018-215/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in zagon sistemov tehničnega varovanja v prostorih pravosodnih organov« v sklopih 3 in 4, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ISKRA, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 11. 2017

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih 3 in 4, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV«, št. 4300-42/2017/29, z dne 4. 9. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.699,48 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 7. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 26. 7. 2017, pod št. objave JN007073/2017-W01, zatem pa še več popravkov – zadnji dne 10. 8. 2017, pod. št. objave JN007073/2017-K05. Naročnik oddaja naročilo male vrednosti po sklopih.

Naročnik je dne 4. 9. 2017 sprejel in dne 7. 9. 2017 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007073/2017-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV«, št. 4300-42/2017/29, s katerim je naročilo v obeh izpodbijanih sklopih oddal ponudniku A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih prvouvrščeno ponudbo vlagatelja za sklop 3 pa zavrnil kot nedopustno, z navedbo, da ponudnik v 5. poziciji »Bullet kamera« ponudbenega predračuna (priloga št. 1-3-4 iz razpisne dokumentacije) ni navedel blagovne znamke in tipa oz. modela ponujene opreme, kot je to sicer bilo zahtevano. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj ponudbenega predračuna ni izpolnil v skladu z zahtevo naročnika, zato ni bilo mogoče identificirati ponujene opreme v navedeni poziciji ponudbenega predračuna. V zvezi s sklopom 4 je naročnik navedel, da je ponudba izbranega ponudnika glede na merilo najugodnejša in dopustna.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 14. 9. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 3 in 4 ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da res ni izpolnil tabele na 5. poziciji »Bullet kamera« ponudbenega predračuna v sklopu 3, saj mu je bilo to tehnično onemogočeno, ker je bila tabela v tem delu zaklenjena. Zatrjuje, da je ponujena oprema v celoti razvidna iz (dokumenta) »TEHNIČNA DOKUMENTACIJA SISTEMA VIDEONADZORA«, kar naj bi pomenilo, da je naročnik dobil informacijo o opremi, ki jo ponuja in je lahko ponujeno opremo identificiral. Iz ponudbi priložene tehnične dokumentacije izhaja, da je bila za vse objekte v sklopu 3 ponujena bullet kamera »Geovision GV-BL2511«, ki v celoti ustreza tehničnim specifikacijam. Vlagatelj meni, da bi bil zato morebiten naročnikov poziv na pojasnilo ali dopolnitev ponudbe v celoti nepotreben, v kolikor pa naročnik res ni razumel, katera oprema je ponujena, pa bi ga bil – z obzirom na to, da gre za očitno napako – vseeno dolžan pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 4 nedopustna, saj ta ponudnik v svoji ponudbi ni predložil vse zahtevane tehnične dokumentacije, zaradi česar naročnik dejansko ni mogel preveriti, ali ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije – vlagatelj pri tem navaja 13 postavk ponudbenega predračuna, na katere se ti očitki nanašajo. Kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika navaja še, da ta ponudnik v dveh postavkah ponudbenega predračuna (tj. v poziciji 1 tabele »A. OPREMA« prilog št. 1-4-2 in 1-4-6) ni ponudil opreme, ki bi ustrezala tehničnim specifikacijam naročnika. Iz predložene dokumentacije za ponujene naprave »GEOVISION GIP450GV 18TB RAID 5« naj namreč ne bi izhajalo, da ima ponujen tip opreme zahtevan operacijski sistem Windows in disk SSD 120 GB za operacijski sistem.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 9. 2017. Pojasnjuje, da je naročnik zahteval predložitev tehnične dokumentacije le za enakovredno opremo od primeroma navedene, pri čemer je sam v vseh spornih pozicijah ponudil in ustrezno specificiral opremo, kot jo je zahteval naročnik. Enako velja tudi za opremo iz pozicije 1 »Snemalnik« – morebitna pomanjkljivost tehnične dokumentacije (odsotnost podatkov glede diska in operacijskega sistema) nima vpliva na to, da je bil ponujen model opreme, kot jo je zahteval naročnik v svoji dokumentaciji. Ne glede na navedeno se izbrani ponudnik sklicuje še na izjavo generalnega zastopnika za opremo Geovision, ki potrjuje, da ima sporna naprava serijsko vgrajen disk SSD 120 GB ter deluje na operacijskem sistemu Windows 7 Embedded, ki je nameščen na tem disku.

Naročnik je dne 2. 10. 2017 sprejel sklep, št. 4300-42/2017/62, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Pojasnjuje, da je bil s problemom zaklenjene celice v tabeli seznanjen šele po prejemu zahtevka za revizijo; vlagatelj bi ga lahko in moral opozoriti na to dejstvo že v fazi priprave ponudbe, pa tega ni storil. Ne glede na to pa napaka v tabeli (celici) ni bila takšne narave, da bi zainteresiranim ponudnikom onemogočila oddajo popolnih ponudb. Skrben ponudnik bi lahko vpisal zahtevani podatek tudi drugače (npr. na roko, s tipkalnim strojem ipd.) – tako možnost so uporabili nekateri drugi ponudniki, med drugim tudi izbrani. Drži sicer navedba vlagatelja, da je v ponudbi predložil dokumente, v katerih so navedeni podatki o tehnični dokumentaciji sistema videonadzora. Vendar pa naročnik izpostavlja, da to ni bila njegova temeljna zahteva in takega načina izkazovanja podatkov o ponujeni opremi sploh ni dopustil. Sklicujoč se na prakso Državne revizijske komisije naročnik zavrača vlagateljevo navedbo, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za očitno napako. Naročnik se strinja z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik za ponujeno opremo iz 13 pozicij v ponudbi ni predložil dodatne tehnične dokumentacije, vendar opozarja, da to sploh ni bilo zahtevano, zaradi česar izbrani ponudnik ni ravnal nepravilno. Predložitev ustrezne tehnične dokumentacije je bila zahtevana le v primeru, če ponudnik ponuja enakovredno opremo z enakimi ali boljšimi lastnostmi, torej opremo druge blagovne znamke in tipa/modela, kot jo je naročnik navedel v projektni dokumentaciji oz. v ponudbenem predračunu. Naročnik pri tem podrobneje pojasnjuje zahteve in dejansko stanje v zvezi z vsemi spornimi postavkami. V zvezi z očitkom glede ponujene naprave »GEOVISION GIP450GV 18TB RAID 5« še posebej pojasnjuje, da gre za opremo, ki je identična opremi, ki jo je zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z vlogama z dne 6. 10. 2017 in 10. 10. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 10. 10. 2017 prejela vlagateljevo vlogo, s katero se je ta opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da je pričakoval, da bo naročnik ponujeno opremo razbral iz ponudbi priložene tehnične dokumentacije, v kateri je za bullet kamero priložen tehnični list za samo en tip bullet kamere. Nedvoumno naj bi zato bilo, kateri tip kamere je ponujen. V zvezi z razlogi za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika na primeru ene od postavk (poz. 2 iz prilog št. 1-4-1 in 1-4-4) pojasnjuje, da naročnik ni navedel referenčne opreme po blagovni znamki, ampak samo tehnično zahtevo, zato bi moral imeti možnost, da preveri, ali ponujena oprema dejansko izpolnjuje to tehnično zahtevo. Vlagatelja čudi, kako veliko toleranco je imel naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4, v primerjavi z obravnavo njegove ponudbe za sklop 3.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da bi moral naročnik tudi njegovo ponudbo za sklop 3 obravnavati kot dopustno ter mu nato oddati naročilo v tem sklopu, glede na to, da je bila njegova ponudba po merilih najugodnejša.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (četrti odstavek točke 11.1.2. Navodil ponudnikom za sestavo ponudbe) so morali ponudniki navesti blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme v ponudbenem predračunu pri posamezni poziciji v stolpcu »Opomba«, kjer je označba »navesti blagovno znamko in tip oz. model ponujene opreme«; navedba mora naročniku omogočiti identifikacijo ponujene opreme. Ista določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje še navedbo: »Ponudnik ne sme spreminjati vsebine ponudbenega predračuna. V njega vpisuje samo posamezne cene in morebitne opombe pri posameznih pozicijah v ponudbenem predračunu.«

V obravnavanem primeru ni sporno, da vlagatelj v ponudbenem predračunu, označenem kot »Priloga št. 1-3-4« oz. »IZVEDBA DOGRADITVE SISTEMA TEHNIČNEGA VAROVANJA NA OKRAJNEM SODIŠČU V KAMNIKU« za pozicijo 5 »Bullet kamera« razdelka »A. OPREMA« ni navedel blagovne znamke in tipa oz. modela ponujene opreme, kljub temu, da je bil v zvezi s to pozicijo zahtevan vpis take navedbe. Prav tako med strankama ni sporno, da je naročnik pripravil predračune (popise del) v elektronski obliki – v obliki preglednic Excel – in da v spornem ponudbenem predračunu v ustrezajočo celico (tj. v celico z opombami za pozicijo 5 »Bullet kamera« razdelka »A. OPREMA«) ni bilo mogoče vpisati zahtevanega podatka, saj je bila celica zaklenjena (»v zaščitenem listu«) z geslom. Državna revizijska komisija se pri tem ne opredeljuje posebej do vprašanja, zakaj je naročnik zaklenil celico, v katero bi sicer ponudniki vpisali znamko in tip oziroma model ponujene opreme (glede na opombo pri tej poziciji), saj to za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno. Ob upoštevanju, da ponudniki niso smeli (mogli) spreminjati vsebine ponudbenega predračuna, namreč Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudbeni predračun izpolnil na način, kot je bilo to predvideno, oziroma, na edini mogoč način – za sporno pozicijo 5 »Bullet kamera« z opisom »Senzor 1/2.9” ali boljše; progressive scan CMOS; […]; možnost vgradnje spominske kartice« je tako (zgolj) vpisal ponudbeno ceno 345,00 EUR (za eno kamero).

Prav tako pa je vlagatelj, skladno z določbo iz točke 11.1. Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (»Ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti (izpolnjeni obrazci): […] tehnična dokumentacija (specifikacija) ponujene opreme (za vso opremo, ki ima v ponudbenem predračunu pri posamezni poziciji v stolpcu »Opomba« označbo »navesti blagovno znamko in tip oz. model ponujene opreme«).«), ponudbi priložil tehnično dokumentacijo, pri čemer ta dokumentacija vsebuje tehnični list le enega tipa »bullet« kamere, in sicer kamere Geovision GV-BL2511. Pri tem ni mogoče pritrditi naročniku v tem, da predložitev tehnične dokumentacije (specifikacije) ponujene opreme »ni bila njegova temeljna zahteva« in da »takega načina izkazovanja podatkov o ponujeni opremi sploh ni dopustil«; kot izhaja iz citiranega določila točke 11.1. Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (pa tudi iz določila točke 11.1.2.) je bila predložitev tovrstnih dokazil celo obvezna, namen (kot to navaja celo sam naročnik) pa je bil preveriti tehnično ustreznost ponujene opreme. Še dodatno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obeh drugih ponudbenih predračunih za sklop 3, ki sta vključevala bullet kamero z enakim opisom kot v primeru sporne priloge št. 1-3-4 (tj. v prilogah št. 1-3-2 »IZVEDBA DOGRADITVE SISTEMA TEHNIČNEGA VAROVANJA NA OKRAJNEM SODIŠČU V BREŽICAH« ter 1-3-3 »IZVEDBA DOGRADITVE SISTEMA TEHNIČNEGA VAROVANJA NA OKRAJNEM SODIŠČU V TREBNJEM«) kot ponujeno bullet kamero obakrat navedel »Geovision GV-BL2511« (celici v prilogah št. 1-3-2 in 1-3-3, kamor je vlagatelj vpisal ustrezajoči navedbi, seveda nista bili zaklenjeni), kot ceno za ponujeno pa vsakokrat 345,00 EUR (za eno kamero), torej enako kot za bullet kamero v sporni prilogi št. 1-3-4.

Strinjati se je sicer mogoče z naročnikom v tem, da bi (oz. so) ponudniki ne glede na dejstvo nezmožnosti vpisa podatka o proizvajalcu in tipu ponujene kamere v preglednico v elektronski obliki lahko zahtevani podatek ročno vpisali na natisnjen izpis te preglednice, vendar je ob upoštevanju vseh predstavljenih okoliščin (torej zlasti tega, da ponudba med tehničnimi dokazili vsebuje tehnični list za izključno eno bullet kamero in da je bila za vse bullet kamere v ponudbi navedena enaka cena) potrebno ugotoviti, da je bila naročniku v celoti omogočena identifikacija ponujene opreme, kar je bil sicer (kot to v sklepu z dne 2. 10. 2017 potrjuje naročnik) eden od namenov, ki jih je zasledoval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudbo vlagatelja iz obravnavanega razloga neutemeljeno zavrnil kot nedopustno, posledično pa ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3 iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV«, št. 4300-42/2017/29, z dne 4. 9. 2017.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 zavrniti kot nedopustno, ker ta ponudnik v ponudbi ni predložil vse zahtevane tehnične dokumentacije, eden od ponujenih izdelkov, za katerega so bila predložena zahtevana dokazila, pa naj ne bi ustrezal tehničnim specifikacijam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot že pojasnjeno, je naročnik v točki 11.1. Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe navedel, da ponudbeno dokumentacijo sestavlja med drugim tudi tehnična dokumentacija (specifikacija) ponujene opreme (za vso opremo, ki ima v ponudbenem predračunu pri posamezni poziciji v stolpcu »Opomba« označbo »navesti blagovno znamko in tip oz. model ponujene opreme«).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja opremo, za katero izbrani ponudnik ni predložil zahtevane tehnične dokumentacije, kljub temu, da so opombe v ponudbenem predračunu pri vsaki poziciji v zvezi s sporno opremo vsebovale zgoraj citirano določbo, ob prisotnosti katere bi morala ponudbena dokumentacija vsebovati ustrezno tehnično dokumentacijo:
- iz tabel A. OPREMA prilog št. 1-4-1 in 1-4-4 opremo pod poz. 2 in 6 »Akumulator« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »LEOCH 12V/7,2Ah«);
- iz tabele A. OPREMA priloge št 1-4-2 opremo, navedeno v pozicijah 2 »Delovna postaja« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »DELOVNA POSTAJA«), 3 »Programska oprema za spremljanje« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »GEOVISION GV-VMS«), 9 »Komunikacijska omara« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »TRITON 600x800 42U«) in 10 »24-portni patch panel« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »DIGITUS PANEL CAT.6 UTP 24-P«);
- iz tabele A. OPREMA priloge št 1-4-5 opremo, navedeno v pozicijah 8 »UPS« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »RIELLO SENTINEL SDL 5000«) in 9 9 »Komunikacijska omara« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »TRITON 600x800 42U«);
- iz tabele A. OPREMA priloge št 1-4-2 opremo, navedeno v pozicijah 2 »Programska oprema za spremljanje« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »GEOVISION GV-VMS«), 9 »Komunikacijska omara« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »TRITON 600x800 42U«) in 10 »24-portni patch panel« (kjer je izbrani ponudnik kot ponujeno opremo navedel »DIGITUS PANEL CAT.6 UTP 24-P«).

Med strankama ni sporno in tudi pregled ponudbe izbranega ponudnika potrjuje, da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil tehnične dokumentacije, ki bi se nanašala na ponujene izdelke, kot so bili navedeni v ponudbenih predračunih. Stališče naročnika in izbranega ponudnika je, da so bili ponudniki dolžni predložiti tehnično dokumentacijo le za tisto opremo, ki je drugačna od opreme, primeroma navedene v projektni dokumentaciji ali v obrazcu ponudbenega predračuna; naročnik in izbrani ponudnik se pri tem sklicujeta na Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe, ki v točki 11.1.2. vsebujejo določilo, da se »[v] projektni dokumentaciji ali v obrazcu ponudbenega predračuna navedene blagovne znamke, tipi ali proizvajalci (navedeni le za pomoč pri izdelavi ponudbe) […] lahko nadomestijo s enakovrednimi, ki zagotavljajo najmanj enake ali boljše lastnosti, kar mora ponudnik dokazati s predložitvijo ustrezne tehnične dokumentacije iz katere bo razviden enak obseg podatkov, kot je naveden v stolpcu »Opis pozicije« in iz katerih bo mogoče razbrati, da ponujena (enakovredna ali boljša) oprema izpolnjuje vse zahtevane tehnične karakteristike, ki jih je podal naročnik.«

Ne glede na to, ali citirano določilo predstavlja izjemo od določila točke 11.1. Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe, skladno s katerim je potrebno tehnično dokumentacijo predložiti za vso ponujeno opremo, kjer ponudbeni predračun predvideva vpis identifikatorjev opreme, pa v zvezi z opremo, navedeno v pozicijah 2 in 6 tabele A. OPREMA v prilogah št. 1-4-1 in 1-4-4, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ponudbeni predračun ne projektna dokumentacija nista vsebovala primeroma navedenih izdelkov določenih blagovnih znamk, tipa oz. modela. Ponudbeni predračuni so namreč za opremo »Akumulator« vsebovali zgolj opis »12V akumulator, 7,2 AH«, enako pa tudi projektna dokumentacija (»AKU 12V/7,2Ah ali enakovredno ali boljše«, pri čemer naročnik v sklepu z dne 2. 10. 2017 izrecno pojasnjuje, da gre pri oznaki »AKU« le za okrajšavo besede »Akumulator« in ne za navedbo blagovne znamke). Tudi v kolikor je mogoče slediti stališču, da je bilo potrebno tehnično dokumentacijo predložiti le za ponudbo opreme drugačne blagovne znamke in tipa oz. modela, kot je bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, bi bilo v obravnavanem primeru zato potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik s tem, ko je ponudil akumulator »LEOCH 12V/7,2Ah« ni ponudil opreme (akumulatorjev) enake blagovna znamke in enakega tipa oz. modela kot zahtevano, saj take opredelitve v ponudbenem predračunu ali v projektni dokumentaciji sploh ni bilo.

Tudi v zvezi z opremo, ki jo je izbrani ponudnik navedel pod poz. 2 tabele A. OPREMA v prilogi št. 1-4-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ponudbeni predračun ne projektna dokumentacija nista vsebovala primeroma navedenih izdelkov določenih blagovnih znamk, tipa oz. modela; zahtevana je bila zgolj delovna postaja z določenimi specifikacijami (»procesor Core i5; 4GB RAM, SSD disk 256GB […]«), brez navedbe blagovne znamke, tipa oz. modela. Iz pregleda ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik v nasprotju z že predstavljenimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sploh ni opredelil ponujene opreme z navedbo blagovne znamke in tipa oz. modela ponujene opreme, saj je v del ponudbenega predračuna, kamor bi navedeno skladno z opombo moral vpisati, vpisal zgolj »DELOVNA POSTAJA«. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, da izbrani ponudnik za delovno postajo ni predložil nikakršnega tehničnega dokazila, je zato v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da naročnik niti ni mogel ugotoviti, katero delovno postajo izbrani ponudnik sploh ponuja in ali je ponujeno skladno s tehničnimi specifikacijami za to opremo, posledično pa tudi ne tega, ali je ponudba dopustna ali ne.

Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da je naročnik s tem, ko je javno naročilo v sklopu 4 oddal izbranemu ponudniku, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila tudi v sklopu 4, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV«, št. 4300-42/2017/29, z dne 4. 9. 2017. Ker je že navedena ugotovitev narekovala ugoditev vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala ostalih zatrjevanj vlagatelja, ki se nanašajo na nepredložitev zahtevane tehnične dokumentacije za preostalo navedeno opremo, in tudi ne navedb o neskladnosti enega od ponujenih izdelkov s tehničnimi specifikacijami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj vsebinska presoja teh navedb ne bi več vplivala na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe za obravnavana sklopa, ponudbe pregleda na način, ki ga kot dopustnega določa ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 9. 10. 2017 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer skupno 3.699,48 EUR za plačilo takse, 1.500,00 EUR za pripravo revizijskega zahtevka in za opredelitev do navedb naročnika po zunanjem svetovalcu ter 100,00 EUR, povečano za 22% DDV, kot pavšalni znesek za izdatke poštne in telekomunikacijske storitve.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala strošek plačane takse za zahtevek za revizijo za oba izpodbijana sklopa. Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.699,48 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala »strošk[ov] priprave revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu« v višini 1.000,00 EUR in »stroš[ka] opredelitve vlagatelja po zunanjem svetovalcu« višini 500,00 EUR. Povračila stroškov priprave zahtevka za revizijo oz. drugih vlog po zunanjem svetovalcu oziroma izvajalcu ZPVPJN izrecno ne ureja, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb, ki niso odvetniki, do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade subjektu, ki ni odvetnik in naj bi za vlagatelja izvedel storitve priprave zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika, Državna revizijska komisija teh stroškov vlagatelju ni priznala (v zvezi s tem primerjaj na primer tudi sklepe Državne revizijske komisije št. 018-276/2015-6, 018-043/2015-9, 018-235/2014-4 in 018-280/2014-13). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti izdatkov v pavšalnem znesku, saj vlagatelj teh stroškov ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 79. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2. 11. 2017

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ISKRA, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran