Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-232/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

    Številka: 018-232/2017-5
    Datum sprejema: 30. 11. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja železniškega odseka Pesnica – Šentilj – državna meja«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Pomgrad, d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov, o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.11.2017

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Nadgradnja železniškega odseka Pesnica – Šentilj – državna meja«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-99/2017/30, z dne 20.9.2017.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5.5.2017, pod št. objave JN004789/2017, in v Uradnem listu EU dne 6.5.2017, pod št. objave 2017/S 088-171296.

    Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 20.9.2017 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-99/2017/30, z dne 20.9.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Riko, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana, (2) RZD International LLC, Arkhangelskiy per., 10A, Moskva, Rusija in (3) Duna Aszfalt Kft., Béke u. 150, Tiszakécske, Madžarska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika gleda na merila za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 2.10.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter kršitev prava EU.
    1. Naročnik je vlagatelju kršil pravico do vpogleda, ker mu ni omogočil vpogleda v bistveni del ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja več razlogov, zaradi katerih naročnik po njegovem mnenju ne bi smel upoštevati sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, ki ga je predložil izbrani ponudnik.
    2. Naročnik je izbral nedopustno ponudbo, kar je po mnenju vlagatelja razvidno iz dopisa izbranega ponudnika k dopolnitvi, v katerega je bil vlagatelju omogočen delni vpogled. Izbrani ponudnik dokazil v zvezi s kadri ni predložil niti v ponudbo niti na naročnikov poziv, naročnik pa ga na predložitev teh dokazil ne sme ponovno pozvati.
    3. Vlagatelj sumi, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil od točke 3.2.1 do točke 3.2.3 Navodil za pripravo ponudbe.
    4. Naročnik z oddajo naročila izbranemu ponudniku krši Uredbo Sveta št. 882/2014 z njenimi spremembami. Partner RZD International LLC je v 100% lasti družbe Russian Railways (RZD), katere edini delničar je Rusija. V primeru izvedbe javnega naročila bi Rusija pridobila dobiček, ki bi ga lahko uporabila v nasprotju z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Če se naročilo odda izbranemu ponudniku, bo naročnik (s sredstvi EU) posredno financiral in podpiral delovanje Rusije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.
    Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik se je po vodilnem partnerju (to je družba Riko, d.o.o., Ljubljana) z vlogo z dne 9.10.2017 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je sklep o določitvi poslovne skrivnosti zavezujoč za naročnika. Izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva ni predložil dodatnih dokazil, ampak je podal pojasnila. Naročnik z izbiro ponudbe, katere soponudnik je družba v posredni lasti Rusije, ne ravna v nasprotju z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji.

    Naročnik je dne 24.10.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
    1. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v podatke, ki so skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 javni. Ker je dolžan varovati poslovno skrivnost, vlagatelju ni omogočil vpogleda v podatke, ki jih je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost.
    2. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu v zvezi s priglašenimi kadri in ne k predložitvi dokazil. Izbrani ponudnik je podal ustrezna pojasnila.
    3. Do vlagateljevih očitkov v zvezi z neizpolnjevanjem naročnikovih zahtev se naročnik zaradi pavšalnosti ne more opredeliti.
    4. Zaključki vlagatelja, da bo Rusija z izvedbo javnega naročila pridobila dobiček, ki ga bo uporabila v nasprotju z omejevalni ukrepi EU proti Rusiji, so nedokazani in neosnovani. Naročnikovo ravnanje ni v nasprotju z omejevalnimi ukrepi EU, saj se le-ti ne nanašajo na dela, ki jih bo okviru izvedbe javnega naročila izvedel partner RZD International LLC.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 2.11.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj v vlogi z dne 8.11.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je naročnikova zavrnitev zahtevka za revizijo pavšalna. Vlagatelj še navaja, da se je šele z naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za revizijo seznanil, da so bili v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika dokumenti v tujem jeziku, kar je v nasprotju s 36. členom ZJN-3, in da je izbrani ponudnik nominiral kader, zaposlen pri madžarski družbi, za katerega vlagatelj dvomi, da zna slovenski jezik.

    Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Uvodoma gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik s tem, ko ni pojasnil, kako je prišel do ugotovitev, na katerih temelji odločitev, ampak je ob odsotnosti pravnih argumentov navedel zgolj neutemeljene in pavšalne zaključke, odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni ustrezno obrazložil, ugotoviti, da je naročnik presojal revizijske navedbe in da se je do bistvenih (nosilnih) očitkov opredelil in zavzel stališče. Vlagatelj se je imel možnost izreči o naročnikovih navedbah, kar je tudi storil z vlogo z dne 4.11.2017. Vprašanje, ali je naročnikova obrazložitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo (ne)utemeljena oz. ali je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil ob upoštevanju pravnih argumentov, ni vprašanje ustreznosti obrazložitve, ampak vprašanje utemeljenosti razlogov za zavrnitev zahtevka za revizijo.

    V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita kršitev pravice od vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter oddajo naročila ponudniku, ki je oddal nedopustno ponudbo. Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

    Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    – ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    – ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe vlagatelja, da je del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v tujem jeziku, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju s 36. členom ZJN-3. Pritrditi gre vlagatelju, da prvi odstavek 36. člena ZJN-3 določa, da postopke javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Da morajo ponudniki predložiti ponudbeno dokumentacijo v slovenskem jeziku je naročnik zahteval tudi v točki 4.1. Navodil za pripravo ponudbe, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil nekatere dokumente tujem jeziku, vendar pa je izbrani ponudnik predložil tudi prevode v slovenski jezik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zaradi sprejema ponudbe, ki vsebuje dokumente v tujem jeziku, vključno z njihovimi prevodi, ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi oddaja naročila izbranemu ponudniku in posledična izplačila v zvezi s pogodbo o izvedbi javnega naročila predstavljala kršitev prava EU oz. da bi bilo izpostavljeno ravnanje v nasprotju z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Te očitke vlagatelj utemeljuje z navedbami, da je družba RZD International LLC hčerinska družba v popolni lasti družbe Russian Railways, katere edini delničar Ruska federacija. Da je Rusija (posredno) udeležena v kapitalu družbe RZD International LLC, ki nastopa kot partner v ponudbi izbranega ponudnika, med strankama ni sporno, navedenemu pa smiselno pritrjuje tudi izbrani ponudnik.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni prepovedal oddaje ponudbe (ali sodelovanja v ponudbi) gospodarskim subjektom, v katerih je kapitalsko udeležena Rusija. Ponudbe izbranega ponudnika zato zaradi udeležbe Rusije v kapitalu partnerja RZD International LLC ni mogoče označiti kot nedopustne ponudbe v smislu 29. točke drugega odstavka 2. člena ZJN-3. Vendar, če je naročniku z veljavno zakonodajo prepovedano oddati naročilo določenemu gospodarskemu subjektu, potem naročnik, ne glede ali je to predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, temu gospodarskemu subjektu naročila ne more oddati. Iz navedb vlagatelja izhaja, da prepoved oddaje naročila gospodarskemu subjektu, v katerem je kapitalsko udeležena Rusija, izhaja iz omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejela EU v odziv na krizo v Ukrajini.

    V okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) lahko EU (natančneje Svet EU) uvede omejevalne ukrepe oz. sankcije proti tretjim državam, fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom (prim. 215. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije – prečiščena različica, Uradni list EU, C 326, z dne 26. 10. 2012; v nadaljevanju: PDEU). Omejevalni ukrepi nimajo ekonomskih motivov, ampak so sprejeti z namenom, da bi EU spremenila politiko ali dejavnost zadevne države, subjekta ali posameznikov (prim. 2., 4. in 5. točko Smernic za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov (sankcij) v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU, ki jih je sprejel Svet EU dne 15.6.2012). Kot odziv na delovanje Rusije v Ukrajini je Svet na področju SVZP sprejel več sklepov (ki zavezujejo države članice) o omejevalnih ukrepih in uredb (ki so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah), s katerimi se izvajajo sprejeti sklepi. V zvezi z izvajanjem omejevalnih ukrepov, ki jih neposredno izvajajo države članice (npr. embargo na orožje in omejitev vstopa), je Vlada RS na podlagi 3. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06), sprejela tudi Uredbo o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije v povezavi z razmerami v Ukrajini in izvajanju uredb (EU) v zvezi s temi omejevalnimi ukrepi (Uradni list RS, št. 74/14 s sprem.).

    Svet EU je 5. marca 2014 sprejel Sklep 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 66/2014, z dne 6.3.2014), ki je bil zadnjič spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/381 z dne 3. marca 2017 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 58/2017, z dne 4.3.2017) (v nadaljevanju: Sklep 2014/119/SZVP). Svet je istega dne sprejel Uredbo (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini, ki je bila zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/374 z dne 3. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 58/2017, z dne 4.3.2017) (v nadaljevanju: Uredba 208/2014). Z navedenimi pravnimi akti je določen omejevalni ukrep zamrznitve sredstev in gospodarskih virov določenih oseb in subjektov, vključno s prepovedjo, da se sredstva in gospodarski viri dajo na razpolago tem osebam in subjektom. Ukrep zamrznitve sredstev in gospodarskih virov se nanaša na osebe in subjekte, ki so navedeni na seznamu iz Priloge »Seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov« (v nadaljevanju: Priloga) Sklepa 2014/119/SZVP in Uredbe 208/2014. Na seznamu so navedene osebe, ki so opredeljene kot odgovorne za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev, osebe, odgovorne za kršitve človekovih pravic, ter fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so z njimi povezani (prim. 1. člen Sklepa 2014/119/SZVP in 3. člen Uredbe 208/2014). Prav tako so na seznamu v Prilogi navedeni razlogi za uvrstitev posamezne osebe na seznam.

    Svet EU je 17. marca 2014 sprejel Sklep 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU, št. L 78/2014, z dne 17.3.2014), ki je bil zadnjič spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2163 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU, št. 304/2017, z dne 21.11.2017) (v nadaljevanju: Sklep 2014/145/SZVP). Svet je istega dne sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU, št. 78/2014, z dne 17.3.2014), ki je bila zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/2153 z dne 20. novembra 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU, št. 304/2017, z dne 21.11.2017) (v nadaljevanju: Uredba 269/2014).

    Omejevalni ukrepi, določeni z navedenimi pravnimi akti, se nanašajo na omejitev potovanj (prepoved vstopa v Unijo, vključno s tranzitom) določenih oseb in na zamrznitev finančnih sredstev in gospodarskih virov določenih oseb in subjektov (ali z njimi povezanih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov), vključno s prepovedjo, da se sredstva in gospodarski viri dajo na razpolago tem osebam in subjektom. Izpostavljeni omejevalni ukrepi se nanašajo na osebe in subjekte, ki so navedeni na seznamu iz Priloge »Seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov« (v nadaljevanju: Priloga 1) Sklepa 2014/145/SZVP in Uredbe 269/2014. Na seznamu so navedene osebe, subjekti in organi, ki izpolnjujejo kriterije, določene v prvem odstavku 1. člena in drugem odstavku 2. člena Sklepa 2014/145/SZVP oz. v tretjem odstavku 3. člena Uredbe 269/2014 (npr. fizične osebe, odgovorne za dejanja ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine in fizične osebe, ki ta dejanja ali politike aktivno podpirajo ali izvajajo, ter z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi; pravne osebe, subjekti ali organi, ki materialno ali finančno podpirajo dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine …). Na seznamu v Prilogi 1 so za vsako posamezno osebo, subjekt oz. organ navedeni razlogi za uvrstitev na seznam.

    S Sklepom 2014/119/SZVP in Uredbo 208/2014 ter s Sklepom 2014/145/SZVP in Uredbo 269/2014 so določeni ciljno usmerjeni ukrepi, kar pomeni, da zadevajo le tiste, ki so odgovorni za politike ali dejanja, ki so EU privedle do tega, da je uvedla omejevalne ukrepe, in tiste, ki imajo korist od takšnih politik ali dejanj ali slednje podpirajo (prim. 13. točko Smernic za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov (sankcij) v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU, z dne 15.6.2012). Ciljno usmerjeni omejevalni ukrepi tako ne zadevajo cele države, vseh oseb, ki v njej prebivajo, ali vseh pravnih oseb, ki so povezane z zadevno državo, ampak le točno določene subjekte. S Sklepom 2014/119/SZVP in Uredbo 208/2014 ter s Sklepom 2014/145/SZVP in Uredbo 269/2014 so tako sprejeti omejevalni ukrepi zoper točno določene subjekte, navedene na seznamu v Prilogi oz. v Prilogi 1. O uvrstitvi subjekta na ta seznam odloča Svet, ki pri tem navede tudi razloge za uvrstitev na seznam. Če Svet odloči, da za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ veljajo omejevalni ukrepi, ustrezno spremeni Prilogo (glej 2. člen Sklepa 2014/119/SZVP in 14. člen Uredbe 208/2014). Prav tako iz 3. člena Sklepa 2014/145/SZVP izhaja, da o določitvi seznama iz Priloge 1 in njegovih spremembah (soglasno) odloča Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve ali varnostno politiko. Smiselno enako izhaja tudi iz 14. člena Uredbe 269/2014 in sicer, da kadar Svet odloči, da zoper fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ uvede omejevalne ukrepe, ustrezno spremeni Prilogo 1. Izpostavljeni omejevalni ukrepi so torej določeni zoper točno navedene osebe, pri čemer ima Svet zaradi resnosti političnega položaja v Ukrajini pooblastilo za (določitev in) spremembo seznama iz Priloge 1 in torej za določitev, zoper katere osebe so bodo izvajali omejevalni ukrepi, ki so določeni v Uredbi 269/2014 (prim. 7. uvodno izjavo Uredbe 269/2014).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti družba RZD International LLC niti družba Russian Railways, kot tudi ne zakoniti zastopnik družbe RZD International LLC, niso uvrščeni na seznam iz Priloge, kot tudi ne na seznam iz Priloge 1. Da bil kateri izmed izpostavljenih subjektov naveden na seznamu v Prilogi ali na seznamu v Prilogi 1 vlagatelj niti ne zatrjuje. Pač pa vlagatelj navaja, »da se zaveda tega, da so sankcije določeno s to uredbo (to je Uredba 269/2014, op. Državne revizijske komisije) … v skladu z določili uredbe uporabljajo zgolj za subjekte, ki so našteti v Prilogi 1 Uredbe 269/2014«. Kljub temu pa meni, da bi bilo te omejevalne ukrepe potrebno s teleološko razlago uporabiti za širši krog subjektov, med drugim tudi za družbo RZD International LLC, »saj pomembno pripomorejo oz. so pripomogle k destabilizaciji razmer v Ukrajini vse gospodarske družbe, ki so v neposredni ali posredni lasti Ruske federacije, še zlasti pa je k temu pripomogla ali bi lahko pripomogla družba RZD International«. Slednjim navedbam vlagatelja Državna revizijska komisija ne more slediti. Pritrditi gre smiselnim navedbam vlagatelja, da so tudi pravne osebe, ki materialno ali finančno podpirajo dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, osebe, ki so odgovorne za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (prim. b) točko prvega odstavka 3. člena Uredbo 269/2014 in 4. uvodne izjave te uredbe) in da so posledično zoper njih določeni omejevalni ukrepi s Sklepom 2014/145/SZVP in Uredbo 269/2014. Vendar pa je že Svet EU določil osebe, ki jih šteje za odgovorne za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (in torej tudi pravne osebe, za katere šteje, da materialno ali finančno podpirajo dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine), te fizične ali pravne osebe, subjekti in organi pa so navedene v Prilogi 1 Uredbe 269/2014 (primer. 4. uvodno izjavo Uredbo 269/2014). Čeprav ima Svet široko polje proste presoje glede splošnih meril, ki se upoštevajo za namen sprejetja omejevalnih ukrepov, pa niti iz Sklepa 2014/145/SZVP niti iz Uredbe 269/2014 ne izhaja, da bi Svet vse pravne osebe, v katerih je kapitalsko udeležena Rusija, štel kot osebe, ki materialno ali finančno podpirajo dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, in da bi posledično veljali omejevalni ukrepi za vse pravne osebe, v katerih je kapitalsko udeležena Rusija. Navedenega ne more spremeniti vlagateljevo citiranje posameznih odločitev Sodišča Evropske unije, saj je bilo v citiranih odločitvah (med drugim) vprašanje, ali je Svet EU, iz razlogov navedenih v seznamu, upravičeno uvrstil tožeče stranke na seznam.

    Ob upoštevanju, da so izpostavljeni omejevalni ukrepi usmerjeni proti točno določenimi subjekti, ki so navedeni v seznamu v Prilogi oz. seznamu v Prilogi 1, in ob upoštevanju, da niti družba RZD International LLC niti družba Russian Railways, kot tudi ne zakoniti zastopnik družbe RZD International LLC, niso uvrščeni na seznam iz Priloge oz. na seznam Priloge 1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi bila oddaja predmetnega javnega naročila v nasprotju z omejevalnimi ukrepi, določenimi s Sklepom 2014/119/SZVP in Uredbo 208/2014 ter s Sklepom 2014/145/SZVP in Uredbo 269/2014.

    V zvezi z omejevalnimi ukrepi je Svet EU nadalje dne 23. junija 2014 sprejel Sklep 2014/386/SZVP o omejitvah glede blaga s poreklom s Krima ali iz Sevastopola, kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU, št. 183/2014, z dne 24.6.2014), ki je bil zadnjič spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/1087 z dne 19. junija 2017 o spremembi Sklepa 2014/386/SZVP o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU, št. 156/2017, z dne 20.6.2017) (v nadaljevanju: Sklep 2014/386/SZVP). Svet je istega dne sprejel Uredbo Sveta EU št. 692/2014 o omejitvah uvoza blaga s poreklom s Krima ali iz Sevastopola v Unijo, kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU, št. 183/2014, z dne 24.6.2014), ki je bila zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (EU) št. 1351/2014 z dne 18. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 692/2014 o omejevalnih ukrepih kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU, št. 365/2014, z dne 19.12.2014) (v nadaljevanju: Uredba 692/2014).

    Iz omejevalnih ukrepov, določenih v Sklepu 2014/386/SZVP in Uredbi 692/2014, izhajajo omejitve glede blaga s poreklom s Krima ali iz Sevastopola, prepoved naložb na teh območjih, prepoved prodaje blaga in tehnologije subjektom na Krimu ali Sevastopolu ali za uporabo na Krimu ali iz Sevastopola v nekaterih sektorjih in prepoved izvajanja storitev v nekaterih sektorjih na Krimu ali v Sevastopolu. Navezna okoliščina teh omejevalnih ukrepov je območje Krima ali Sevastopola. Da bi v obravnavanem primeru obstajala ta navezna okoliščina, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da predmet zadevnega javnega naročila, in sicer nadgradnja železniškega odseka v Sloveniji, ne predstavlja prepovedanih naložb na območju Krima ali Sevastopola. Prav tako predmet zadevnega javnega naročila ni prodaja blaga oz. tehnologije. Predmetno javno naročilo bo izvedeno v Republiki Sloveniji (in ne na območju Krima ali Sevastopola), za uporabo na območju Republike Slovenije (in ne na območju Krima ali Sevastopola). Pri tem gre poudariti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi izvedba javnega naročila bila v nasprotju z omejitvijo blaga s poreklom s Krima ali iz Sevastopola oz. da bi izbrani ponudnik ponudil izvedbo javnega naročila z blagom, katerega poreklo je Krim ali Sevastopol. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi bila oddaja predmetnega javnega naročila v nasprotju z omejevalnimi ukrepi, kot so določeni v Sklepu 2014/386/SZVP in Uredbi 692/2014.

    Svet EU je nadalje dne 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 229/2014, z dne 31.7.2014), ki je bil zadnjič spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/1148 z dne 28. junija 2017 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 166/2017, z dne 29.6.2017) (v nadaljevanju: Sklep 2014/512/SZVP). Svet je istega dne sprejel Uredbo Sveta EU št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 229/2014, z dne 31.7.2014), ki je bila zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (EU) št. 2015/1797 z dne 7. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU, št. 263/2015, z dne 8.10.2015) (v nadaljevanju: Uredba 833/2014).

    Omejevalni ukrepi, določeni s Sklepom 2014/512/SZVP in Uredbo 833/2014, vključujejo prepoved izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo iz seznama v Priloge I Uredbe (ES) št. 428/2009 za vojaško končno uporabo in nekaterim končnim uporabnikom (le ti so navedeni v Prilogi IV Sklepa 2014/512/SZVP oz. Uredbe 833/2014) in določenih storitev, povezanih z zagotavljanjem blaga in tehnologije z dvojno rabo, omejitve poslovanja z orožjem in vojaško opremo ter s tem povezanih določenih storitev, omejitve dobave določenega blaga za naftno industrijo v Rusiji, omejitve zagotavljanja storitev za dejavnosti globokomorskega iskanja in pridobivanja nafte, dejavnosti iskanja in pridobivanja nafte na Arktiki ter projekte pridobivanja nafte iz skrilavca ter omejitve dostopa do kapitalskih trgov za določene finančne institucije.

    Pritrditi gre naročniku in izbranemu ponudniku, da oddaje javnega naročila, katerega predmet je izvedba nadgradnje železniškega odseka v Sloveniji, ni mogoče subsumirati pod nobeno prepoved oz. omejitev, ki izhaja iz izpostavljenih omejevalnih ukrepov. Predmetno javno naročilo namreč ne predstavlja prodaje (določenega) blaga ali izvedbe storitev, povezanih s tem blagom. Tudi vlagatelj ne zatrjuje, da bi naročnik z oddajo javnega naročila dobavil oz. zagotovil določeno storitev, ki je prepovedana, ampak zatrjuje, da bi naročnik z oddajo javnega naročila in posledičnimi izplačili za opravljeno delo s svojimi sredstvi in sredstvi EU (predmetno javno naročilo je namreč sofinancirano iz Kohezijskega sklada EU) posredno zagotovil financiranje ali finančno pomoč Rusiji, saj bi, ob upoštevanju, da je Rusija udeležena v kapitalu partnerja RZD International LLC, Rusija pridobila dobiček v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, ta dobiček, s katerim bi lahko Rusija prosto razpolagala, pa bi lahko Rusija uporabila za namene, ki so v nasprotju z omejevalnimi ukrepi. Povedano drugače, ker bi Rusija lahko z naročnikovimi plačili za opravljeno delo kupila blago in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga oz. blago in tehnologijo z dvojno rabo iz Priloge I Uredbe (ES) št. 428/2009, naročnik (tudi s sredstvi EU) financira nakup tega blaga ali tehnologije.

    Izpostavljenim navedbam, ki sicer predstavljajo zgolj domneve oz. predvidevanja o morebitni bodoči uporabi (morebitnega) dobička partnerja RZD International LLC, Državna revizijska komisija ne more slediti. Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da je bil namen omejevalnih ukrepov, določenih v Sklepu 2014/512/SZVP in Uredbi 833/2014, povečanje stroškov delovanja Rusije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter spodbujanje mirne rešitve krize (prim. 2. uvodna izjava Uredbo 833/2014). Vendar pa je namen Sklepa 2014/512/SZVP, kot izhaja iz njegove sedme uvodne izjave, uvedba ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov na področjih, ki izstopajo po svoji zapletenosti, vključno z dostopom do kapitalskih trgov, obrambo, blagom z dvojno rabo in občutljivimi tehnologijami, zlasti v energetskem sektorju (prim. tudi sodbo Sodišča EU C-72/15, Rosneft, ECLI:EU:C:2017:236, točka 89). Z izpostavljeni omejevalni ukrepi, ki uvajajo prepoved izvoza določenega občutljivega blaga in tehnologij ter omejitve dostopa do evropskih kapitalskih trgov, ni predvidena popolna prekinitev oz. omejitev gospodarskih (in finančnih) odnosov, ampak zgolj delna prekinitev nekaterih gospodarskih (in finančnih) odnosov. Tako tudi s Sklepom 2014/512/SZVP in Uredbo 833/2014 ni na splošno prepovedano financiranje ali finančna pomoč, ampak je prepovedano »neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč, povezano z blagom in tehnologijo z dvojno rabo« (primer. b) točko drugega odstavka 3. člena Sklepom 2014/512/SZVP in b) točko drugega odstavka 2a. člena in a) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe 833/2014) in »neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč, povezano z blagom in tehnologijami s Skupnega seznama vojaškega blaga« (primer. b) točko prvega odstavka 4. člena in Uredbe 833/2014). V obravnavanem primeru pa, ne glede na odgovor na vprašanje, ali je plačilo za opravljeno delo sploh mogoče šteti kot »financiranje ali finančno pomoč«, naročnikova izplačila ne bi bila povezana z zagotavljanjem blaga in tehnologije z dvojno rabo oz. blaga in tehnologije s Skupnega seznama vojaškega blaga. Vlagatelj z navedbami, da plačilo za opravljeno delo pravni osebi, v kateri je Rusija udeležena v kapitalu, predstavlja nedopustno financiranje, v bistvu zatrjuje, da je z izpostavljenimi omejevalnimi ukrepi prepovedano gospodarsko sodelovanje s pravnimi osebami, v katerih je kapitalsko udeležena Rusija, kar pa iz Sklepa 2014/512/SZVP in Uredbe 833/2014 ne izhaja. Vlagateljeve navedbe, bi pomenile, da je prepovedano vsako gospodarsko sodelovanje z osebami, ki imajo sedež v Rusiji, saj te osebe plačujejo obvezne dajatve, s katerimi Rusija prosto razpolaga in jih lahko uporabi v nasprotju z omejevalnimi ukrep, kar bi pomenilo popolno prekinitev gospodarskih odnosov, kar iz Sklepa 2014/512/SZVP in Uredbe 833/2014 ne izhaja.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da je naročnik z oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v nasprotju z omejevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela EU kot odziv na krizo v Ukrajini.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, ker izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za sodelovanja, ki se nanašajo na kadrovsko sposobnost. Najprej gre pojasniti, da izpostavljene navedbe vlagatelja temeljijo na sklepanju, ki ga vlagatelj napravi na podlagi delno omogočenega vpogleda v odgovor izbranega ponudnika z dne 21.7.2017. Vlagatelju namreč ni bil omočen vpogled v celotni izpostavljeni dokument, prav tako mu tudi ni bil omogočen vpogled v del ponudbe izbranega ponudnika, ki naj bi izkazoval izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v zvezi s strokovno sposobnostjo. Izpostavljene revizijske navedbe so zato povezane z vlagateljevimi očitki o kršitvi pravice do vpogleda. Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije 018-275/2014-5, 018-110/2015-9, 018-78/2016-14), in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN) je Državna revizijska komisija sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je tudi skladna s prakso Sodišča EU (sodba Sodišča EU C-450/06, Varec, ECLI:EU:C:2008:91) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

    Naročnik je, na podlagi prvega odstavka v povezavi z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3, v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da imajo gospodarski subjekti zagotovljene potrebne človeške vire (tj. kader) za izvedbo naročila. Naročnik je zahteval, da ponudniki v ponudbi imenujejo delovno skupino, v katero mora ponudniki vključiti (1) odgovornega vodjo del, (2) odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, (3) odgovornega vodjo posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge, (4) odgovornega vodjo posameznih del za SV in TK naprave ter (5) odgovornega vodjo posameznih del za vozno omrežje. Naročnik je določil zahteve, ki jih morajo izpolnjevati v delovni skupini imenovani strokovnjaki (oz. kadri), in sicer je za vsakega strokovnjaka določil zahtevano izobrazbo in strokovne (oz. poklicne) izkušnje (reference), prav tako je naročnik zahteval, da so vsi strokovnjaki vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS) oz. izpolnjujejo pogoje za vpis v IZS. Naročnik je torej (skladno s točko c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 v povezavi s točko f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3) zahteval, da ponudniki navedejo kader, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila in da za navedeni kader izkažejo (zahtevano) strokovno usposobljenost.

    Naročnik je nadalje zahteval, da vsak strokovnjak, razen odgovornega vodje del, prevzame le eno funkcijo v delovni skupini, enega izmed odgovornih vodij del/posameznih del pa mora izvajalec imenovati za vodjo projekta. Naročnik je nadalje določil, da če ponudnik navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, bo moral na zahtevo naročnika predložiti za vsakega takega delavca tudi izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem pri izvedbi javnega naročila. Naročnik je pojasnil, da lahko ponudnik glede pogojev v zvezi s kadrovsko sposobnostjo uporabi kadrovske zmogljivosti drugih subjektov pod pogojem, da bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev je naročnik zahteval izpolnjen ESPD obrazec za ponudnika, pri čemer je zapisal, da je zaželeno, da ponudnik v ponudbi priloži tudi referenčna potrdila, potrjena s strani investitorja. Naročnik je v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe še navedel, da si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotavljanju kadrovske sposobnosti (referenčna potrdila, dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument…).

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ESPD obrazce, v katerih je v rubriki Izobrazba in strokovna usposobljenost navedel 5 (različnih) strokovnjakov. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbo predložil dokument »Seznam ključnih kadrov«, iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik pogoje v zvezi s strokovno sposobnostjo izkazuje z delovno skupino, v kateri je imenovanih pet različnih strokovnjakov, (ki so identični strokovnjakom, ki so navedeni v ESPD obrazcih). V izpostavljenem dokumentu je izbrani ponudnik za vsakega strokovnjaka navedel izobrazbo, trenutnega delodajalca in referenčni projekt, s katerim izkazuje izpolnjevanje zahtev. Izbrani ponudnik je nadalje predložil referenčno potrdilo v tujem jeziku in v slovenskem jeziku ter dve referenčni potrdili v slovenskem jeziku. V ponudbi izbranega ponudnika se nahajajo še trije dokumenti »Soglasje delodajalca za sodelovanje kadra« in trije dokumenti »Strokovni življenjepis«.

    Že na tem mestu gre v zvezi v vlagateljevim predlogom, da Državna revizijska komisija vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika »ali je odgovorni vodja tujec in ali je predloženo ustrezno potrdilo, da ima le-ta ustrezno znanje slovenskega jezika«, ugotoviti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da imenovani strokovnjaki znajo slovenski jezik oz. ni zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo potrdilo o »ustreznem« znanju slovenskega jezika. Zato v konkretnem primeru odgovora na izpostavljeni vprašanji ne moreta biti relevantna za presojo, ali je izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Pritrditi gre vlagateljevim navedbam, da je naročnik zahteval, da so imenovani strokovnjaki vpisani v imenik IZS oz. da izpolnjujejo pogoje za vpis. Vendar pa v nasprotju z navedbami vlagatelja, niti Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/2016, v nadaljevanju: ZPPPK) niti Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 s sprem.) kot pogoja za vpis v imenik IZS ne določata znanja slovenskega jezika. Pri tem pa gre še dodati, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da sta bila dva nominirana strokovnjaka ob predložitvi ponudbe vpisana v imenik IZS, za tri strokovnjake pa ni razvidno, da bi bili vpisani v imenik IZS. Čeprav ponudnikom ni bilo potrebno že v ponudbeno dokumentacijo predložiti izjave, da nominirani strokovnjaki, ki še niso vpisani v imenik IZS, izpolnjujejo pogoje za vpis v imenik IZS in da bodo pred podpisom pogodbe predložil dokazilo v vpisu (naročnik je namreč v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe določil, da bo ponudnik navedeni izjavi moral podati na poziv naročnika), je izbrani ponudnik že v dokumentu »Seznam ključnih kadrov« podal izpostavljeni izjavi. Kljub navedenemu je naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 17.8.2017 pozval na predložitev izjave, da strokovnjaki, ki še niso vpisani v imenik IZS, izpolnjujejo pogoje za vpis in da bo pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o vpisu. Na podlagi izpostavljenega poziva je izbrani ponudnik predložil tri potrdila IZS, iz katerih izhaja, da so se imenovani strokovnjaki (za katere iz ponudbe ni bilo razvidno, da so vpisani v imenik IZS) po poteku roka za oddajo ponudb vpisali v imenik IZS.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta »Seznam ključnih kadrov«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, izhaja, da sta imenovani odgovorni vodja del in imenovani odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge zaposlena pri delodajalcu X, da je imenovani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti zaposlen pri delodajalcu Y in da sta imenovani odgovorni vodja posameznih del za SV in TK naprave ter imenovani odgovorni vodja posameznih del za vozno omrežje zaposlena pri nominiranih podizvajalcih. Da sta imenovani odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge zaposlena pri delodajalcu X in da je imenovani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti zaposlen pri delodajalcu Y, izhaja tudi iz dokumentov »Strokovni življenjepis«. Iz dveh dokumentov »Soglasje delodajalca za sodelovanje kadrov« izhaja, da sta imenovani odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge zaposlena pri partnerju, ki nastopa v skupni ponudbi. Z izpostavljenima dokumentoma je namreč zadevni partner podal soglasje, da njegova zaposlena, in sicer imenovani odgovorni vodja del oz. imenovani odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge, sodelujeta pri izvedbi predmetnega javnega naročila v imenovani funkciji; imenovani odgovorni vodja del in imenovani odgovorni vodjo posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge pa sta izjavila, da zagotavljata sodelovanje pri izvedbi javnega naročila v imenovani funkciji. Iz tretjega dokumenta »Soglasje delodajalca za sodelovanje kadrov« izhaja, da je imenovani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti zaposlen pri delodajalcu Y. S tem dokumentom je namreč delodajalec Y podal soglasje, da njegov zaposleni, in sicer imenovani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, sodeluje pri izvedbi predmetnega javnega naročila v imenovani funkciji, le-ta pa je izjavil, da zagotavlja sodelovanje pri izvedbi javnega naročila v imenovani funkciji.

    Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na izbranega ponudnika naslovil dopis »Poziv na predložitev dodatnih pojasnil« z dne 13.7.2017, v katerem je navedel, da iz dokumenta »Seznam ključnih kadrov« in dokumentov »Strokovni življenjepis« izhaja, da sta imenovani odgovorni vodja del in imenovani odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge zaposlena pri delodajalcu X, medtem ko iz dokumentov »Soglasje delodajalca za sodelovanje kadrov« izhaja, da sta navedena zaposlena pri partnerju. Naročnik je izbranega ponudnika zato pozval na pojasnilo, pri kateri družbi sta nominirana strokovnjaka zaposlena, prav tako pa je izbranega ponudnika pozval, da v kolikor sta kadra zaposlena pri družbi X, predloži izjavo te družbe, da se strinja z njunim sodelovanjem pri izvedbi javnega naročila. V dopisu z dne 21.7.2017 je izbrani ponudnik navedel, da sta sporna nominirana kadra zaposlena pri partnerju in ne pri družbi X in da gre v dokumentu »Seznam ključnih kadrov« za pomoto. Izbrani ponudnik je tudi predložil dokument »Potrdilo delodajalca«, iz katerega izhaja, da sta nominirana kadra zaposlena pri partnerju, ki nastopa v skupni ponudbi.

    Ob upoštevanju predstavljenega dejanskega stanja gre ugotoviti, da izbrani ponudnik z dopisom z dne 21.7.2017 ponudbe ni dopolnjeval ali spreminjal, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Naročnik je namreč, upoštevajoč da je v ponudbi izbranega ponudnika nejasnost, pri katerem delodajalcu sta zaposlena imenovani odgovorni vodja del in imenovani odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge, pozval na pojasnilo v zvezi z izpostavljeno nejasnostjo. Naročnik je sicer izbranega ponudnika pozval tudi na predložitev soglasja delodajalca X, vendar le v primeru, če sta sporna kadra zaposlena pri družbi X. Pri tem gre v zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na naknadno predložitev soglasja delodajalca, pojasniti, da ponudnikom izpostavljenega soglasja ni bilo potrebno predložiti v ponudbeno dokumentacijo, saj je naročnik v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe določil, da bo moral ponudnik takšno izjavo predložiti (šele) na zahtevo naročnika. Navedeno pa v obravnavani zadevi niti ni relevantno, saj je izbrani ponudnik z dopisom z dne 21.7.2017 pojasnil, da sta sporna kadra zaposlena pri partnerju in ne pri delodajalcu X ter da gre pri navedbi delodajalca X za pomoto, posledično pa izbrani ponudnik soglasja družbe X ni predložil. Izbrani ponudnik zato z dopisom z dne 21.7.2017 ni spreminjal delovne skupine, kot to zatrjuje vlagatelj, prav tako ponudbe ni dopolnjeval z dokazili, ki bi morala biti predložena do poteka roka za oddajo ponudb. Pač pa je izbrani ponudnik z dopisom z dne 21.7.2017 pojasnjeval ponudbo oz. odpravljal nejasnosti v ponudbeni dokumentaciji, in sicer v delu, ki se nanaša na vprašanje, pri katerem delodajalcu sta sporna kadra zaposlena. V ta namen je izbrani ponudnik predložil tudi dokument »Potrdilo delodajalca«, katerega predložitve naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval in iz katerega izhaja, da sta nominirana kadra zaposlena pri partnerju, ki nastopa v skupni ponudbi.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeno ravnanje naročnika in izbranega ponudnika, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, v ZJN-3 ni prepovedano. Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, ker ne gre za očitno napako, gre najprej pritrditi vlagatelju, da je Državna revizijska komisija v odločitvah, ki jih vlagatelj citira, zavzela stališče, da gre za očitno napako, če je že na prvi pogled jasno, da gre za pomoto in naročnik sam podatek pozna. Vendar pa vlagatelj spregleda, da se navedeno stališče nanaša na razlago šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Razlikovati je potrebno med pojasnjevanjem, ki je predvideno v petem odstavku 89. člena ZJN-3, in med popravkom ali dopolnitvijo očitne napake, ki je predvidena v šestem odstavku 89. člena ZJN-3. Medtem ko je v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 poseg v določene dele ponudbe le izjemoma dopusten (v primeru očitne napake in računske napake), pa pojasnjevanje ponudb v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni predvideno le v primeru očitnih napak oz. napak, pri katerih je že na prvi pogled jasno, da gre za pomoto in naročnik sam podatek pozna, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Iz druge povedi 89. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, namreč izhaja, da je predpogoj za pojasnjevanje, da naročnik pravilnega podatka ne pozna oz. ga ne more preveriti sam. V obravnavanem primeru izbrani ponudnik ni pojasnjeval dela ponudbe, v katerega skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 načeloma ni dopustno posegati, ampak je pojasnjeval elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Tudi po poteku roka za oddajo ponudb je namreč mogoče objektivno preveriti, ali sta bila sporna kadra na dan poteka roka za predložitev ponudb zaposlena pri partnerju ali pri delodajalcu X. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ko je na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 pozval izbranega ponudnika na odpravo ugotovljene nejasnosti.

    Izbrani ponudnik je torej z dopisom z dne 21.7.2017 pojasnjeval nejasnosti v svoji ponudbi glede delodajalca imenovanega odgovornega vodje del in imenovanega odgovornega vodje posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge. Z izpostavljenim dopisom je izbrani ponudnik nejasnost odpravil, saj je pojasnil, kateri izmed dveh v ponudbi navedenih različnih podatkov je relevanten. Iz ponudbe izbranega ponudnika, upoštevajoč dopis z dne 13.7.2017, tako izhaja, da izbrani ponudnik pogoje za sodelovanje izkazuje s strokovnjakoma, ki naj bi bila zaposlena pri partnerju, ki nastopa v skupni ponudbi. Glede na navedeno pa izbranemu ponudniku (glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v ponudbeno dokumentacijo ni bilo potrebno predložiti soglasja partnerja, da nominirana strokovnjaka sodelujeta pri izvedbi javnega naročila, kot tudi ne »soglasja« družbe X. Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti navedbam vlagatelja, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z naročnikovim pozivom z dne 13.7.2017. Posledično se tudi navedbe vlagatelja, da naročnik izbranega ponudnika skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme ponovno pozvati na odpravo iste pomanjkljivosti, izkažejo za pravno nerelevantne za rešitev predmetnega spora.

    Državna revizijska komisija je pri vpogledu v del ponudbe izbranega ponudnika, s katerim izbrani ponudnik izkazuje izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v zvezi s strokovno sposobnostjo (torej v del ponudbe, v katerega vlagatelju vpogled ni bil omogočen, pri čemer vlagatelj zaradi domnevne naročnikove kršitve pravice do vpogleda zahteva vpogled v ta del ponudbe, istočasno pa navaja, da sumi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje izpostavljenega pogoja), ugotovila, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je strokovnjak, ki je v delovni skupini imenovan na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, zaposlen pri delodajalcu Y. To izhaja iz (že predstavljenih) dokumentov »Seznam ključnih kadrov«, »Soglasje delodajalca za sodelovanje kadra« in »Strokovni življenjepis«, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da izbrani ponudnik zahtevanih človeških virov oz. strokovno usposobljenih strokovnjakov z zahtevano izobrazbo ne izkazuje le z lastnim kadrom (tj. kadri, ki so zaposleni pri njemu), ampak tudi s strokovnjakom, ki je zaposlen pri delodajalcu Y, kar pomeni, da izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno sposobnostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta.

    Skladno s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

    Citirano določbo ZJN-3 je naročnik povzel tudi v točki 2.5.4 Navodil za pripravo ponudbe, v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe pa je ponovil, da lahko ponudnik »glede pogojev v zvezi s kadrovsko sposobnostjo uporabi kadrovske zmogljivosti drugih subjektov pod pogojem, da bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti«.

    Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v zadevi št. 018-190/2017-4, iz 81. člena ZJN-3 izhaja, da ni nujno, da je gospodarski subjekt sposoben izvesti javno naročilo neposredno z lastnimi sredstvi oz. zmogljivostmi, temveč zadošča, da izkaže, da razpolaga z zadostnimi sredstvi oz. zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila. Na podlagi omenjene določbe namreč lahko (načeloma) gospodarski subjekt pri izkazovanju svoje finančne in ekonomske ter tehnične in strokovne sposobnosti sklicuje na zmogljivost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njim, če naročniku dokaže, da bo dejansko imel na razpolago sredstva oz. zmogljivost teh subjektov. Vendar pa je določenih primerih pravica gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov, omejena. Tako lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj (torej glede točke f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3) ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami uporabi zmogljivost drugih subjektov le, če bodo ti drugi subjekti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Izpostavljena omejitev uporabe zmogljivosti drugih subjektov predstavlja novost glede na preteklo javno naročniško zakonodajo in prinaša bistvene spremembe glede pravice gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov v okviru javnega naročila (prim. sodbo Sodišča EU C-324/14, Partner Apelski Dariusz, ECLI:EU:C:2016:214, točke 88 do 91, in sodba Sodišče EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685).

    Gospodarski subjekt torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila. Pri izvedbi javnega naročila sodeluje ponudnik oz. skupina ponudnikov ter podizvajalec (le ta namreč za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3). Zato mora subjekt, katerega zmogljivost se uporablja glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.

    Kot že navedeno, izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta. Izbrani ponudnik namreč z imenovanim odgovornim vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti (ki je zaposlen pri delodajalcu Y) in njegovo izobrazbo ter njegovo strokovno usposobljenostjo izkazuje pogoje v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik za izkazovanje pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost delodajalca Y ali pa uporablja zmogljivost fizične osebe, to je imenovanega odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti. Navedeno namreč na odločitev v predmetnem postopku ne bi vplivalo, saj pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da izbrani ponudnik ni niti delodajalca Y niti fizične osebe, ki je imenovana na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, vključil v ponudbo kot skupnega partnerja ali kot podizvajalca, niti zanju ni predložil ESPD obrazca, naročnik pa, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, ni preveril ali delodajalec Y oz. fizična oseba, ki je imenovana za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in da mu je posledično oddal naročilo. S tem, ko je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kljub temu, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta, slednjega pa ni imenoval niti kot skupnega partnerja niti kot podizvajalca, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3.

    Čeprav je že zaradi navedenega potrebno zahtevku za revizijo ugoditi, pa gre še dodati, da iz odstopljene dokumentacije tudi ni razvidno, na kakšen način je naročnik preveril, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v zvezi s strokovno sposobnostjo. Iz odstopljene spisovne dokumentacije tako ni razvidno, na podlagi katerega podatka je naročnik zaključil, da je nominirani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izvedel vrednostno ustrezna referenčna objekta. Naročnik je namreč v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da ponudnik za navedenega strokovnjaka izkaže, da je vodil gradnjo najmanj dveh zahtevnih premostitvenih objektov na železniški infrastrukturi, pri čemer je moral biti posamezen referenčni premostitveni objekt vreden najmanj 300.000,00 EUR brez DDV. Iz predloženega referenčnega potrdila izhaja skupna vrednost referenčnega projekta in skupna vrednost v okviru referenčnega projekta izvedenih objektov, pri tem pa vrednost posameznega objekta oz. dveh posameznih objektov ni razvidna. Prav tako iz odstopljene spisovne dokumentacije ni razvidno, na kakšni podlagi je naročnik zaključil, da so imenovani odgovorni vodja del, imenovani odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti ter imenovani odgovorni vodja posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge v okviru referenčnega posla nastopali v funkciji odgovorni vodja del oz. odgovorni vodja posameznih del, kot je to naročnik zahteval v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Iz spisovne dokumentacije namreč ni razvidno, na kakšen način je naročnik preveril, da so funkcije, v katerih so navedeni nastopali v okviru referenčnega posla in ki izhajajo iz referenčnega potrdila, po vsebini enakovredne funkciji odgovornega vodje del oz. odgovornega vodje posameznih del. Naročnik zato ni imel podlage v ZJN-3 in določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za zaključek, da je izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal izpolnjevanje pogojev za sodelovanje in da je njegova ponudba dopustna, na podlagi česar mu je posledično oddal naročilo.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala vlagateljevih očitkov o kršitvi pravice do vpogleda. Njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, poleg tega pa, kot že navedeno, ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa, da vpogleda v dokumentacijo. Pri tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da sicer razume naročnika, da je lahko zaradi nasprotujočih si interesov ponudnikov pri izvedbi vpogleda soočen »z grožnjami o odškodninski odgovornosti in prijavami na državno tožilstvo in protikorupcijsko komisijo«. Vendar naročnika navedeno ne odvezuje obveznosti, da vpogled omogoči v skladu z določbami ZJN-3 in da v primeru, ko so podatki, navedeni v ponudbi, označeni za poslovno skrivnost (kot je to v obravnavanem primeru), presoja tudi, ali je izbrani ponudnik izpostavljene podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost. Skladno s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s sprem.) se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev za poslovno skrivnost. Naročnik zato ne more zgolj slediti oznaki poslovna skrivnost, ampak mora (med drugim) presoditi, ali so podatki, ki jih je ponudnik označil za poslovno skrivnost javni, pri čemer pa gre poudariti, da javnosti podatkov ne določa zgolj drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ampak je javnost nekaterih podatkov določena tudi na drugih pravnih podlagah. Izpostavljeno presojo pa mora naročnik tudi predstaviti v odločitvi o zavrniti zahtevka za revizijo, ko se opredeljuje do očitkov o kršitvi pravice do vpogleda.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Nadgradnja železniškega odseka Pesnica – Šentilj – državna meja«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-99/2017/30, z dne 20.9.2017.

    Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
    – strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT ter vrednosti točke in 22% DDV,
    – izdatke v pavšalnem znesku v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT ter vrednosti točke in 22% DDV.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

    Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, 30.11.2017

    Predsednica senata:
    mag. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije







    Vročiti:
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
    – Odvetniška družba Vesna Cukrov, o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana,
    – Riko, d.o.o., Bizjanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu.

    Natisni stran