagatelju očita, da je na enem kompletu tablic namestil referenčne grbe, ki niso izdelani v ustrezni kvaliteti, ker naj bi se barvana polja referenčnega grba delno prekrivala in ker naj bi bili grbi iz folije izrezani ročno. Naročnik je sicer predložil skico grba, vendar ni opredelil namena referenčnega grba in razen dimenzij ni navedene nobene tehnične karakteristike referenčnega grba niti ni opredeljeno, katere lastnosti bo naročnik preverjal in kako. Naročnik ni opredelil, da morajo biti vzorci izrezani strojno ali da vzorca ni dopustno izrezati ročno. Vlagatelj se je osredotočil predvsem na dimenzije, ki so bile tudi edine podane, v ponudbi pa je jasno navedel, da bo ta del izvajanja naročila prevzelo podjetje Leonhard Kurz Stiftung & Co. KG. Odločitev, ali je referenčni grb skladen z zahtevami, je odvisna od usmeritev in kriterijev naročnika. Vlagatelj je za izvedbo tiska moral uporabiti lasten tisk, ki v celoti ustreza zahtevam naročnika, saj je ta pri referenčnem grbu omejeval le dimenzije. Po mnenju vlagatelja zahteve tudi sicer niso dokončne, saj je v razpisni dokumentaciji navedeno, da bo moral izbrani ponudnik sodelovati z naročnikom pri izdelavi tablic do končne potrditve produkta in da bodo posamezni elementi, vključno z grbom, usklajeni po potrditvi kataloga. Tudi če katalog ali vzorec ne bi bil skladen, naročnik dopušča odpravo napak na vzorcu v roku sedem dni od prejema pripomb.
    - Naročnik vlagatelju očita, da vzorci folij retroodsevnih materialov niso označeni in da naj bi bila identifikacija otežena. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni navedel, kateri del razpisne dokumentacije naj bi bil kršen, saj ni bilo nobenih določil o označbi vzorcev retroodsevnih materialov.
    - Naročnik je navedel, da je v razpisni dokumentaciji določil, da naj bi se na samolepilnih preskusnih tablicah uporabljala le usmerjena varnostna oznaka RS. Vlagatelj navaja, da naročnik ni zahteval, da morajo vzorci retroodsevnih materialov izpolnjevati katero od zahtev iz razpisne dokumentacije. Te zahteve je naročnik določil le v podtočki 1, ki se nanaša na vzorce registrskih tablic. Neobstoj zahtev ne more biti podlaga za izločitev vlagateljeve ponudbe, še posebej zato, ker je pričakovati dokončno potrditev šele po izdelavi vzorcev s strani izbranega ponudnika. Zahteve naročnika ob dobavi bodo lahko drugačne in lahko pristane še na dva varnostna elementa, ki ne samo, da nista bila prepovedana, ampak bi morala biti naročniku celo v interesu. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora biti na samolepilnih preskusnih tablicah samo varnostna oznaka RS, temveč je to zapisal šele v odločitvi o oddaji naročila. Naročnik je torej na eni strani predpisal tehnične specifikacije, na drugi strani pa je v poglavju 8 samo pri vzorcih registrskih tablic zahteval upoštevanje tehničnih specifikacij, kar je vlagatelj razumel na način, da neupoštevanje tehničnih specifikacij pri vzorcih folij ne bo izločilnega pomena.
    - Naročnik je navedel, da mora biti v strukturi retroodsevnega sloja za registrske tablice za vozila, namenjena za izvoz, vgrajena samo usmerjena varnostna oznaka RS, in da vlagateljeva ponudba tega ne izpolnjuje. Vlagatelj tudi v tem delu poudarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo vzorci retroodsevnih materialov izpolnjevati katero izmed zahtev, saj je te zahteve predpisal le za vzorce registrskih tablic. To zato ne more biti razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, še posebej zato, ker je pričakovati dokončno potrditev šele po izdelavi vzorcev s strani izbranega ponudnika. Zahteve naročnika ob dobavi bodo lahko tudi drugačne in bo lahko pristal na neobstoj določenega varnostnega elementa. Lahko se zgodi, navaja vlagatelj, da bi naočnik sedaj zavrnil ponudbo vlagatelja, kasneje pa bi se pri izbranem ponudniku odločil za neuporabo tega varnostnega elementa. Naročnik je na eni strani predpisal tehnične specifikacije, na drugi strani pa je le pri vzorcih registrskih tablic zahteval upoštevanje tehničnih specifikacij, kar je vlagatelj razumel tako, da neupoštevanje tehničnih specifikacij v delu vzorcev folij ne bo izločilnega pomena. Neobičajno je, da bi naročnik predpisal skladnost vzorcev s tehničnimi specifikacijami le za točko, kjer opisuje registrske tablice, hkrati pa to uporablja tudi za druge točke, kjer zahteva predložitev drugih vzorcev, npr. folije.
    - Naročnik vlagatelju očita, da je priložil dodatne vzorce modre in bele folije brez zaščitnih elementov. Vlagatelj ugotavlja, da gre za predložitev dodatnih folij, česar razpisna dokumentacija ni prepovedovala. Vlagatelj je dodatne elemente predložil kot predstavitev različnih možnosti, saj razpisna dokumentacija predvideva usklajevanje rešitev z izbranim ponudnikom. Poleg tega naročnik sploh ni opredelil, katere zahteve morajo vzorci folij izpolnjevati.
    - Naročnik je navedel, da vlagatelj ni predložil veljavnega certifikata o ustreznosti bele, rdeče in črne barve za toplotni nanos tipografskih znakov tablic. Vlagatelj poudarja, da gre pri vseh barvah za enako folijo, kot je zajeta v priloženem dokazilu, in barva na ustreznost toplotnega nanosa tipografskih znakov registrskih tablic sploh ne vpliva. Ne glede na barvo ima folija enako serijsko številko in identične lastnosti, zato certifikat katerekoli barve izkazuje ustreznost toplotnega nanosa tipografskih znakov tablic za celotno serijo folije. Vlagatelj navaja, da bi lahko to potrdil tudi izvedenec. Ker je vlagatelj predložil dokazilo, ki potrjuje ne samo ustreznost črne barve, ampak izkazuje ustreznost vseh barv v seriji, bi naročnik moral ugotoviti ustreznost barv.
    - Naročnik vlagatelju očita, da v ponudbi ni opisal postopka glede sledljivosti pri uničevanju registrskih tablic oz. da ni opisal tehnologije, ki bi zagotavljala sledljivo uničevanje tablic in ki bi obsegala tudi izdelavo prevzemnih zapisnikov tablic, ki jih uporabniki predajo v uničenje, fotografij posameznih tablic pred uničenjem in elektronske evidence uničenih tablic. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kako natančno naj ponudniki opišejo postopek uničenja in da bi moral razločevati med zahtevami iz tehničnih specifikacij ter zahtevami za izpolnitev tabele 7, saj med slednjimi ni navodil, katere elemente naj ponudnik opiše. To je težava vseh podobnih tabel, saj je naročnik od ponudnikov zahteval prosto predstavitev, na podlagi katere se potem odloči, ali je zahteva izpolnjena ali ne. Vlagatelj zato ne more vedeti, katere podatke mora navesti, in se strinja, da bi bil lahko izločen, če bi navedel podatek, ki bi bil v nasprotju z zahtevo. Ne more pa biti izločen, ker določenega podatka ni vpisal, saj naročnik nikjer ni predpisal, katere podatke je treba vpisati.
    - Naročnik je navedel, da je vlagatelj zato, ker je za samolepilne preskusne tablice predvidel tudi vključitev serijske številke, kršil razpisno dokumentacijo, ki je določala, da se serijska številka nanaša samo na registrske tablice. Vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija nikjer ne določa, da serijska številka ne bi smela biti vključena na preskusno tablico. Vlagatelj jo je vključil, ker se naročnik do tega ni opredeljeval in ker je z vidika varnostnih elementov samolepilna preskusna tablica slabše zaščitena, zato je v mnogo državah običajno, da se doda serijska številka na zadnjo stran tablice. Serijska številka ne posega v kvaliteto ali izpolnjevanje vizualnih zahtev naročnika, saj ni vidna, omogoča pa sledenje nad proizvodnjo. Tudi v tem delu vlagatelj navaja, da je glede na obveznost usklajevanja rešitve z izbranim ponudnikom dodatne elemente predložil zato, da naročniku predstavi širše možnosti.
    - Naročnik vlagatelju očita, da ni podal ustreznega opisa organizacije proizvodnje za izdelavo registrskih tablic, kot je zahtevan v dokumentaciji, saj naj vlagatelj ne bi prejemal serijskih številk tablic, jih obdelal in poslal v proizvodnjo z aplikacijo MRVL. Vlagatelj poudarja, da razpisna dokumentacija določa, da bo izbrani ponudnik od naročnika prejel podrobno tehnično specifikacijo za povezavo informacijskega sistema ponudnika z evidenco registriranih vozil (MRVL). Vlagatelj s to specifikacijo v času oddaje ponudbe ni razpolagal, prav tako pa naročnik ni podal nobenih podrobnih zahtev glede vsebine opisa. Vlagatelj je predvidel možnost uporabe sistema MRVL za izmenjavo podatkov, nihče razen izbranega ponudnika pa ne more predvideti natančno takšnega sistema, kot ga želi naročnik. Če predlagan sistem izmenjave podatkov naročniku ne ustreza, to še ne pomeni, da ponudba ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, pri čemer niti naročnik sam ne navaja, katera določba razpisne dokumentacije naj bi bila kršena.
    - Naročnik vlagatelju očita, da je navedel samo en stroj za vroči tisk samolepilnih tablic s kapaciteto 1280 m na uro. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni navedel nobenih pogojev, katere stroje mora ponudnik imeti. Vlagatelj je na dveh mestih podal splošen naziv stroja, vendar to ne pomeni, da gre za isti stroj. Oba stroja uporabljata vroči tisk, naročnik pa bi lahko od vlagatelja zahteval tudi dodatna pojasnila, če je dvomil v njegovo sposobnost izvesti naročilo.
    - Naročnik je navedel, da vlagatelj ni predvidel postopka lepljenja grba na registrske tablice niti ni za ta postopek navedel tehnične rešitve ali kadrovskih kapacitet. Vlagatelj pojasnjuje, da lepljenje grbov ne zahteva posebnega postopka ali osebja, saj se izvaja na tisti točki proizvodnje, kjer se nanaša barva znakov na tablice, posledično pa ta del ni posebej izpostavljen v načrtih in opisu kadrov.
    - Naročnik vlagatelju očita, da v opis kapacitet ni vključil voznikov tovornih vozil, ki bodo prevažali tablice, in voznikov, ki bodo prevažali surovine in materiale. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni postavil nobenega pogoja glede načina izkazovanja sposobnosti izvajanja prevozov in tudi ni določil, da tega ne bi smeli izvajati zaposleni, ki v določenem trenutku ne bodo delali v proizvodnji. Kadrovske kapacitete vlagatelja presegajo potrebe naročnika, kar pomeni, da bo vlagatelj lahko zagotavljal voznika iz množice kadrov, česar naročnik ni prepovedal. Vlagatelj navaja, da bo svojo proizvodnjo delno razširil v prostore na lokaciji podizvajalca Petrič, d. o. o., in dodaja, da bi lahko naročnik od njega zahteval dodatna pojasnila, če je dvomil v njegovo sposobnost. Tudi očitek, da naj podizvajalec Petrič, d. o. o., ne bi razpolagal z dostavnim vozilom, je neutemeljen, saj lahko za dostavo med obratoma uporablja katerokoli vozilo, ki ga ima zagotovljenega vlagatelj ali podizvajalec.
    - Naročnik navaja, da mora sistem kontrole vstopa v prostore, kjer se izvajajo pogodbena dela, omogočiti rekonstrukcijo vstopov za obdobje 12 mesecev, za videonadzorni sistem pa šest mesecev, vlagateljev opis pa naj ne bi zagotavljal, da bodo te zahteve izpolnjene. Vlagatelj navaja, da videonadzorna oprema še ni postavljena, kar je naročnik dopustil, ni pa mogel vedeti, kako natančen mora biti opis sistema v ponudbi, saj naročnik zahtev v zvezi z opisom ni podal. Naročnik pričakuje, da bi moral vlagatelj konkretno zahtevo prepisati iz vzorca pogodbe v predvideno mesto dokumentacije, za to pa ni podal nobenih natančnih navodil. Vlagatelj je že v splošni izjavi izjavil, da bo izvedel predmetno naročilo v rokih, količini in kakovosti, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in ponudbe, zato dodatne izjave o trajanju rekonstrukcij vstopov in videonadzornega sistema ni.
    - Naročnik vlagatelju očita, da naj bi zaradi napačne uporabe izrazov prišlo do seštevka registrskih in preskusnih tablic. Vlagatelj navaja, da naročnik ni pojasnil, kateri del razpisne dokumentacije prepoveduje seštevanje vseh proizvedenih tablic, saj v zvezi s tem ni podal nobenih zahtev ali omejitev. Vlagatelj ponovno pojasnjuje, zakaj je vključil serijsko številko na preskusno tablico, in navaja, da je bil zato strošek vnosa serijske številke tudi vključen v ponudbeno ceno, katere sestava ni omejena. Vlagatelj bi lahko v ponudbeno ceno vključil še katerekoli druge stroške, pri čemer je glede na skupno ceno še vedno za približno 10 milijonov EUR ugodnejši.
    - Naročnik vlagatelju še očita, da je opis varovanja podan samo za podizvajalca Petrič, d. o. o., ki ima lokacijo v Sloveniji, medtem ko za ponudnika tega opisa ni. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni ustrezno prebral njegove ponudbe, saj je jasno navedeno, da v obratu ponudnika ni izdelana nobena registrska ali preskusna tablica. Tam se proizvajajo le blanketi, ki predstavljajo le odrezan kos pločevine, iz katere je kasneje izdelana tablica. Proizvodnja tablic poteka izključno v Sloveniji, v varovanih prostorih obrata Petrič, d. o. o. Naročnik je zahteve glede varovanja predpisal samo za trenutke od proizvodnje registrskih in preskusnih tablic dalje, ne pa tudi za proizvodnjo materiala.

    Vlagatelj v zaključku poudarja, da je večini navedenih očitkov skupno, da je naročnik oblikoval izjemno zapleteno dokumentacijo in splošna ter nenatančna navodila za oblikovanje ponudbe ter predložitev vzorčnih materialov. Posledično je bilo nemogoče, da bi ponudniki ponudili ponudbo, ki bi ustrezala naročnikovim neizrecnim zahtevam. Temu pripomore tudi dejstvo, da so naročniki naklonjeni kontinuiteti izvajanja s strani obstoječih izvajalcev in standard ponudbe obstoječega izvajalca štejejo kot skladnega z zahtevami naročnika, za vse ostale ponudnike pa so zahteve premalo natančne in posplošene. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 10. 2017 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik meni, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.

    Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 26. 10. 2017 zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila vodil transparentno in v skladu z javno-naročniško zakonodajo. Vlagateljevo ponudbo je izločil zaradi neizpolnjevanja zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, zaradi česar ga ni mogel pozvati k dopolnitvi ali popravku ponudbe. Naročnik zavrača očitke, da je bila razpisna dokumentacija posplošena, nenatančna in nejasna, kar utemeljuje tudi z dejstvom, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega vprašanja. Prav tako naročnik zavrača navedbe, da je oba ponudnika obravnaval neenakopravno. V odločitvi o oddaji naročila so jasno in natančno navedeni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, prav tako so v odločitvi navedena vsa dejstva glede ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je izvedel natančen pregled ponudbe izbranega ponudnika, vendar posebnega dokumenta o tem ni izdelal, pri čemer pa ga Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) niti ne predvideva. Odsotnost teh dokumentov ne dokazuje neenakopravne obravnave ponudnikov, naročnik pa je svoje ugotovitve zapisal neposredno v odločitev. Dejstvo pa je, da obrazložitev glede izbrane ponudbe ne more biti tako obširna, saj je ta dopustna. Naročnik navaja, da so bile zahteve razpisne dokumentacije jasne in konkretne, predvsem pa take, da je povprečno usposobljen ponudnik lahko pripravil ponudbo, ki je skladna z navodili naročnika. Vlagatelj pri pripravi ponudbe ni izkazal pričakovane skrbnosti in skuša breme priprave dopustne ponudbe prevaliti na naročnika, pri čemer pa v fazi objave naročniku ni zastavil nobenega vprašanja ali pobude, naj naročnik katero izmed zahtev zapiše bolj jasno, niti ni zahteval pravnega varstva. Poleg tega je vlagatelj podpisal tudi izjavo, da razume razpisno dokumentacijo in se strinja z njeno vsebino v celoti. Naročnik pojasnjuje, da je razpisna dokumentacija v točkah, ki so za vlagatelja sporne, enaka kot pri izvedbi enakega naročila pred štirimi leti in da sta se dva izmed izločilnih razlogov v vlagateljevi ponudbi celo ponovila (neustreznost delavniških risb in neustrezno varovanje prostorov). V nadaljevanju se naročnik opredeljuje do posameznih revizijskih navedb, ki se nanašajo na konkretne razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe:

    - Naočnik navaja, da vlagateljeve ponudbe ni izločil zaradi predložitve dveh kompletov registrskih tablic, zato se do teh navedb ne opredeljuje.
    - Naročnik citira 8. točko iz poglavja 5 razpisne dokumentacije in navaja, da iz zahteve izhaja obveznost predložitve vzorcev registrskih tablic, na katerih mora biti prilepljen referenčni barvni grb ter prikazani vsi zaščitni elementi. To pomeni, da mora biti tudi na referenčnem grbu prikazan zaščitni element, saj je grb del tablice. Naročnik citira tudi točko 6.3.3 razpisne dokumentacije in navaja, da iz nje izhaja, da mora biti zaščitni element prikazan na retroodsevni površini grba in ne le na retroodsevni površini folije, iz katere je izdelan grb. Da je vlagatelj razumel zahtevo razpisne dokumentacije, je po mnenju naročnika razvidno iz ostalih vzorcev registrskih tablic, na katerih je vlagatelj v referenčne grbe vgradil zaščitni element in je ta tudi dobro viden.
    - Naročnik citira 2. podtočko točke 8 poglavja 5 razpisne dokumentacije in navaja, da je iz nje razvidno, da se delavniške risbe nanašajo na izdelane vzorce registrskih tablic, ki so morali biti priloženi k ponudbi, dodatno pa je podana zahteva po prikazanih detajlih in prerezih vtisnjenega robu in znakov na tablici. Delavniška risba po definiciji mora prikazovati vse detajle, da lahko delavnica po njej izdelek izdela. Ker delavniška risba ne vsebuje prikaza referenčnega grba, ta ne ustreza predloženemu kompletu vzorcev tablic, ki pa grb vsebujejo, oz. ustreza predloženemu kompletu tablic brez referenčnega grba, ki pa ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije za vzorce tablic. Naročnik zatrjuje, da vlagatelj na delavniško risbo ni vključil grba, temveč je prikazal le prostor, kamor bi se grb lahko prilepil, vendar katerikoli grb ali nalepka s poljubno vsebino, ne pa samo referenčni grb, zato delavniška risba ne ustreza predloženemu kompletu vzorcev tablic.
    - Naročnik ponovno navaja, da se glede na določbe razpisne dokumentacije delavniške risbe nanašajo na izdelane vzorce registrskih tablic, ki so morali biti priloženi k ponudbi, dodatno pa je bila podana tudi zahteva po prikazanih detajlih in prerezih vtisnjenega robu in znakov na tablici. Delavniška risba, ki jo je predložil vlagatelj, ne vsebuje znaka 3M, ki je razviden iz predloženih vzorcev, zato delavniška risba ne ustreza predloženim vzorcem, ob upoštevanju tehnološkega procesa pa vzorci dejansko ne ustrezajo delavniškim risbam. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni prepovedal uporabe oznake RS, saj je zapisal, da grafično obliko zaščitnih elementov za vzorce registrskih tablic določi ponudnik. Varnostni znak 3M na vlagateljevih vzorcih tablic je naročnik priznal kot ustreznega, vendar pa je zahteval tudi delavniške risbe za predložene vzorce. Ker na delavniških risbah in vzorcih vlagatelj ni prikazal iste grafične oblike zaščitnega elementa, vlagatelj vzorcev tablic ni izdelal na podlagi delavniških risb in te ne ustrezajo vzorcem.
    - Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je na delavniški risbi središče zvezd evropskega loga kotirano na krogu premera 30 mm, ker je vlagatelj na delavniški risbi prikazal kotiranje premera in ne polmera. Da je na določenih vzorcih tablic središče zvezd v evropskem logu na polmeru, manjšem od 15 mm, kot je zahtevano s predpisi, je možno preveriti s preprosto meritvijo. Naročnik je zato ocenil, da vzorec registrske tablice v navedenem delu ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da posebna meritev akreditiranega organa ni potrebna, saj je možno neskladnost ugotoviti s preprosto meritvijo, in dodaja, da vlagatelj ne izpodbija naročnikove ugotovitve, da delavniške risbe ne ustrezajo vzorcem, s čimer ni bila izpolnjena zahteva iz 2. podtočke točke 8 poglavja 5 razpisne dokumentacije.
    - Naročnik ponovno citira 8. točko iz poglavja 5 razpisne dokumentacije in navaja, da je iz nje razvidno, da je zahteval, da je na vzorcih registrskih tablic referenčni grb, za katerega ni podal samo dimenzij, ampak tudi vsebino, vključno z navezavo za potrebni prikaz vseh zaščitnih elementov, ki so zahtevani v referenčnem grbu. Namen predložitve vzorcev je bil opredeljen v podtočki 4 poglavja 3.2.3, iz katere izhaja, da morajo vzorci dokazovati obvladovanje tehnologije izdelave registrskih in preskusnih tablic, vključno z izdelavo kompleksnih občinskih grbov. Način izrezovanja grbov res ni bil predpisan in naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil zato, ker je bil grb izrezan ročno, temveč zato, ker je bil izrezan nenatančno in se je posledično na grbu pojavil dodaten črn rob, ki v specifikacijah ni bil predviden. Poleg tega se vlagatelj v zahtevku sploh ni opredelil do ugotovitve, da se barvna polja referenčnega grba delno prekrivajo, kar v specifikacijah ni bilo predvideno, zato vzorci niso ustrezni. V zvezi z navedbo, da bo del izvajanja naročila prevzelo podjetje Leonhard Kurz Stiftung & Co. KG, pa naročnik poudarja, da je ta družba v vlagateljevi ponudbi navedena le kot dobavitelj folije za toplotni nanos tipografskih znakov, ne pa kot proizvajalec grbov. Navedeno zato pomeni novo dejstvo, ki iz ponudbe ni razvidno, oz. gre za spremembo ponudbe, saj bi moral vlagatelj v tem primeru ta subjekt nominirati kot soponudnika, podizvajalca ali pa se sklicati na njegovo zmogljivost, naročnik pa bi moral preveriti, ali obstajajo razlogi za izločitev.
    - Naročnik je pred pojasnitvijo izločilnih razlogov zaradi preglednosti navedel dejstvo, da predloženi vzorci folij niso označeni, zaradi česar je bila otežena njihova identifikacija. Dodatno je navedel še, kako je folije razvrstil za namen pregleda njihove ustreznosti. V 3. podtočki točke 8 poglavja 5 razpisne dokumentacije je navedeno, katere vzorce folij je treba predložiti, pri čemer je bilo treba priložiti folije z vsemi karakteristikami in zaščitnimi elementi, ki so določeni v razpisni dokumentaciji za posamezno vrsto folije.
    - Naročnik se ponovno sklicuje na 3. podtočko točke 8 poglavja 5 razpisne dokumentacije in navaja, da je v njej natančno določeno, katere folije morajo ponudniki predložiti kot vzorec. Pri tem navedba npr. rumene folije za registrske tablice za izvoz ne pomeni le folije rumene barve, ampak folijo z vsemi karakteristikami in zaščitnimi elementi, ki so določeni v razpisni dokumentaciji za rumeno folijo za registrske tablice za izvoz. Namen predložitve vzorcev je ta, da naročnik lahko ugotovi, ali material ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. V točki 6.3.2 razpisne dokumentacije je navedeno, katere zahteve morajo vsebovati zaščitni elementi na preskusnih tablicah, in jasno je, da mora biti, nasprotno od trajne preskusne tablice, v katero sta vgrajena dva zaščitna elementa, na samolepilni preskusni tablici vgrajen le eden od zaščitnih elementov, znak RS. Zahteve ob dobavi tablic ne morejo biti drugačne, kot so določene v razpisni dokumentaciji, zato naročnik ne more pristati na dva zaščitna elementa na samolepilnih preskusnih tablicah.
    - Naročnik ponavlja, da je bilo v razpisni dokumentaciji jasno določeno, kakšne so zahteve za folije, posledično pa je bilo tudi razvidno, kakšna mora biti vsebina predloženega vzorca retroodsevnega materiala. Vlagatelj ne izpodbija naročnikove ugotovitve, da predložen vzorec nima vgrajenega zaščitnega elementa, in dodaja, da ne more pristati na neobstoj z razpisno dokumentacijo določenega varnostnega elementa za javno listino.
    - V razpisni dokumentaciji so bili natančno določeni izrazi za vzorce retroodsevnih materialov in je bilo zato tudi jasno, kakšna mora biti vsebina predloženih vzorcev. Če bi bila v razpisni dokumentaciji samo navedba »bela folija« ali »rumena folija« ali »folija, s katero razpolaga ponudnik«, se naročnik strinja, da bi razpisna dokumentacija omogočala predložitev kakršnihkoli vzorcev z zaščitnimi elementi ali brez. Naročnik tudi v tem delu navaja, da zahteve ob dobavi tablic ne morejo biti drugačne, kot so določene v razpisni dokumentaciji, in da naročnik ne more pristati na modro ali belo folijo brez določenega varnostnega elementa.
    - Naročnik je v podtočki 6 točke 8 poglavja 5 razpisne dokumentacije zahteval predložitev certifikata o ustreznosti bele, rdeče in črne barve za toplotni nanos tipografskih znakov, pri čemer se je skliceval tudi na zahteve za preizkušanje obstojnosti in trajnosti barv za črke in številke. Naročnik je tako jasno zahteval certifikat za vse navedene barve, vlagatelj pa ni predložil certifikata o ustreznosti bele in rdeče barve za toplotni nanos. Vlagatelj želi prikazati, da gre za vprašanje preizkušanja lastnosti folije in ne za preizkušanje lastnosti barv, potem ko so nanesene na folijo. Folije za toplotni nanos se lahko glede na barvo obnašajo različno med postopki preizkušanja in gre zato za drugo vsebinsko vprašanje. Če vlagatelj meni, da je certifikat za vsako posamezno barvo nepotreben, bi moral na to opozoriti v fazi objave razpisne dokumentacije, izjava proizvajalca, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, pa po mnenju naročnika predstavlja samovoljno nedopustno dopolnitev ponudbe.
    - V točki 6 poglavja 1 razpisne dokumentacije je naročnik opisal postopek uničevanja registrskih tablic. Iz opisa izhaja, da uničevanje tablic obsega tudi izdelavo prevzemnih zapisnikov tablic, ki jih uporabniki predajo v uničenje, fotografij tablic pred uničenjem in elektronski seznam. V obrazcu 3.2.B bi moral vlagatelj opisati celoten postopek uničevanja tablic, vključno z opisom izdelave zapisnikov, fotografij in seznama, česar pa ni naredil.
    - Serijska številka registrske tablice je bila določena v točki 5.4 poglavja 5 razpisne dokumentacije, iz katere je razvidno, da se serijska številka nanaša izključno na registrsko tablico. Ker vlagatelj ne loči med registrsko in preskusno tablico, ni podal opisa ustrezne tehnologije. Naročnik ne more pristati na pojasnilo, da je v mnogih državah običajno, da se serijska številka doda na zadnjo stran preskusne tablice, povrh vsega pa vlagatelj želi, da se mu postopke opremljanja samolepilnih preskusnih tablic s serijsko številko tudi dodatno plača. Naročnik tudi poudarja, da je serijska številka predpisana v Pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil in ne gre za element, ki bi ga lahko naročnik ali izvajalec samovoljno dodajala.
    - Naročnik od nobenega ponudnika ni prejel vprašanja glede izmenjave podatkov oz. določitve serijskih številk registrskih tablic. Vlagatelj je za ponujeno ceno registrskih tablic sam predvidel izmenjavo podatkov o serijskih številkah iz MRVL, ki je neustrezna. Taka izmenjava podatkov v razpisni dokumentaciji ni predvidena, spremenjen postopek določanja serijskih številk na način, kot ga je predvidel vlagatelj, pa bi vplival na tehnično opremljenost vlagatelja in na sestavo cene. Ker je vlagatelj sam predvidel izmenjavo podatkov o serijskih številkah, ki v razpisni dokumentaciji ni bila predvidena, opis organizacije proizvodnje ni ustrezen.
    - Vlagatelj je v ponudbi navedel, da je obrat Petrič, d. o. o., opremljen z strojem za vroči tisk samolepilnih tablic. Enak naziv stroja, stroj za vroči tisk, je naveden tudi za izdelavo registrskih tablic. V postopku izdelave registrskih tablic se stroj za vroči tisk uporablja za barvanje registrskih označb, za navedeni stroj pa je vlagatelj podal tudi tehnični opis stroja. Stroj za vroči tisk je ustrezen za barvanje registrskih označb registrskih tablic, ni pa mogoče z njim izdelovati samolepilnih preskusnih tablic. V ponudbi predložena dokazila ne dokazujejo, da vlagatelj razpolaga s strojem za izdelavo samolepilnih preskusnih tablic.
    - Vlagatelj je v ponudbi navedel, da se bodo grbi tiskali in vtiskovali (obrezali) za kasnejšo aplikacijo na avtomatskih napravah za tisk pri ponudniku. V zahtevku za revizijo pa je navedel, da bo celotno proizvodnjo grbov, vključno s strojno izdelavo grbov, prevzelo podjetje Leonhard Kurz Stiftung & Co. KG. Naročnik ponavlja, da gre za novo dejstvo, ki dodatno potrjuje, da vlagatelj ni ustrezno navedel postopka lepljenja grbov na registrske tablice. Na kakšen način naj bi grbi postali del registrske tablice, ki se dokončno izdela v obratu Petrič, d. o. o., ni znano, saj vlagatelj v ponudbi ni dal ustreznih informacij. Razpisna dokumentacija je bila jasna, zahtevala je opis kadrovske organizacije obrata za izdelavo, skladiščenje, pripravo na distribucijo, dobavo registrskih in preskusnih tablic ter uničevanje registrskih tablic, vlagatelj pa ni upošteval kadrovskih kapacitet za postopek lepljenja grbov, ki je del procesa izdelave registrske tablice, niti ni navedel tehnične rešitve.
    - Naročnik dopušča možnost, da bi dostavna vozila za distribucijo tablic upravljale osebe, ki so v kadrovski sestavi prikazane za delo v proizvodnji. Vendar pa vlagatelj v izračunu kadrovskih kapacitet niti zanj niti za podizvajalca sploh ni upošteval kadrovske potrebe za voznike oz. sploh ni upošteval postopka distribucije izdelkov.
    - Naročnik v vlagateljevi ponudbi ni razbral izpolnjevanja pogoja, da bo sistem kontrole vstopa v prostore, kjer se izvajajo dela krovne pogodbe, omogočal rekonstrukcijo vstopov za obdobje 12 mesecev, za videonadzorni sistem pa 6 mesecev. Ta zahteva je določena v točki 11.1.3 poglavja 5 razpisne dokumentacije. Opis v ponudbi se nanaša izključno na obrat Petrič, d. o. o., in ne na vsa pogodbena dela, saj sistem kontrole vstopa ni zagotovljen za vlagatelja, enako pa velja tudi za v revizijskem zahtevku na novo predstavljenega podizvajalca, podjetje Leonhard Kurz Stiftung & Co. KG.
    - Razpisna dokumentacija in predpisi ločijo med registrskimi in preskusnimi tablicami. Naročnik ne more pristati na opremljenost samolepilnih preskusnih tablic s serijskimi številkami in posledično na stroške, ki so s tem povezani.
    - Naročnik citira podtočko 3 iz točke 3.2.3 poglavja 3 ter točko 11.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije in navaja, da iz navedenih določb izhaja, da je od ponudnika zahteval 24-urno varovanje prostorov, v katerih se bodo izvajala pogodbena dela oz. dela krovne pogodbe, kar izkaže s predložitvijo opisa varovanja in s pogodbo s subjektom, ki ima licenco za varovanje ljudi in premoženja. Pogodbena dela obsegajo celoten postopek izdelave in dobave registrskih in preskusnih tablic ter vse prostore, kjer bo potekala izdelava tablic, kjer bodo shranjene zaloge, materiali, polizdelki, izdelki, tehnološka in informacijska oprema in se bo izvajalo uničevanje tablic. V nobenem delu razpisne dokumentacije naročnik ni določil, da so zahteve varovanja predpisane samo za trenutke od personalizacije tablic dalje. Vlagatelj je zahtevano dokumentacijo glede varovanja predložil le za del proizvodnje, ki ga bo izvajal podizvajalec Petrič, d. o. o., ni pa predložil dokumentacije za proizvodnjo, ki bo potekala v Nemčiji in ki predstavlja 71 % delež posla. Ker bo vlagatelj večji del proizvodnje, in sicer laminiranje, izvajal v tujini, je upravičena ugotovitev, da bi moral vlagatelj predložiti opis varovanja tudi za prostore v tujini.

    Naročnik zaključuje, da dejstvo, da je vlagatelj največji proizvajalec registrskih tablic na svetu, ne zadostuje za pridobitev posla, saj je treba za to pripraviti dopustno ponudbo. Vlagatelj ni izkazal potrebne skrbnosti pri pripravi ponudbe in naročniku tudi ni postavil nobenih dodatnih vprašanj na portalu. Izkazalo se je tudi, da pri pripravi ponudbe ni upošteval zakonodaje in da kljub ponovitvi dveh izločilnih razlogov iz predhodnega naročila teh pomanjkljivosti ni odpravil. Vlagatelj je bil izločen, ker ni izpolnil natančnih zahtev. Priprava ponudbe je sicer bila kompleksna, vendar pa je takšen tudi predmet, saj je slovenska registrska tablica specifična, ker vsebuje bistveno več zaščitnih elementov.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26. 10. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 11. 2017 opredelil do navedb naročnika. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

    Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ne ustreza njegovim zahtevam in potrebam, določenim v tehničnih specifikacijah oz. razpisni dokumentaciji, zaradi česar jo je izločil kot nedopustno. Še preden se vlagatelj opredeljuje do posameznih konkretnih razlogov, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena iz postopka, pa navaja tudi, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti.

    Kršitev načela enakopravne obravnave vlagatelj utemeljuje z navedbami, da je naročnik njegovo ponudbo presojal zelo strogo, medtem ko glede ponudbe izbranega ponudnika ni navedel nobenih konkretnih dejstev, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšen način je presojal njegovo ponudbo. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni pregledal tako podrobno kot njegovo ponudbo in da tudi ne obstaja dokumentacija, iz katere bi bilo razvidno, da je naročnik enako natančno preveril tudi dejstva v ponudbi izbranega ponudnika.

    V zvezi z zgornjimi revizijskimi navedbami je treba pojasniti, da načelo enakega obravnavanja kot splošno pravno načelo zahteva, da se primerljivi položaji obravnavajo enako in da se različni položaji obravnavajo temu primerno različno, razen če obstajajo objektivno utemeljene okoliščine za drugačno obravnavo. Načelo enakopravnosti ponudnikov je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, v skladu s katerim nihče izmed ponudnikov ne sme imeti več pravic ali boljšega izhodiščnega položaja v primerjavi z ostalimi ponudniki. Prvi odstavek 7. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Drugi odstavek 7. člena ZJN-3 naročniku nalaga, da ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Načelo enakopravne obravnave je poudarjeno tudi na ravni evropskega prava in v praksi Sodišča EU (npr. zadeve št. C-21/03 in C- 34/03 Fabricom proti Belgiji, št. C- 331/04 ATI EAC proti ACTV Venezia, št. C-16/98 Komisija proti Franciji itd.). Kot je v navedenih zadevah zapisalo Sodišče EU, je dolžnost spoštovanja načela enakega obravnavanja bistvo direktiv na področju javnega naročanja, s čimer se zagotavlja učinkovita in poštena konkurenca na trgu javnih naročil. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov pa ni absolutno in ne pomeni, da naročnik posameznih ponudb ne bi smel razvrščati in razlikovati. V naravi postopkov javnega naročanja je, da naročnik določi zahteve za sodelovanje, pogoje za priznanje usposobljenosti, tehnične specifikacije in merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih različni ponudniki različno izpolnjujejo, naročnik pa njihove ponudbe na podlagi teh kriterijev razvršča na dopustne in nedopustne oz. ekonomsko bolj ali manj ugodne. Vendar pa načelo enakopravne obravnave zahteva, da naročnik ponudbe razvršča in medsebojno primerja le na podlagi utemeljenih in objektivno upravičljivih kriterijev. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno ves čas postopka oddaje javnega naročila, tako v fazi priprave razpisne dokumentacije in oddaje ponudb kot tudi v fazi njihovega pregleda, vrednotenja in ocenjevanja.

    V zvezi z revizijskimi navedbami, da naročnik ni dokumentiral pregleda ponudbe izbranega ponudnika na enak način, kot je to storil pri vlagatelju, je treba najprej opozoriti, da ZJN-3 ne zahteva, da bi moral naročnik o pregledu tehničnih vidikov posameznih ponudb sestaviti poseben zapisnik. Iz temeljnega načela transparentnosti javnega naročanja, ki je normirano v 6. členu ZJN-3, sicer izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. To pomeni, da mora naročnik zagotoviti ne samo ustrezne objave posameznih faz postopka na portalu javnih naročil, v okviru katerih mora ponudnikom dati vse potrebne informacije, temveč tudi, da mora postopek ustrezno dokumentirati, da je možno na ta način naknadno preveriti, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izveden v skladu z ZJN-3. Tretji odstavek 105. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik dokumentirati potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen mora zagotoviti, da hrani zadostno dokumentacijo za utemeljevanje odločitev, sprejetih na vseh stopnjah postopka javnega naročanja, na primer dokumentacijo o komuniciranju z gospodarskimi subjekti in internih razpravah, o pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnem dialogu ali pogajanjih ter izboru in oddaji javnega naročila. Navedene določbe ZJN-3 torej ne zahtevajo, da mora naročnik sestaviti posebne zapisnike ali poročila o pregledu posameznih ponudb. Zahtevajo pa, da mora razpolagati z zadostno dokumentacijo o izboru in oddaji javnega naročila. Ob upoštevanju načela transparentnosti mora biti način pregleda in ocenjevanja ponudb razviden do te mere, da se je mogoče seznaniti z naročnikovimi razlogi za zavrnitev ali izbor posameznih ponudb in da je, kar je bistveno tudi v predmetnem postopku pravnega varstva, te razloge mogoče naknadno objektivno preveriti.

    V zvezi z vprašanjem, na kakšen način mora naročnik dokumentirati izbor in oddajo naročila, je treba opozoriti zlasti na tretji odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, razloge za odločitev o neenakovrednosti predmeta ponudbe oz. neizpolnjevanju zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe navesti v odločitvi o oddaji naročila. Ker so ti elementi naročnikove odločitve specifični v vsakem postopku in odvisni od konkretnih lastnosti predmeta naročila, izbire postopka, načina ocenjevanja, ugotovitev naročnika, pomanjkljivosti v ponudbah itd., je presoja ustreznosti obrazložitve odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera. Vendar pa mora, kar je bistveno, obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razzlogovanje naročnika. Jasna in nedvoumna navedba razlogov za odločitev naročnika je na eni strani namenjena temu, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve in da se lahko odločijo, ali bodo uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne. Po drugi strani pa je jasna navedba razlogov namenjena temu, da organu pravnega varstva omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve.

    Glede na navedeno je treba pojasniti, da ZJN-3 kot ključen dokument, s katerim se ponudniki seznanijo o vseh razlogih za odločitev o oddaji naročila, predvideva odločitev o oddaje naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik dne 26. 9. 2017 izdal odločitev o oddaji naročila (in jo istega dne objavil tudi na portalu javnih naročil), v kateri je natančno navedel razloge, zaradi katerih je ugotovil, da predmet, ki ga ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje njegovih zahtev. Hkrati je za ponudbo izbranega ponudnika navedel, da jo je po pregledu in analizi ocenil kot dopustno, saj je ugotovil vse elemente dopustnosti: neobstoj razlogov za izključitev, izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, ustreznost potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pravočasnost, neobstoj nedovoljenega dogovarjanja ali korupcije, ustrezno ponudbeno ceno. Naročnik je torej pregled obeh ponudb dokumentiral v odločitvi o oddaji naročila. Res je sicer, da pri ponudbi izbranega ponudnika ni navedel, kako je ocenjeval tehnične elemente njegove ponudbe, zlasti npr. tiste, zaradi katerih je izločil vlagateljevo ponudbo. Vendar v primeru, ko naročnik ob pregledu posamezne ponudbe ne ugotovi pomanjkljivosti, tudi ni mogoče pričakovati, da bo za vsako zahtevo iz razpisne dokumentacije pojasnil, na kakšen način je ugotovil njeno izpolnjevanje. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-102/2017-5, št. 018-189/2017-6, št. 018-204/2017-4) in kot izhaja tudi iz sodbe Splošnega sodišča Evropske unije št. T 536/11, ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika. Vendar pa, kot je bilo že zapisano, je bistveno, da obrazložitev vsebuje jasne razloge za sprejem odločitve o oddaji naročila, da se ponudniki lahko seznanijo z njimi, preverijo njihovo pravilnost in zoper njo uveljavljajo učinkovito pravno varstvo. V obvestilu o oddaji naročila z dne 26. 9. 2017 je naročnik podrobno navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, da se je vlagatelj lahko z njimi seznanil in zoper njih vložil tudi zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa pravnorelevantna dejstva in predložil tudi dokaze. Hkrati je lahko na podlagi dejstva, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno (kar pomeni, da v njej ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti), zatrjeval tudi kršitev načela enakopravne obravnave, ki naj bi se po mnenju vlagatelja kazala v tem, da naj bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil z drugačnimi, milejšimi kriteriji oz. z bolj široko razlago določb razpisne dokumentacije.

    Kot je bilo že zapisano, načelo enakopravne obravnave zahteva, da nihče izmed ponudnikov ne sme imeti več pravic ali boljšega položaja v primerjavi z ostalimi ponudniki. V okviru zagotavljanja spoštovanja navedenega načela je zato ustaljena praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. zadeve št. 018-20/2012-3, št. 018-135/2013-5, št. 018-117/2014-4, št. 018-144/2015-5), da upoštevajoč revizijske navedbe preveri, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika res obravnaval drugače oz. manj strogo v primerjavi s ponudbo vlagatelja. V postopku pravnega varstva je treba glede na revizijske navedbe preveriti, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni dopustnosti. To pomeni, da bo Državna revizijska komisija v okviru zatrjevanja istovrstnih kršitev pri presoji utemeljenosti posameznih razlogov, zaradi katerih je bila izločena vlagateljeva ponudba, ugotavljala tudi, ali izbrani ponudnik izpolnjuje sporno zahtevo oz. ali je v njegovi ponudbi mogoče najti enako pomanjkljivost, ki bi jo naročnik, upoštevajoč načelo enakopravne obravnave, enako kot pri vlagatelju moral obravnavati kot napako, zaradi katere bi moral tudi ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo, še preden se opredeljuje do posameznih konkretnih razlogov za izločitev njegove ponudbe, zatrjuje tudi kršitev načela transparentnosti. Kot navaja vlagatelj, je naročnik v razpisni dokumentaciji sicer predpisal tehnične zahteve, ni pa predvidel posebnih navodil, kako natančno naj ponudniki opišejo predmet ponudbe, zaradi česar naj bi koncept izkazovanja tehničnega dela ponudbe vodil v različno razumevanje načina izpolnjevanja.

    V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba najprej opozoriti na četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Navedena določba (v povezavi z določbo petega odstavka 5. člena ZPVPJN, ki določa, da zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil), od gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, zahteva, da naročnika na vse morebitne kršitve, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, opozorijo pravočasno. Ponudniki so dolžni naročnika obvestiti o morebitnih kršitvah iz razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil takoj, ko se seznanijo z njimi, v primeru, če naročnik kljub opozorilu razpisne dokumentacije ne spremeni oz. kršitve ne odpravi, pa morajo zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do roka, predvidenega za prejem ponudb. Po poteku roka za predložitev ponudb ponudniki ne morejo več uveljavljati pravnega varstva zoper objavo ali vsebino razpisne dokumentacije, posledica takšne prekluzije pa je, da je treba posamezne določbe razpisne dokumentacijo uporabiti na način, kot so zapisane. Kolikor je vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu mogoče razumeti na način, da vlagatelj ugovarja zoper določitev načina izkazovanja tehničnih zahtev in določitev načina predložitve vzorcev ter delovnih risb, kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji, je zato treba ugotoviti, da bi vlagatelj zahtevek za revizijo moral vložiti v fazi, ko se je seznanil z vsebino razpisne dokumentacije, vsekakor pa pred potekom roka za predložitev ponudb.

    Kolikor pa gre vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu razumeti na način, da se nanašajo na uporabo oz. razlago določb razpisne dokumentacije pri presoji dopustnosti ponudb v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, pa je treba pojasniti, da mora naročnik pri določanju izključitvenih razlogov, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, tehničnih specifikacij in meril za izbiro najugodnejše ponudbe ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Ker naročnik določi zahteve, v skladu s katerimi morajo ponudniki predložiti ponudbe, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo, razlagati pa jih mora znotraj okvirov, kot izhajajo iz dikcije posameznih določb razpisne dokumentacije. Razširjanje, omejevanje (oženje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik torej posameznim zahtevam in pogojem po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

    Na podlagi navedenih izhodišč je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. zadeve št. 018-97/2016-4, št. 018-254/2016-9, št. 018-70/2017-5, št. 018-140/2017-6), da je treba v primeru, če je določena zahteva zapisana na način, da dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), uporabiti takšno razlago, ki gre v korist ponudnika. Enako široko razlago je treba uporabiti pri vseh ponudnikih, ki so v enakem položaju. Po drugi strani pa je treba določbo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njegove jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi strokovno usposobljeni ponudniki. V postopku pravnega varstva je zato treba pri presoji izpolnjevanja posamezne zahteve preveriti, ali je ta dovolj jasna, da odstop od nje pomeni nedopustnost ponudbe, ali pa dopušča več možnih razlag oz. načinov aplikacije, zaradi česar jo lahko ponudniki razumejo in izpolnijo na različne načine, ki jih je treba zaradi nejasnosti zahteve vse šteti kot dopustne.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja zoper posamezne razloge, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel kot pomanjkljivosti, zaradi katerih je vlagateljevo ponudbo ocenil kot neskladno z zahtevami in potrebami naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah oz. razpisni dokumentaciji.

    Naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

    - ponudba je predložena pravočasno,
    - za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3),
    - ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3),
    - ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
    - v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,
    - ponudba ni neobičajno nizka,
    - ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

    - ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    - ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe tudi ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

    Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki zahtevajo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na naročnikovo ugotovitev, da je vlagatelj predložil dva kompleta vzorcev registrskih tablic, pri čemer en komplet vsebuje referenčni grb, drugi pa ne, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik navedene pomanjkljivosti ni štel kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Že iz odločitve o oddaji naročila je mogoče sklepati, da naročnik dejstva predložitve dveh kompletov registrskih tablic ni obravnaval kot okoliščine, zaradi katere bi bili predloženi vzorci neustrezni, saj tega dejstva ni navedel v točki 1.1 odločitve o oddaji naročila, v kateri je naštel razloge za neustreznost vzorcev, temveč pred njo, v točki 1 odločitve o oddaji naročila. Poleg tega naročnik tudi v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da njegove ugotovitve iz 1. točke odločitve o oddaji naročila niso bile razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da med vlagateljem in naročnikom v tem delu ni spora, zaradi česar Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb v zvezi z vprašanjem predložitve dveh kompletov vzorcev registrskih tablic ni vsebinsko presojala.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na neustreznost predloženih vzorcev registrskih tablic, kar naročnik navaja kot prvi razlog, zaradi katerega je njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno, pa je Državna revizijska komisija morala najprej ugotoviti, na kakšen način je naročnik oblikoval zahteve glede predmeta in predložitve vzorcev.

    V 1. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil, da je predmet tega naročila izdelava, skladiščenje in dobava registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, nadomestnih registrskih tablic, preskusnih tablic in specimnov registrskih in preskusnih tablic ter uničevanje registrskih tablic, za potrebe Ministrstva za infrastrukturo – MZI, ter za potrebe Ministrstva za notranje zadeve – MNZ, Ministrstva za obrambo – MO ter upravnih enot Republike Slovenije – UE in drugih registracijskih organizacij. V 1. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik tudi določil, da morajo biti registrske in preskusne tablice oblikovane in izdelane skladno z veljavnimi predpisi ter tehničnimi specifikacijami, navedenimi v 5. poglavju razpisne dokumentacije. Ob tem je zapisal, da so podrobnejši opis predmeta javnega naročanja in druge tehnične zahteve razvidne v 5. poglavju – Tehnične specifikacije. V 4. podtočki točke 3.2.3 iz 3. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik določil način, na katerega so morali ponudniki dokazati, da izpolnjujejo tehnične specifikacije:

    »Kot dokazila o obvladovanju tehnologije izdelave registrskih in preskusnih tablic v skladu s standardi in ostalimi zahtevami, navedenimi v tehničnih specifikacijah iz 5. poglavja te razpisne dokumentacije, mora ponudnik v ponudbi predložiti:

    a) Vzorce:
    • Vzorce izdelanih registrskih tablic naslednjih dimenzij:
    - 520 x 120 mm,
    - 340 x 220 mm,
    - 180 x 180 mm,
    - 150 x 110 mm,
    - 150 x 110 mm - z rdečo registrsko označbo
    kot je določeno v 1. podtočki točke 8 tehnične specifikacije razpisne dokumentacije;

    • Vzorce retroodsevnih materialov za vse vrste registrskih in preskusnih tablic, kot je določeno v 3. podtočki točke 8 tehničnih specifikacij;

    b) Tehnično dokumentacijo za izdelane vzorce registrskih tablic:
    Tehnično dokumentacijo (delavniške risbe) za izdelane vzorce registrskih tablic iz te točke, kot je določeno v 2. podtočki točke 8 tehničnih specifikacij;

    c) Certifikate proizvajalca oziroma poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti uporabljenih materialov in predloženih vzorcev registrskih tablic; dokazila so lahko originali ali fotokopije. (…)«

    Podobno je naročnik določil tudi v 4. poglavju razpisne dokumentacije, v katerem je med sestavne dele ponudbe, ki so jih bili ponudniki dolžni obvezno predložiti v ponudbo, navedel tudi vzorce registrskih tablic, tehnično dokumentacijo za izdelane vzorcev registrskih tablic in certifikate proizvajalca oziroma poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija.

    Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot dokazilo, da je ponudnik sposoben izdelati registrske tablice v skladu s standardi in ostalimi zahtevami, navedenimi v tehničnih specifikacijah iz 5. poglavja razpisne dokumentacije, med drugim določil predložitev vzorcev registrskih tablic. Zahteve, ki so jih morali izpolnjevati predloženi vzorci registrskih tablic, je naročnik določil v 8. točki 5. poglavja razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije), v kateri je zapisal:

    »Priloge in sestavni del tega dela razpisne dokumentacije so vzorci registrskih tablic in vzorec grba, ki so izdelani v merilu 1:1 v elektronski obliki, ki so potencialnim ponudnikom dostopni na istem naslovu kot razpisna dokumentacija (internetni naslov naročnika: http://www.mzi.gov.si/, zgornji meni: Javne objave in levi meni: Javna naročila), v posebnih - ločenih datotekah: 520x120.pdf, 340x220.pdf, 180x180.pdf, 150x110.pdf, 150x110 rdeca.pdf, grb.pdf.«

    V točki 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:

    »1. Ponudnik mora za to točko v ponudbi priložiti:

    izdelane vzorce registrskih tablic, z belo barvo podlage, naslednjih dimenzij:

    - 520 x 120 mm z vtisnjeno registrsko oznako »NZ« + referenčni grb + »94 – V5R«, slika 1., Priloga 1,
    - 340 x 220 mm, z vtisnjeno registrsko oznako »NZ« + referenčni grb + »94 – V5R«, slika 2., Priloga 1,
    - 180 x 180 mm, z vtisnjeno oznako »NZ« + referenčni grb + »94 – V5«, slika 3., priloga 1,
    - 150 x 110 mm »NZ« + referenčni grb + »94 – V5R«, slika 4., priloga 1.
    - 150 x 110 mm »NZ« + referenčni grb + »29 – 4A«, slika 5., priloga 1.

    Referenčni grb iz Priloge 2, mora biti izdelan skladno s predloženo grafično podobo grba in ustrezno pomanjšan na velikost, ki ustreza dimenzijam registrskih tablic iz priloge 1.

    Vzorci registrskih tablic morajo biti izdelani skladno z zahtevami te specifikacije ter morajo glede vsebine, dimenzij in tipografije v celoti ustrezati zahtevam iz točke 8.1 in slik iz Priloge 1, ki so razpisni dokumentaciji priložene v elektronski obliki v merilu 1:1, kot je zgoraj navedeno. Na vzorcih mora biti prilepljen referenčni barvni grb iz priloge 2., ter prikazani vsi zaščitni elementi iz te specifikacije. Grafično obliko zaščitnih elementov za vzorce registrskih tablic, ki jih ponudnik priloži ponudbi, določi ponudnik.«

    Iz citirane točke 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev vzorcev registrskih tablic v zahtevanih dimenzijah, na katerih je moral biti prilepljen referenčni grb in na katerih so morali biti prikazani vsi zaščitni elementi, določeni v specifikacijah. Zahteve glede zaščitnih elementov registrskih tablic in grbov je naročnik določil v točki 6.3 poglavja 5 razpisne dokumentacije, kjer je v podtočki 6.3.1 določil, da morata biti v strukturi retroodsevnega sloja registrskih tablic (razen pri registrskih tablicah za vozila, namenjena za izvoz) vgrajeni usmerjena varnostna oznaka – znak RS in virtualna varnostna oznaka, v podtočki 6.3.3 pa je določil, da mora biti v retroodsevni površini grba ali drugega simbola vgrajen zaščitni znak RS.

    Glede na citirane določbe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bile naročnikove zahteve glede predložitve vzorcev registrskih tablic in njihove vsebine jasne. Naročnik je zahteval predložitev vzorcev registrskih tablic, na katerih je moral biti prilepljen referenčni grb, ki ga je ponudnikom posredoval v posebni datoteki. Tako za vzorce tablic kot tudi za prilepljene referenčne grbe je naročnik določil, da morajo izpolnjevati zahteve, navedene v tehničnih specifikacijah, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na zaščitne elemente za tablice in referenčni grb. Iz dikcije, da morajo biti vzorci registrskih tablic »izdelani skladno z zahtevami te specifikacije«, oz. da morajo biti na vzorcih, na katerih mora biti prilepljen tudi grb, »prikazani vsi zaščitni elementi iz te specifikacije«, jasno izhaja, da morajo vzorci izpolnjevati vse tehnične zahteve, ki jih je naročnik določil v poglavju 5 razpisne dokumentacije z naslovom »Tehnične specifikacije«. Izjemo je naročnik dopustil le v zvezi z grafično podobo zaščitnih elementov za vzorce registrskih tablic, ki so jo lahko ponudniki določili sami. Zahteva, da morajo vzorci izpolnjevati vse zahteve, določene v tehničnih specifikacijah, je tudi sicer logična in razumljiva, saj naročniki po naravi stvari zahtevajo predložitev vzorcev z namenom, da ugotovijo, ali so ponudniki sposobni izdelati predmet naročila v kakovosti, kot je zahtevana v razpisni dokumentaciji. Predložitev vzorcev, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev, naročniku ne daje nobene informacije o usposobljenosti ponudnika za izvedbo naročila oz. celo kaže na to, da ponudnik ne zmore ponuditi predmeta z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi. Ta namen je jasno razviden tudi iz predmetne razpisne dokumentacije, saj je naročnik v 4. podtočki točke 3.2.3 iz 3. poglavja razpisne dokumentacije določil, da morajo ponudniki predložiti vzorce registrskih tablic »kot dokazila o obvladovanju tehnologije izdelave registrskih in preskusnih tablic v skladu s standardi in ostalimi zahtevami, navedenimi v tehničnih specifikacijah iz 5. poglavja te razpisne dokumentacije«.

    Na podlagi navedenega zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da se točka 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije nanaša samo na tablico kot celoto in ne na obveznost prikaza zaščitnega elementa na referenčnem grbu. Iz točke 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije namreč, kot je bilo že ugotovljeno, jasno izhaja, da mora biti na vzorcih tablic prilepljen referenčni barvni grb ter da morajo biti prikazani vsi zaščitni elementi iz tehnične specifikacije. Glede na vsebino točke 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije ni nobene podlage za sklepanje, da ta vsebuje specialne zahteve za vsebino vzorcev, ki naj bi (kot zatrjuje vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo) prevladale nad ostalimi zahtevami. Res je, da se točka 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije nanaša specifično na predložitev vzorcev in da je v tem smislu posebna določba, vendar pa je v njej jasno določeno, da morajo predloženi vzorci skupaj s prilepljenimi referenčnimi grbi izpolnjevati vse zahteve iz tehničnih specifikacij, torej vključno z zaščitnimi elementi, določenimi v podtočki 6.3.3 poglavja 5 razpisne dokumentacije. V podtočki 6.3.3 poglavja 5 razpisne dokumentacije pa je naročnik izrecno zahteval, da mora biti v retroodsevni površini grba ali drugega simbola vgrajen zaščitni znak RS, zato ne držijo vlagateljeve navedbe, da naročnik nikjer ni predpisal, da mora biti zaščitni element pri lepljenju folije pozicioniran točno na grbu. Res je tudi, da naročnik ni predpisal gostote zaščitnega elementa na foliji, vendar iz zahteve, da mora biti zaščitni element pri lepljenju folije pozicioniran točno na grbu, izhaja, da mora biti gostota zaščitnih elementov na foliji takšna, da je zaščitni element viden v površini grba.

    Naročnik je torej, nasprotno od zatrjevanja vlagatelja, v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da mora biti zaščitni element pozicioniran v odsevni površini grba in da morajo to zahtevo izpolniti tudi predloženi vzorci registrskih tablic. Zahteva je bila v tem smislu jasna in je lahko na njeni podlagi vsak razumno obveščen, strokovno usposobljen in skrben ponudnik razumel, da mora predložiti tak vzorec, ki izpolnjuje vse zahteve, določene v tehničnih specifikacijah, z izjemo grafične oblike (ne pa tudi pozicioniranja!) zaščitnih elementov za vzorce registrskih tablic, ki jo je lahko ponudnik za potrebe predložitve vzorcev oblikoval sam. Vlagatelj sicer v vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zatrjuje, da bi predložitev vzorca, ki je 100 % enak predmetu javnega naročila in skladen z vsemi zahtevami naročnika, pomenila kršitev zakonodaje v zvezi s ponarejanjem tablice kot uradne listine. Vendar je treba vlagatelja opozoriti, da je naročnik, kot je razvidno iz točke 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije, za vzorce registrskih tablic predvidel vtis oznak, ki so drugačne od veljavnih krajevnih oznak dejanskih registrskih tablic v Republiki Sloveniji. Poleg tega je naročnik za vzorce tablic predvidel referenčni grb, ki je zopet drugačen od vseh veljavnih grbov za registrske tablice v Republiki Sloveniji, hkrati pa je za vzorce dopustil tudi drugačno grafično podobo zaščitnih elementov. Zahtevane vzorčne registrske tablice torej niso identične predmetu javnega naročila, saj so primerljive le glede dimenzij, tehnologije izdelave, grafičnih razporeditev, barv in razporeditve vgrajenih zaščitnih elementov, ne pa tudi glede oznak na veljavnih tablicah, zato vzorčnih tablic tudi ni mogoče šteti kot ponaredke.

    Glede na ugotovljeno jasnost določb, ki se nanašajo na predložitev vzorcev registrskih tablic, je treba v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je vlagatelj predložil vzorce skladno z zahtevami naročnika iz poglavja 5 razpisne dokumentacije. Kot v obvestilu o oddaji naročila navaja naročnik, je vlagatelj predložil en komplet registrskih tablic, ki vsebujejo tudi referenčni grb, pri čemer pa referenčna grba na vzorcih registrskih tablic dimenzij 180 x 180 in 150 x 110 (črna označba) nimata vgrajenega zaščitnega elementa RS oz. drugega znaka, npr. 3M, kot je vgrajen na ostalih vzorcih vlagateljevih registrskih tablic. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje navedeni naročnikovi trditvi, saj ne zatrjuje, da bi njegova vzorca tablic dimenzij 180 x 180 in 150 x 110 (črna označba) na površini grba vsebovala zaščitni znak. Dejstvo, da vlagateljeva vzorca tablic dimenzij 180 x 180 in 150 x 110 (črna označba) na referenčnem grbu ne vsebujeta zaščitnega znaka RS ali 3M, pa je na podlagi pregleda vzorcev ugotovila tudi Državna revizijska komisija. Vlagatelj je zaščitni znak 3M sicer prikazal na vzorcih tablic, pa tudi na vzorcu folije za grbe, vendar pa, kot v obvestilu o oddaji naročila ugotavlja naročnik, je zaščitni znak vgrajen tako redko, da posledično ni odtisnjen na vseh grbih. Iz dveh vzorcev folije za grbe, ki ju je predložil vlagatelj, je tako razvidno, da zaščitni znak ni vgrajen v šest od devetih natisnjenih referenčnih grbov oz. v štiri od desetih natisnjenih referenčnih grbov. Res je sicer, kar navaja vlagatelj, da naročnik gostote zaščitnih znakov na foliji v razpisni dokumentaciji ni predpisal, vendar, kot je bilo že zapisano, iz zahteve, da mora biti zaščitni element pri lepljenju folije pozicioniran točno na grbu, izhaja, da mora biti gostota zaščitnih elementov na foliji takšna, da je zaščitni element viden v površini grba.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni predložil vzorcev, ki bi bili skladni z zahtevami naročnika, saj na vzorcih registrskih tablic dimenzij 180 x 180 in 150 x 110 (črna označba) ni prikazal vgrajenega zaščitnega znaka v retroodsevni površini grba. S tem vlagatelj ni izpolnil tehnične zahteve, ki jo je naročnik določil v točki 8.1 poglavja 5 razpisne dokumentacije, saj ni predložil vzorcev, s katerimi bi dokazal obvladovanje tehnologije izdelave registrskih in preskusnih tablic v skladu s standardi in ostalimi zahtevami, navedenimi v tehničnih specifikacijah iz 5. poglavja razpisne dokumentacije (4. podtočka točke 3.2.3 iz 3. poglavja razpisne dokumentacije). Naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ne ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah.

    Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati navedbe vlagatelja, da je bilo v točki 9 poglavja 5 razpisne dokumentacije določeno, da bo izbrani ponudnik grafično podobo zaščitnih elementov in pozicioniranje le-teh na registrske tablice prejel od naročnika. Treba je namreč razlikovati med določbami, ki se nanašajo na fazo izvedbe predmetnega javnega naročila in urejajo usklajevanje med naročnikom in izbranim izvajalcem glede določenih vidikov proizvodnje registrskih tablic, in zahtevami, ki se nanašajo na fazo predložitve ponudbe in določajo način izkazovanja usposobljenosti ponudnika za izvedbo javnega naročila. Slednje pa so bile, kot je bilo že pojasnjeno, v delu, ki se nanaša na predložitev vzorcev registrskih tablic in prikaz zaščitnih elementov na njem, določene jasno. Tudi sicer pa določbe, ki se nanašajo na fazo izvedbe naročila in predvidevajo usklajevanje med naročnikom in izbranim izvajalcem glede določenih vidikov proizvodnje registrskih tablic, ne morejo pomeniti, da bi lahko ponudnik ponudil kakršenkoli predmet oz. da bi lahko predložil kakršenkoli vzorec, ki ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, z obrazložitvijo, da bo v fazi izvedbe naročila med usklajevanjem z naročnikom odpravil vse morebitne ugotovljene tehnične pomanjkljivosti.

    Določbe razpisne dokumentacije, ki opredeljujejo predmet naročila in zahteve za predložitev vzorcev, predstavljajo tehnične specifikacije predmeta naročila, opredelitev predmeta naročila pa je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, zlasti v primeru, kot je predmetni, kjer bo moral izbrani izvajalec predmet naročila izdelati po posebnih specifikacijah naročnika. Ta del ponudbe ima tudi poseben status, saj ga ponudniki, razen če gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ne smejo dopolnjevati ali popravljati. Zato morajo biti ponudniki še posebej pozorni, da na vse morebitne nejasnosti pri oblikovanju tehničnih zahtev naročnika opozorijo še pravočasno (v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb) in da posledično ponudijo točno tak predmet, kot ga zahteva naročnik in ki izpolnjuje vse tehnične zahteve. Ob tem je treba opozoriti, da ne gre za nebistvene tehnične elemente oz., kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, za nepomembne očitke. Določbe razpisne dokumentacije glede prikaza zaščitnih elementov in njihovega pozicioniranja na registrskih tablicah predstavljajo pomembne tehnične dele predmeta naročila, ki se nanašajo na varnost in zaščito registrskih tablic kot javnih listin. Njihov namen je zmanjševati možnost zlorab in ponarejanj javnih listin, kar je še zlasti pomembno za preprečevanje zlorab pri prometu z motornimi vozili, pa tudi v morebitnih situacijah povečane varnostne ogroženosti. Tudi sicer pa gre za, kot je bilo že zapisano, tehnične specifikacije, ki se nanašajo na enega izmed bistvenih delov ponudbe, in sicer predmet naročila, pri katerem so ponudniki dolžni ravnati s posebno skrbnostjo.

    Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni ponudil predmeta naročila, skladnega s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ki so bile sicer res zahtevne, vendar v obravnavanem delu, ki se nanaša na prikaz zaščitnih elementov in predložitev vzorcev, jasne. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. že omenjeni zadevi št. 018-117/2014-4 in št. 018-144/2015-5), da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot dopustne, jo je treba glede na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 izločiti iz postopka. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši. Ker vlagateljeve ponudbe že zaradi predložitve vzorcev, ki ne izpolnjujejo naročnikovih tehničnih zahtev v zvezi s prikazom zaščitnih elementov, ni mogoče obravnavati kot dopustne, presoja ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge razloge za izločitev njegove ponudbe, ne bi več v ničemer vplivala na ugotovitev o nedopustnosti ponudbe.

    Vendar pa je treba v predmetnem postopku pravnega varstva upoštevati, da vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Vlagatelj namreč navaja, da je naročnik njegovo ponudbo presojal bistveno strožje kot ponudbo izbranega ponudnika oz. pri ponudbi izbranega ponudnika sploh ni izvedel enako temeljitega pregleda. Državna revizijska komisija opozarja, da presoja enakopravnega obravnavanja ponudnikov ne more pripeljati do tega, da bi se ugotovilo, da je mogoče zato, ker nobena izmed ponudb ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, te relativizirati oz. od njih odstopiti, posledično pa ugotoviti, da so ponudbe dopustne. V okviru ugotavljanja enakopravne obravnave je v predmetnem postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče le presoditi, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni dopustnosti. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve, torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. V predmetnem postopku pravnega varstva je zato treba ugotoviti, ali je naročnik, ko je ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika glede ustreznosti predloženih vzorcev in prikaza zaščitnih elementov, določbe razpisne dokumentacije v tem delu razlagal na način, da bi bilo treba na enak način tudi vlagateljevo ponudbo oceniti kot dopustno.

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta predložil en komplet vzorcev registrskih tablic, in sicer v vseh zahtevanih dimenzijah, z vtisnjenimi znaki in referenčnim grbom. V vseh predloženih vzorcih izbranega ponudnika so prikazani zahtevani zaščitni elementi, tako usmerjena varnostna oznaka in virtualna varnostna oznaka v strukturi retroodsevnega sloja na registrski tablici kot tudi zaščitni znak v retroodsevni površini grba. Izbrani ponudnik je torej na vseh predloženih vzorcih prikazal zaščitni znak v retroodsevni površini grba, iz vzorca njegove folije za grbe pa je tudi razvidno, da je zaščitni znak vtisnjen s takšno gostoto, ki zagotavlja, da je znak vedno prikazan na grbu.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika ni istovrstnih pomanjkljivosti, ki bi jih naročnik obravnaval različno. Vlagatelj v retroodsevni površini grba na dveh priloženih vzorcih tablic ni prikazal zahtevanega zaščitnega elementa in s tem ni izpolnil jasnih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, medtem ko je izbrani ponudnik v tem delu pri vseh vzorcih tablic prikazal zaščitni znak na grbu, priložil pa je tudi vzorec folije, iz katerega je razvidno, da gostota vtisnjenih zaščitnih znakov zagotavlja njihov prikaz na vseh izdelanih grbih, ne pa le na nekaterih, kot je to v ponudbi vlagatelja.

    Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ne ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah, in jo posledično kot nedopustno izločil iz postopka. Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe, da naročnik z izbiro krši načelo gospodarne porabe javnih sredstev. Naročnik lahko namreč na podlagi določb ZJN-3 ugotavlja ekonomsko ugodnost le pri ponudbah, ki izpolnjujejo vse njegove zahteve in jih je mogoče oceniti kot dopustne. Ne glede na to, kakšna je razlika v ceni, Državna revizijska komisija naročniku ne more naložiti, da odstopi od določb iz razpisne dokumentacije in v nasprotju z ZJN-3 izbere cenejšo ponudbo, ki ne izpolnjuje vseh njegovih tehničnih zahtev. Glede na fazo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (po objavi odločitve o oddaji javnega naročila) in ob upoštevanju konkretnih razlogov za odločitev o oddaji naročila ter revizijskih navedb je lahko Državna revizijska komisija v predmetnem postopku pravnega varstva ugotavljala le, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno izločil iz postopka.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

    Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




    V Ljubljani, dne 6. 12. 2017



    predsednik senata
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije








    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1000 Ljubljana
    - Erich Utsch, AG, Marienhutte 49, 57080 Siegen, Nemčija
    - KIG, d. d., Zagorica 18, 1292 Ig
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:

    - v spis zadeve

    Natisni stran