018-153/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga skupaj vložili (1) Siemens AG Österreich, Siemensstrasse 90, Dunaj (2) Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana in (3) Ostria, d.o.o., Sojerjeva 40, Ljubljana, ki jih vse po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.11.2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/29, z dne 29.6.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.550,71 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.11.2016, pod št. objave JN007011/2016, in v Uradnem listu EU dne 5.11.2016, pod št. objave 2016/S 214-389331.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 29.6.2017 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/29, z dne 29.6.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana, (2) SŽ - ŽGP Ljubljana, d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana in (3) AŽD Praha, s.r.o., Žirovnická 3146/2, Praga (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika ekonomsko ugodnejša od vlagateljeve dopustne ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.7.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v določene dele ponudbe izbranega ponudnika, da je naročnik pomanjkljivo obrazložil odločitev o oddaji naročila in da je naročnik naročilo oddal ponudniku, ki je oddal nedopustno ponudbo. V zvezi s slednjim vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, ni predložil pravilno izpolnjenega ESPD, ni predložil ESPD za vse podizvajalce, ni predložil ustreznih dokazil o izpolnjevanju naročnikovih tehničnih zahtev, ni ponudil opreme, skladne s tehničnimi zahtevami, oz. je ponudil neustrezno tehnično rešitev in da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 17.7.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrnil vlagateljeve navedbe kot neutemeljene.

Naročnik je dne 28.7.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.8.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 9.8.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017, v katerem je najprej presojala utemeljenost revizijskih navedb v zvezi z očitano kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, naročniku naložila, da vlagatelju omogoči vpogled v izpolnjene tabele od 1 do 4b in simulacijo ponudbene cene za referenčno postajo Ribnica, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je vlagatelju nadalje omogočila dopolnitev oz. spremembo zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ter pridržala odločitev o stroških revizijskega postopka do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil izveden dne 28.9.2017, je vlagatelj vložil vlogo »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 3.10.2017, v kateri navaja, da izbrani ponudnik Tabele 4a in simulacije ponudbene cene za referenčno postajo Ribnica ni pripravil skladno z naročnikovimi zahtevami. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v stolpcu F Tabele 4a, v katerega so ponudniki morali vpisati število potrebnih zamenjav v 20 letih za teoretičnih 100 kosov vgrajenih elementov, navedel nepravilne podatke za izdelke pod pozicijami 40, 56 in 111. Prav tako je izbrani ponudnik v stolpcu K Tabele 4a, v katerega so morali ponudniki vpisati število potrebnih zamenjav v 20 letih za predvideno število vgrajenih kosov določenega elementa, navedel vrednosti v nasprotju z naročnikovimi zahtevami oz. na način, da vpisani podatki nimajo osnove v zahtevah, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz Tabele 4a izhaja, da bo izbrani ponudnik vgradil 10.000 kosov vsakega elementa, čeprav je (glede na naročnikove zahteve) število elementov, predvidenih za vgradnjo pod pozicijami 56, 57, 58, 114 in 115, bistveno manjše. Iz Tabele 4a nadalje izhaja, da naj ne bi bilo stroškov vzdrževanja za izdelek pod pozicijo 3, to je za baterijo, čeprav je glede na tehnično dokumentacijo proizvajalca potrebno baterijo zamenjati vsakih 5 let. Vlagatelj zatrjuje, da zaradi napačnih in nerealnih vrednostni v stolpcih F in K Tabele 4a ni predvidene povezave med ceno za ocenjevanje in dejansko ceno vzdrževanja. S tem je izbrani ponudnik na eni strani dosegel prednost pri ocenjevanju in tako izbiro kot najugodnejši ponudnik, na drugi strani pa je dosegel, da bo pri dejanskem vzdrževanju zaslužil glede na konkurenco primerljiv znesek. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je na podlagi vpogleda ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja števce osi proizvajalca Altpro, za katerega izbrani ponudnik ni predložil ESPD obrazca, poleg tega ti izdelki nimajo dovoljenja za vgradnjo in ustreznih referenc. Vlagatelj še ponavlja, da višina stroškov vzdrževanja, ki jih je predvidel izbrani ponudnik, predstavlja neobičajno nizko ponudbo v smislu 86. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 9.10.2017, s katero se je opredelil do vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo, uvodoma zatrjuje, da je naročnik, kljub njegovemu opozorilu, omogočil vpogled v njegovo ponudbo v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017, in da je posledično vlagatelj pridobil informacije v nasprotju z navedenim sklepom, zato teh informacij naročnik oz. Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati. Izbrani ponudnik zavrača navedbe vlagatelja kot neutemeljene in zatrjuje, da je Tabelo 4a pripravil v skladu z navodili naročnika. V izpostavljeni tabeli je izbrani ponudnik pripravil teoretično oceno o tem, koliko opreme in storitev bo potrebnih v času vzdrževanja, in teoretično število okvar za ponujeni sistem. Teoretična ocena je v domeni ponudnika.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 17.10.2017, vloženi po pooblaščenki, Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana, smiselno ponavlja navedbe iz vloge z dne 9.10.2017 in poudarja, da so morali ponudniki Tabelo 4a pripraviti na podlagi lastne teoretične ocene števila okvar v obdobju 20 let, kar pomeni, da gre pri izpolnjevanju Tabele 4a izključno za poslovno odločitev ponudnika o tem, koliko stroškov rezervnih delov oz. opreme je v garancijskem času pripravljen prevzeti ter koliko stroškov bo prevalil na naročnika. Gre za oceno o bodočih dogodkih, ki jih v trenutku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni mogoče označiti za pravilne oz. napačne. Naročnik ne nosi nobenega tveganja, ker ponudnik posledice napačne teoretične ocene nosi sam, saj mora na lastne stroške zagotoviti opremo, če okvar ni predvidel. Če izvajalec podpore vzdrževanju ne bo izvajal v skladu s pogodbo in Tabelo 4a, bo lahko naročnik zoper njega uveljavljal ustrezne obligacijske zahtevke.

Naročnik v vlogi z dne 26.10.2017 navaja, da je izbrani ponudnik skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v Tabeli 4a podal oceno, koliko opreme in storitev bo potrebnih v času vzdrževanja, in oceno o številu okvar za ponujeno opremo. Pri tem se je izbrani ponudnik skliceval na tehnično dokumentacijo, ki jo je predložil v ponudbi. Vlagateljeve navedbe v zvezi z napravami pod pozicijo 40 in 111 so brezpredmetne, saj te naprave sodijo v sklop telekomunikacijskih naprav in skladno z odgovori naročnika na Portalu javnih naročil niso predmet pogodbe o vzdrževanju oz. so izključene iz ocenjevanja in pogodbe o vzdrževanju. Naročnik pojasnjuje, da je za izračun novega skupnega zneska na osnovi ugotovljene napake pozval izbranega ponudnika na odpravo računske napake. Poleg tega so vlagateljeve navedbe o povprečnem času med dvema napakama komponent, ki so navedene pod pozicijo 40 in 111, napačne. Tudi če bi bilo potrebno večje število zamenjav, bi bila cena izbranega ponudnika nižja kot cena vlagateljeve ponudbe. Če bo v fazi izvajanja naročila prišlo do večjega števila odpovedi od predvidenega v Tabeli 4a, je obveznost izbranega ponudnika zamenjati opremo na lastne stroške, prav tako je obveznost izbranega ponudnika, da na lastne stroške zamenja komponente, ki jih ni vključil v Tabelo 4a. V zvezi z očitki o izpolnjevanju stolpca F Tabele 4a naročnik pojasnjuje, da je v stolpcu F Tabele 4a jasno zapisal matematično operacijo, in sicer deljenje (/) s 100 elementov deljeno (/) z 20 leti. Če podatek v stolpcu K, ki opisuje št. potrebnih zamenjav/20 let, delimo s 100, dobimo podatek, ki je vpisan v stolpcu F (št. potrebnih zamenjav/100 elementov/20 let). V zvezi z opremo, navedeno pod pozicijo 56 Tabele 4a, naročnik pojasnjuje, da vlagatelj navaja podatke za izdelek, ki ga izbrani ponudnik ne ponuja. Kljub temu, da ima ponujena naprava življenjsko dobo 636 let, kar pomeni, da v 20 letih ne bo prišlo do odpovedi te naprave, je izbrani ponudnik (v stolpcu K) predvidel 5 kosov za primer odpovedi. Izbrani ponudnik je v stolpcu F pravilno vpisal podatek 0,05, saj je potrebno stolpec K deliti s 100. Naročnik poudarja, da je bila vsebina Tabele 4a v domeni ponudnika, ki je moral na podlagi svoje lastne ocene odpovedi opreme izpolniti sporno tabelo. Brezpredmetne so tudi navedbe vlagatelja v zvezi z opremo pod pozicijo 3, saj je naročnik na Portalu javnih naročil pojasnil, da baterije ne spadajo med rezervne dele oz. da baterije niso predmet pogodbe o vzdrževanju. Naročnik zavrača tudi očitke o nepravilno pripravljeni simulaciji ponudbene cene za postajo Ribnica. Naročnik še pojasnjuje, da skladno z ZJN-3 družba Altpro ne velja za podizvajalca. Ponujeni izdelek družbe Altpro, ki ima dovoljenje za vgradnjo v železniško omrežje v Republiki Sloveniji, je bil v preteklosti že večkrat vgrajen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.10.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-153/2017-12 z dne 27.10.2017, upoštevaje načelo kontradiktornosti ter peti odstavek 29. člena ZPVPJN, vlagatelju posredovala kopijo naročnikove vloge z dne 26.10.2017.

Vlagatelj se je do naročnikove vloge opredelil z vlogo z dne 10.11.2017, v kateri vztraja pri navedbah v dopolnitvi zahtevka za revizijo in dodaja, da je naročnikova vloga z dne 26.10.2017 prepozna.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnikova vloga z dne 26.10.2017 prepozna, ker bi se lahko naročnik do vlagateljevih navedb v dopolnitvi zahtevka za revizijo opredelil v treh delovnih dneh od prejema dopolnitve zahtevka, gre pojasniti, da ni mogoče sprejeti vlagateljevega stališča, da navedb naročnika v vlogi z dne 26.10.2017 Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati. Četudi naročnikove vloge z dne 26.10.2017 ne bi bilo mogoče šteti kot pravočasne glede na rok, določen v petem odstavku 31. člena ZPVPJN, pa je mogoče izpostavljeno vlogo šteti kot naročnikovo izrekanje o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija, do česar ima naročnik pravico v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je vlagatelj z vsebino naročnikove vloge z dne 26.10.2017 seznanjen in se je do naročnikovih navedb v tej vlogi tudi opredelil (ob smiselni uporabi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, v povezavi z 11. členom ZPVPJN), je Državna revizijska komisija pri odločanju o (dopolnitvi) zahtevka za revizijo upoštevala tudi vsebino naročnikove vloge z dne 26.10.2017.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, posledično pa je slednjemu kot najugodnejšemu ponudniku oddal javno naročilo.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
– ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v dopolnitvi zahtevka za revizijo navaja več razlogov za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V zvezi z navedenim gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija naročniku s sklepom, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017, naložila, da vlagatelju omogoči vpogled v celotno Tabelo 4a, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, kar je naročnik, kot je to razvidno iz Zapisnika o vpogledu z dne 28.9.2017, vlagatelju tudi omogočil. Neutemeljene so zato navedbe izbranega ponudnika, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v Tabelo 4a v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017. Zato že ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da je »vsaka informacija, ki jo […] navaja vlagatelj pridobljena v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017« in posledično tudi ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da (naročnik in) Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na Tabelo 4a. V zvezi z nestrinjanjem izbranega ponudnika z odločitvijo Državne revizijske komisije, da se vlagatelju omogoči vpogled v podatke, navedene v stolpcih B, C in D Tabele 4a, gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija razloge za dovolitev vpogleda v celotno Tabelo 4a predstavila že v odločitvi, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017. Podatki o tem, za katere komponente ponujenega sistema vlagatelj zagotavlja vzdrževanje, predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga oz. storitve, zato so ti podatki, četudi so podatki o ponujeni tehnični rešitvi in o tehničnih lastnostih ponujene opreme lahko zaupne narave, javni podatki.

Predmet javnega naročila je dobava in vgradnja SV naprav in sistema za daljinsko vodenje prometa (v nadaljevanju: SV sistem) ter podpora vzdrževanju SV sistema. Zahteve in navodila, ki se nanašajo na podporo vzdrževanju SV naprav oz. sistema, je naročnik navedel v Knjigi 4 – Podpora vzdrževanju, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v točki 1.a Knjige 4 pojasnil, da vzdrževanje SV naprav pomeni vsa vzdrževalna dela na vgrajenih SV napravah in na sistemu za daljinsko vodenje prometa, ki se pričakujejo v življenjski dobi, in zajema tako izvajanje preventivnega in korektivnega vzdrževanja (vključno z zamenjavo vgrajenih delov in opreme) kot tudi potrebne obnove in nadgradnje vgrajenega SV sistema zaradi spremenjenih potreb ali okoliščin. Naročnik je opisal storitve, ki jih bo v okviru preventivnega in korektivnega vzdrževanja izvajal sam, kot tudi storitve, ki jih bo v okviru preventivnega in korektivnega vzdrževanja izvajal ponudnik (točka 2 Knjige 4). Naročnik je v točki 3 in v točki 4 Knjige 4 (kot tudi v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe) zahteval, da ponudniki v zvezi z vzdrževanjem SV sistema v ponudbi predložijo izpolnjene vnaprej pripravljene tabele (in sicer tabele od 1 do 4b), ki so del Knjige 4. V zvezi z izpolnitvijo vsake izmed tabel je naročnik podal podrobna navodila, predstavil pa je tudi namen vsake posamezne tabele.

Naročnik je v točki 1.b Knjige 4 pojasnil, da z izpostavljenimi tabelami ponudniki podajo cenik zahtevanih storitev in dobav opreme in delov za ponujeni SV sistem ter podajo garantiran maksimalni nivo odpovedi opreme in delov za ponujeno signalnovarnostno napravo. V točki 1.c Knjige 4 je naročnik navedel, da v Tabeli 4a določen maksimalen nivo odpovedi vgrajene opreme in delov sistema predstavlja tudi obseg »dovoljenih« odpovedi, do katerega upravljavec naroča in izvaja korektivno in preventivno vzdrževanje proti plačilu po dogovorjenih cenah, nad tem obsegom pa je obveznost izvajalca del oziroma dobavitelja opreme, da izvede storitve in dobavi opremo brez plačila njegovih stroškov. Smiselno enako izhaja tudi iz 9. člena Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju (glej Knjiga 2, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki določa, da če število potrebnih zamenjav rezervnih delov oz. opreme presega število, določeno v Tabeli 4a, je izvajalec dolžan vse zamenjave nad tem številom v preostalem obdobju izvajanja pogodbe, izvesti brez (dodatnega) plačila, na lastne stroške. Namen Tabele 4a je naročnik nadalje opredelil v točki 3.1.4 Knjige 4, in sicer je namen Tabele 4a predvideti ocenjen skupni eksterni, to je strošek izvajalca oziroma dobavitelja SV naprav za korektivno in preventivno vzdrževanje posamezne naprave za čas njene življenjske dobe na osnovi s strani izvajalca del zagotovljenega maksimalnega nivoja odpovedi opreme oziroma delov opreme. Tabela 4a tako predstavlja tudi ponudbeni predračun za določitev ponudbene cene za izvedbo podpore vzdrževanju, saj je vrednost celotnih stroškov korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju), ki izhaja iz Tabele 4a, uporabljena za določitev vrednosti Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju (glej točko 3.1.4. h Knjige 4). Kot to izhaja iz točke 3.1.4.b Knjige 4 in kot je to pojasnila Državna revizijska komisija že v sklepu, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017, je Tabela 4a tudi predmet ocenjevanja po enem izmed meril za oddajo javnega naročila, in sicer po merilu celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja (na 100 elementov), vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje), ki je uteženo z 10% ponderjem (glej točko 3.1.4.g Knjige 4 in točko 3.2. Navodil za pripravo ponudbe).

V nasprotju z zatrjevanji izbranega ponudnika in naročnika ponudniki pri izpolnjevanju vnaprej pripravljene Tabele 4a niso bili popolnoma svobodni oz. izpolnitev te tabele ni bila v avtonomni odločitvi posameznega ponudnika. Ponudniki so morali namreč sicer prazno tabelo 4a izpolniti skladno z navodili naročnika, ki jih je naročnik podal v točki 3.1.4.c Knjige 4, in sicer je zahteval, da ponudniki:
– v stolpec B, z nazivom sklop, vpišejo ime sklopa, za katerega je predvidena odpoved oziroma preventivni poseg,
– v stolpec C, z nazivom naziv komponente, vpišejo komponento, za katero je predvidena odpoved, zamenjava oziroma preventivni poseg,
– v stolpec D, z nazivom koda za naročilo komponente, vpišejo kodo komponente, s katero lahko naročnik/upravljavec naroči zadevno komponento,
– v stolpec E, z nazivom cena, vpišejo vrednost komponente,
– v stolpec F, z nazivom št. potrebnih zamenjav/100 elementov/20 let, vpišejo »predvideno število zamenjav komponent na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi«,
– v stolpec H, z nazivom strošek preventivnega posega/enoto, vpišejo strošek izvajalca za izvedbo preventivnega pregleda, nastavitve, zamenjave… komponente za eno enoto,
– v stolpec I, z nazivom št. preventivnih posegov/100elem/20let, skladno z navodili za vzdrževanje vpišejo predvideno število preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev,… zahtevanih s strani izvajalca/proizvajalca v 20 letih na 100 elementov,
– v stolpec K, z nazivom št. potrebnih zamenjav/20 let, »se na podlagi predanih tirnih situacij in posledičnemu predvidenemu številu vgrajenih posameznih komponent vpiše predvideno število zamenjav teh komponent v 20 letih zaradi odpovedi. Na podlagi tega podatka bo naročnik dobil vpogled predvidenega stroška komponent v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent po tej pogodbi«,
– v stolpec N, z nazivom št. preventivnih posegov/20let, vpišejo predvideno število preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev… v 20 letih, zahtevanih s strani izvajalca/ proizvajalca, skladno z navodili za vzdrževanje, na podlagi predanih tirnih situacij in posledičnemu predvidenemu številu vgrajenih posameznih komponent (sklopov ali komponent – odvisno od zahtev v navodilu za vzdrževanje). Na podlagi tega podatka bo naročnik dobil vpogled predvidenega stroška preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev zahtevanih s strani izvajalca/proizvajalca skladno z navodili za vzdrževanje v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent po tej pogodbi.

Kot je to pojasnila Državna revizijska komisija že v sklepu, št. 018-153/2017-5 z dne 20.9.2017, so stolpci G, J, L in O namenjeni samodejnemu izračunu vmesnih cen, in sicer:
– v stolpcu G, z nazivom strošek zamenjav komponent/100 elementov/20 let, se je samodejno izračunal zmnožek stolpca E in F,
– v stolpcu J, z nazivom strošek preventivnih posegov/100 elementov/20 let, se je samodejno izračunal zmnožek stolpca H in I,
– v stolpcu L, z nazivom strošek zamenjav komponent/20 let, se je samodejno izračunal zmnožek stolpca E in K,
– v stolpcu O, z nazivom strošek preventivnih posegov/20 let, se je samodejno izračunal zmnožek stolpca N in M, v slednjega so ponudniki vpisali strošek preventivnega posega na enoto.
Vsota vseh stroškov zamenjav komponent/100 elementov/20 let (torej vrednost stolpca G) in vseh stroškov preventivnih posegov/100 elementov/20 let (torej vrednost stolpca J), poleg vrednosti iz Tabele 4b (ki v obravnavanem primeru ni sporna), predstavlja celotne stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje). Vsota vseh stroškov zamenjav komponent/20 let (torej vrednost stolpca L) in vseh stroškov preventivnih posegov/20 let (torej vrednost stolpca O), poleg vrednosti iz Tabele 4b, predstavlja celotne stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju).

Ob upoštevanju navedenega gre tako ugotoviti, da so ponudniki v Tabeli 4a predstavili:
1) garantiran maksimalen nivo odpovedi vgrajenega SV sistema, in sicer ponudniki jamčijo, da vgrajenih komponent v naslednjih 20 letih ne bo potrebno zamenjati v večjem obsegu, kot izhaja iz stolpca K, in da na vgrajenih komponentah ne bo potrebno več preventivnih posegov, kot izhaja iz stolpca N (če bi bilo potrebno večje število zamenjav ali več preventivnih posegov od garantiranega maksimalnega nivoja odpovedi, le te izvede izvajalec na svoje stroške),
2) cenik, po katerem bo naročnik v fazi izvedbe oz. 20 let po primopredaji vgrajenega SV sistema do maksimalnega nivoja odpovedi naročal komponente in preventivne posege; v okviru navedenega so relevantne cene, navedene v stolpcu E in M,
3) podatke, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje ponudb v okviru enega izmed meril za oddajo javnega naročila; v okviru navedenega so relevantni podatki, navedeni v stolpcih E, F, H in I,
4) podatke, ki predstavljajo podlago za določitev pogodbene vrednosti Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju; v okviru navedenega so relevantni podatki, navedeni v stolpcih E, K, N in M.

Ponudniki so bili dolžni Tabelo 4a izpolniti ob upoštevanju izpostavljenih navodil naročnika. Navedenega ne more spremeniti sklicevanje naročnika in izbranega ponudnika na 9. člen Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanja, ki določa, da je izvajalec dolžan brez dodatnega plačila na lastne stroške dobaviti rezervni del oz. opremo, če se med izvajanjem pogodbe ugotovi potreba po zagotovitvi ključnih rezervnih delov oz. opreme, ki ni vključena v Tabelo 4a, pa bi jo izvajalec ob pripravi ponudbe, v kolikor bi ravnal s potrebno skrbnostjo, moral oz. mogel vključiti. Iz citiranega člena pogodbe namreč izhaja obveznost izvajalca v zvezi z dobavo rezervnih delov in opreme, ki jih izvajalec (čeprav bi moral) ni vključil v tabelo, kar pa ne pomeni, da ponudnikom izpostavljene tabele sploh ni bilo potrebno izpolniti oz. da jim ni bilo potrebno navesti (vse) opreme in rezervnih delov. Poleg tega vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v izpostavljeni tabeli ni navedel vse opreme, ampak da je za v tabeli navedeno opremo navedel nepravilne podatke oz. da tabele glede vpisane opreme ni izpolnil skladno z navodili naročnika.

V zvezi z vprašanjem, katere elemente oz. komponente so morali ponudniki vpisati v Tabelo 4a, gre pritrditi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da je naročnik na Portalu javnih naročil (dne 20.12.2016 ob 09:36 uri) na vprašanje potencialnega ponudnika v zvezi s pripravo ponudbe pojasnil, da je podpora vzdrževanju namenjena »samo za signalnovarnostne naprave – signalnovarnostne naprave za zavarovanje postaj (postavljalnice), naprave za zavarovanje nivojskih prehodov in naprave za daljinsko vodenje prometa in ne za ostale naprave kot so telekomunikacijske naprave, SCADA, gretje kretnic«. Prav tako iz odgovora naročnika na Portalu javnih naročil (objavljen dne 23.12.2016 ob 09:01 uri) izhaja, da potrošni material (kot so žarnice in baterije) niso predmet pogodbe o vzdrževanju in posledično niso predmet Tabele 4a. Čeprav Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko presojala vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil sporne tabele za komponente, navedene pod pozicijami 3, 40 in 111, gre pojasniti, da naročnik in izbrani ponudnik ne bi mogla uspeti z navedbami, da ob upoštevanju citiranih odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil izpostavljene komponente niso predmet Tabele 4a in s tem predmet pogodbe o vzdrževanju. Če je ponudnik v sporno tabelo vpisal telekomunikacijske naprave ali potrošni material, potem sporne tabele ni izpolnil skladno z navodili naročnika, saj je naročnik jasno določil, da se te komponente ne upoštevajo v okviru podpore vzdrževanju in se posledično ne vpisujejo v Tabelo 4a. Vpis nepravilnih (oz. domnevno nerelevantnih) komponent v sporno tabelo ne predstavlja računske napake, kot to zatrjuje naročnik. Izpostavljene napake v Tabeli 4a ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb ne bi mogel odpraviti, saj bi to pomenilo, da bi šele po poteku roka za oddajo ponudb opredelil komponente, ki so predmet pogodbe o vzdrževanju, in bi z (dodajanjem ali) odvzemanjem posameznih komponent šele naknadno definiral, za katere komponente (in v kakšnem obsegu) bo zagotavljal preventivno in korektivno vzdrževanje, poleg tega bi spreminjanje Tabele 4a v izpostavljenem delu vplivalo tudi na vrednost, relevantno v okviru merila za oddajo javnega naročila, in na določitev pogodbene vrednosti pogodbe o vzdrževanju.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo med drugim zatrjuje, da izbrani ponudnik stolpca K Tabele 4a ni izpolnil skladno z navodili naročnika. Med naročnikom in vlagateljem je sporno, kako so ponudniki oblikovali podatke, ki so jih morali vpisati v stolpca F in K in v kakšni povezavi so izpostavljeni podatki.

Ponudniki so v stolpec F, z nazivom št. potrebnih zamenjav/100 elementov/20 let, vpisali podatek o tem, koliko komponent od 100 (vgrajenih) komponent je zaradi okvare potrebno zamenjati v 20 letih oz. koliko komponent od 100 komponent v 20 letih se pokvari, posledično pa jih je potrebno zamenjati. Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da so ponudniki izpostavljeni podatek oblikovali ob upoštevanju tehnične dokumentacije za posamezno komponento, saj je naročnik v točki 3.1.4.b Knjige 4 navedel, da ponudniki za potrebe ocenjevanja (kot že navedeno, podatki iz stolpca F vplivajo na merilo za oddajo javnega naročila) podajo ocenjen strošek za dobo 20 let na 100 vgrajenih elementov po primopredaji objekta, pri čemer se ponudniki, kjer je relevantno, sklicujejo na tehnično dokumentacijo. Razlaga naročnika in izbranega ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem stolpca F, in sicer, da so ponudniki stolpec F izpolnili na način, da so podatke, vpisane v stolpcu K, delili s 100, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja. Naročnik je namreč v točki c.v) 3.1.4 Knjige 4 navedel, da ponudniki v izpostavljeni stolpec vpišejo »predvideno število zamenjav na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi«. Tudi zapisa »štev. potrebnih zamenjav/100 elementov/20 let« in »štev. potrebnih zamenjav/20 let« v Tabeli 4a ni mogoče razumeti na način, da je naročnik z znakom »/« opredelil matematično operacijo deljenje, saj izpostavljena zapisa predstavljata naziv stolpca F in K, pri čemer je naročnik navodila za izpolnjevanja spornih stolpcev podal v točki 3.1.4 Knjige 4. Posledično ni mogoče slediti navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da je naročnik z izpostavljenim zapisom določil, da je za izračun podatka »štev. potrebnih zamenjav/100 elementov/20 let«, ki se vpiše v stolpec F, potrebno podatek »štev. potrebnih zamenjav/20 let«, ki se vpiše v stolpec K, deliti s 100. Razlaga, kot jo ponujata naročnik in izbrani ponudnik, bi pomenila, da podatki, navedeni v stolpcu K, ne predstavljajo števila potrebnih zamenjav v 20 letih, pač pa predstavljajo »število potrebnih zamenjav deljeno z 20 let«, posledično pa bi šele pomnoženi podatki v stolpcu K s številom 20 predstavljali število potrebnih zamenjav komponent v 20 letih in s tem maksimalni nivo odpovedi, za katerega se je zavezal ponudnik.

V stolpec K, z nazivom št. potrebnih zamenjav/20 let, so ponudniki vpisali podatek o tem, koliko v okviru predmetnega javnega naročila vgrajenih komponent se bo v fazi izvajanja pogodbe o vzdrževanju, torej v naslednjih 20 letih, pokvarilo oz. jih bo potrebno zamenjati. Na podlagi podatkov, navedenih v stolpcu K, bo naročnik dobil vpogled v predviden strošek komponent v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent (točka c.viii) 3.1.4 Knjige 4), saj podatki iz stolpca K vplivajo na določitev vrednosti pogodbe o vzdrževanju. Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da so ponudniki slednje podatke oblikovali ob upoštevanju podatka o tem, koliko komponent od 100 komponent je potrebno zamenjati v 20 letih (torej podatkov, ki so jih navedli v stolpcu F) in ob upoštevanju, koliko komponent je potrebno vgraditi v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila. Podatki, navedeni v stolpcu K, so tako soodvisni oz. povezani s podatki, ki so navedeni v stolpcu F, in s številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila. S tem je tudi zagotovljena povezava med podatki, ki vplivajo na vrednost, ki je relevantna v okviru merila za oddajo javnega naročila (to so podatki, navedeni v stolpcu F), in podatki, ki vplivajo na določitev vrednosti pogodbe o vzdrževanju (to so podatki, navedeni v stolpcu K). Ta medsebojna soodvisnost podatkov torej zagotavlja povezavo med merilom za oddajo javnega naročila in vrednostjo pogodbe o vzdrževanju.

Tudi če bi sledili navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da podatki, navedeni v stolpcu K, predstavljajo ponudnikovo teoretično oceno o številu okvar, in da ta teoretična ocena sodi v domeno ponudnika oz. predstavlja ponudnikovo poslovno odločitev (v katero niti naročnik niti vlagatelj kot tudi ne Državna revizijska komisija ne morejo posegati), to ne pomeni, da je bila izpolnitev celotne Tabele 4a v domeni ponudnika. Ponudniki so morali Tabelo 4a izpolniti skladno z navodili naročnika oz. na način, da so bili vpisani podatki med seboj povezani. Povedano drugače: če je ponudnik ocenil, da se bo v bodočnosti pokvarilo določeno število vgrajenih komponent oz. če je ponudnik sprejel poslovno odločitev, da se zaveže za določen maksimalni nivo odpovedi, potem je moral tej poslovni odločitvi oz. teoretični oceni primerno prilagoditi podatke, vpisane v stolpec F. Kot že navedeno, so podatki, navedeni v stolpcu K, soodvisni od podatkov, ki so navedeni v stolpcu F, ter od števila vgrajenih komponent, slednje pa je opredeljeno z naročnikovimi zahtevami in ponudniki nanj ne morejo vplivati. Če ponudnikom ne bi bilo potrebno prilagoditi podatkov v stolpcu F njegovi v stolpcu K izraženi poslovni odločitvi, bi to pomenilo, da med vrednostjo, relevantno v okviru merila za oddajo naročila, in vrednostjo pogodbe o vzdrževanju ne bi bilo povezave, saj ne bi bilo povezave med podatki, relevantnimi v okviru merila za oddajo javnega naročila in podatki, relevantnimi za določitev vrednosti pogodbe o vzdrževanju. Posledično bi lahko, kot to smiselno zatrjuje tudi vlagatelj, ponudniki v stolpcu F navedli nizke vrednosti oz. majhno število predvidenih zamenjav na 100 komponent v 20 letih, s čimer bi ponudniki dosegli nizko vrednost, ki je relevantna v okviru merila za oddajo javnega naročila, medtem ko bi istočasno ponudniki v stolpcu K (ki vpliva na vrednost pogodbe o vzdrževanju) lahko navedli visoke vrednosti oz. veliko število predvidenih odpovedi vgrajenih elementov v naslednjih 20 letih, s čimer bi si ponudniki zagotovili visok maksimalni nivo odpovedi in visoko vrednost pogodbe o podpori o vzdrževanju. V tako izpolnjeni Tabeli 4a povezave med merilom za oddajo javnega naročila in vrednostjo pogodbe o vzdrževanju ne bi bilo, posledično pa tudi ne bi bila mogoča medsebojna primerljivost prejetih ponudb.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni upošteval zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri izpolnjevanju stolpca K, pri čemer izpostavlja komponente, navedene pod pozicijami 56, 57, 58, 114 in 115. Kot je to razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika je izbrani ponudnik v stolpec F za komponente pod pozicijami 56, 57 in 58 vpisal število 0,05, iz česar izhaja, da se v 20 letih na 100 komponent pokvari 0,05 komponente oz. da je v 20 letih na 100 komponent, glede na tehnično dokumentacijo proizvajalca komponent, potrebno zamenjati 0,05 komponente. Iz ponudbe izbranega ponudnika nadalje izhaja, da je za te iste komponente v stolpcu K vpisal podatek 5, iz česar izhaja, da bo glede na število vgrajenih komponent v okviru predmetnega javnega naročila potrebno v naslednjih 20 letih zamenjati 5 komponent. S slednjim podatkom je izbrani ponudnik tudi opredelil ponujeni maksimalni nivo odpovedi, in sicer da bo 5 komponent zamenjal na stroške naročnika, vse nadaljnje morebitne zamenjave pa bo izvedel na lastne stroške.

Pritrditi gre vlagatelju, da iz predstavljenih podatkov izhaja, da bo izbrani ponudnik v okviru predmetnega javnega naročila vgradil 10.000 kosov vsake izmed izpostavljenih komponent, saj če je potrebno zamenjati 0,05 komponent na 100 komponent, potem je potrebno 5 komponent zamenjati na 10.000 elementov. Takšen izračun je ob upoštevanju, da so podatki, vpisani v stolpec K, soodvisni od podatkov, ki so vpisani v stolpec F, in od števila dejansko vgrajenih komponent, povsem logičen in ga naročniku v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo potrebno izrecno navesti in prikazati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da v okviru dobave in vgradnje SV sistema ni potrebno vgraditi 10.000 izpostavljenih komponent, ampak je potrebno ob upoštevanju tirnih situacij vgraditi 33 komponent, navedenih pod pozicijo 56 in 57, ter 11 komponent, navedenih pod pozicijo 58. Izpostavljenim navedbam vlagatelja je Državna revizijska komisija sledila, saj navedenemu niti naročnik niti izbrani ponudnik nista nasprotovala. Poleg tega pa tudi ne gre prezreti, da vrednost 10.000 komponent, ki so navedene pod pozicijami 56, 57 in 58, ob upoštevanju cene ene komponente, ki je navedena v stolpcu E Tabele 4a, predstavlja 10-kratnik ponudbene cene izbranega ponudnika za dobavo in vgradnjo SV sistema.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da med podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel v stolpcu F Tabele 4a, in podatki, ki jih je navedel v stolpcu K Tabele 4a, ter številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi, ni zahtevane povezave. Ni mogoče namreč istočasno zatrjevati, da je (predvideno) število zamenjav na 33 oz. 11 vgrajenih komponentah 5 oz. da se na 33 oz. 11 vgrajenih komponent pokvari 5 komponent, in da se na 100 komponent pokvari 0,05 komponente. Posledično v Tabeli 4a, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ni povezave med vrednostjo, ki je relevantna v okviru merila za oddajo javnega naročila, in vrednostjo pogodbe o vzdrževanju.

V nadaljevanju je potrebno še presoditi, ali lahko izbrani ponudnik ugotovljeno nepovezanost podatkov v Tabeli 4a odpravi po poteku roka za oddajo ponudb. Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 namreč ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati:
– svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljene nepovezanosti podatkov v Tabeli 4a izbranega ponudnika ni mogoče odpraviti po poteku roka za oddajo ponudb. Poudariti gre, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati vzroka za nepovezanost podatkov v Tabeli 4a. Če bi se lahko izbrani ponudnik šele po poteku roka za oddajo ponudb opredelil, ali je potrebno, glede na obstoječe podatke v stolpcu F, šele oblikovati podatke v stolpcu K ali pa je potrebno, glede na obstoječe podatke v stolpcu K, šele oblikovati podatke v stolpcu F, bi bilo izbranemu ponudniku omogočeno, da šele po poteku roka za oddajo ponudb opredeli, katere podatke naj naročnik upošteva pri presoji in ocenjevanju ponudb, čeprav je bila dolžnost izbranega ponudnika, tako kot vseh ostalih ponudnikov, da naročniku že do poteka roka za oddajo ponudb predloži Tabelo 4a, ki je izpolnjena skladno z navodili naročnika. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da bi spreminjaje podatkov v stolpcu F vplivalo na določitev celotnih stroškov korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje), ki predstavlja enega izmed meril za oddajo javnega naročila. S spreminjanjem podatkov, navedenih v stolpcu F, bi izbrani ponudnik tako spreminjal svojo ponudbo v okviru meril za oddajo javnega naročila in posledično tisti del ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja, kar je v nasprotju z šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Spreminjanje podatkov v stolpcu K bi vplivalo na določitev celotnih stroškov korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju), ki predstavlja podlago za določitev vrednosti pogodbe o vzdrževanju. Poleg tega bi izbrani ponudnik s spreminjanjem podatkov v stolpcu K po poteku roka za oddajo ponudb spremenil maksimalni nivo odpovedi, ki ga je ponudil v ponudbi. S spreminjanjem podatkov, navedenih v stolpcu K, bi izbrani ponudnik tako spremenil ponudbeno vrednost za pogodbo o vzdrževanju in tudi tisti del ponudbe, ki se veže na ponujeni predmet, kar je prav tako v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za zaključek, da je izbrani ponudnik Tabelo 4a izpolnil skladno z navodili naročnika in da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. S tem, ko je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, namesto da bi njegovo ponudbo zaradi napak v Tabeli 4a zavrnil kot nedopustno, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3. Ker je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi že iz izpostavljenega razloga, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-307/2016/29, z dne 29.6.2017.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora dati Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-3 in izbrati ponudbo, ki je dopustna. Ponudbe, v kateri niso izpolnjene vse zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in ki v Tabeli 4a vsebuje napake, ki jih ni mogoče odpraviti, ni mogoče označiti za dopustno, naročnik pa jo mora zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– strošek odvetniške storitve za dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 3.10.2017 v višini 839,97 EUR (1.500 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku v višini 30,80 EUR (2% od 1000 točk in 1% od 3.500 točk, skupno 55 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 8.8.2017) in priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 10.11.2017, saj navedena stroška v konkretnem primeru nista bila potrebna (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v izpostavljenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov »povečanje števila odvetniških točk po členu 7. OT (zastopanje 3 strank) – 20%«, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT. Ob upoštevanju 3. člena ZPVPJN in 6. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 gre namreč skupino oseb, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddale skupno ponudbo in ki so v postopku pravnega varstva vložile en zahtevek za revizijo ter posledično vplačale eno takso, šteti kot enega vlagatelja oz. kot eno stranko. Prav tako v OT ni podlage za priznanje priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov »potni stroški za vpogled dne 28.9.2017 – 99,9 EUR«, saj izpostavljenih stroškov vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot določa 70. člen ZPVPJN. Zahteva za povrnitev potnih stroškov (ki mora biti specificirana po dejanjih in zneskih, katerih plačilo uveljavlja stranka) v določenem denarnem znesku ni dovolj specificirana, če stranka ne navede niti relacije niti razdalje relacije, za katero zahteva povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.550,71 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov pravnega varstva zahteva tudi izbrani ponudnik v vlogi (vloženi po pooblaščenki) z dne 17.10.2017. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika za rešitev zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 20.11.2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana,
– Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran