018-225/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članu mag. Gregorju Šebeniku, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »Dobava pisarniških in konferenčnih stolov« in na podlagi pritožbe, ki jo je zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), vložil pritožnik PRO-TOM, d. o. o., Jelšane 3C, Jelšane (v nadaljevanju: pritožnik), dne 2. 11. 2017

odločila:

Pritožnikova pritožba, z dne 18. 10. 2017, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24. 7. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniških in konferenčnih stolov (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o javnem naročilu za oddajo tega javnega naročila po postopku naročila male vrednosti pa je bilo dne 28. 7. 2017 (s številko objave JN007180/2017-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 6. 9. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-35/2017/23 - 0067 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se v postopku tega naročila male vrednosti »izbere samostojna ponudba ponudnika ERGOLES, d.o.o., Ljubljana« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudba pritožnika pa se kot nedopustna zavrne.

Odločitev o oddaji zadevnega naročila male vrednosti je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN007180/2017-ODL01) objavljena dne 14. 9. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Pritožnik je dne 21. 9. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 21. 9. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje dopustnost svoje ponudbe, naročniku pa očita, da je tako pri preverjanju, ali je njegova ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kakor že prej (to je »že v fazi razpisa«) v postopku oddaje naročila male vrednosti kršil določbe ZJN-3.

Naročnik je pritožnika s »Poziv[om] za dopolnitev zahtevka za revizijo«, številka 430-35/2017/27-00671614, z dne 25. 9. 2017 (v nadaljevanju: poziv z dne 25. 9. 2017), pozval, naj »najkasneje naslednji dan po prejemu tega poziva« plača takso in mu na dan plačila obvezno pošlje »potrdilo o plačilu takse«.

Izbrani ponudnik je dne 27. 9. 2017 na pošto priporočeno oddal vlogo »Poziv na izjasnitev o navedbah vlagatelja v vloženem revizijskem zahtevku v postopku oddaje javnega naročila "dobava pisarniških in konferenčnih stolov"«, z dne 27. 9. 2017. V njej se izjasnjuje o navedbah pritožnika v zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 28. 9. 2017 sprejel »SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO« številka 430-35/2017/33-00671614, s katerim je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo). Naročnik v njem povzema dosedanji potek postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijskega postopka, izpostavlja poziv z dne 25. 9. 2017 in zaključuje, da se zahtevek za revizijo zavrže iz razloga, ker tudi po pozivu z dne 25. 9. 2017 »ni bila plačana ustrezna taksa in zahtevku ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse«.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 23. 10. 2017, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, dokumentacijo predrevizijskega postopka in dokumentacijo postopka s pritožbo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Pritožnik je dne 18. 10. 2017 na pošto priporočeno oddal vlogo »PRITOŽBA NA SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO pod Številko JN007180/2017-W01«, z dne 18. 10. 2017 (v nadaljevanju: pritožba), v kateri se sprašuje, čemu se naročnik »v dopisih sploh sklicuje na Zakone, če se jih ne drž[i] ali jih ne razum[e]?«. Pri tem dodaja, da navaja »le nekaj kršitev v samem postopku, čeprav« jih je »že v Zahtevku za revizijo dovolj« (vsebina omenjenih kršitev, zatrjevanih v pritožbi, je podrobneje navedena v nadaljevanju te odločitve Državne revizijske komisije).

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje tega naročila male vrednosti in na predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, pa tudi po proučitvi pritožbenih navedb pritožnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, na podlagi 55. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb, med njimi tudi ponudbo pritožnika in ponudbo izbranega ponudnika. Predstavljeni zaključek potrjuje Zapisnik o odpiranju ponudb, številka 430-35/2017/7-00671727, z dne 14. 8. 2017 (4. točka), pa tudi Seznam prejetih ponudb na javno naročilo, številka 430-35/2017/6-00671727, z dne 10. 8. 2017, odločitev o oddaji naročila ter ponudbe, ki jih je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je poleg obveznih sestavin, naštetih v prvem odstavku 15. člena ZPVPJN, obvezna sestavina zahtevka za revizijo tudi »potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena« ZPVPJN. Drugi odstavek 15. člena ZPVPJN namreč določa, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti tudi omenjeno potrdilo.

V posameznem primeru določi višino takse (za predrevizijski in revizijski postopek) naročnik (četrti odstavek 71. člena ZPVPJN), ta pa je v odločitvi o oddaji naročila zapisal: »Vlagatelj zahtevka za revizijo mora, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo obvezno priložiti tudi potrdilo o plačilu takse v višini 636,23 EUR«. Pravni pouk v citiranem delu odločitve o oddaji naročila je pravilen. Naročnik je pri tem pripisal še transakcijski račun, na katerega se taksa vplača, ter sklic, ki se pri tem navede (primerjaj drugo alineo enajstega odstavka 90. člena ZJN-3), vendar pa je pravni pouk v delu, ki se nanaša na omenjeni sklic, pomanjkljiv, saj pred številko »16110-7111290-00718017« manjka zapis modula 11 (primerjaj Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov – Uradni list RS, št. 103/2010, in sprem. – v povezavi s peto alineo tretjega odstavka 38. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – Uradni list RS, št. 77/2016 – pa tudi spletno povezavo, dostopno na http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/pravno-varstvo, rubrika »Podatki za plačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek«).

Skladno z drugo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri (med drugim), ali ta vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Če v predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku naročnik ugotovi, da mu vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Ob proučitvi zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da so mu priložene tri priloge »Plačilni nalog UPN/SEPA - urejanje«, na vseh treh pa je z rdečo barvo zapisano: »NAPAKA! Referenca prejemnika ni pravilne oblike!«. Glede na to ni prepričljivo zatrjevanje pritožnika, da »ne drži, da« je »imel težave pri plačilu takse« (tretja poved 3. točke na prvi strani pritožbe). Če pa bi dejansko izhajali iz zatrjevanja pritožnika, da »ne drži, da« je »imel težave pri plačilu takse«, še toliko bolj velja, da bi moral že zahtevku za revizijo priložiti »potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena« ZPVPJN (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Kot izhaja iz poziva z dne 25. 9. 2017 je v njem naročnik povzel vsebino drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, zapisal, da je iz treh fotokopij »Plačilnega naloga UPN/SEPA – urejanje« […] »razvidno, da zaradi napačne oblike reference prejemnika, plačila ni bilo možno zaključiti«, in pritožnika pozval, naj »najkasneje naslednji dan po prejemu tega poziva« plača »takso v višini 636,23 EUR«. Ker napačen pravni pouk (oziroma pomanjkljiv pravni pouk v delu, ki se nanaša na sklic, ki se navede ob plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek), kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna (v konkretnem primeru pritožniku), je naročnik upravičeno pritožniku poslal poziv z dne 25. 9. 2017 in v njem pritožniku zapisal številko transakcijskega računa, na katerega se taksa vplača, ter pravilen sklic, ki se pri tem navede (primerjaj enajsti odstavek 90. člena ZJN-3). Ob tem je naročnik v odebeljenem tisku poudaril (prvo) številko 11 (modul) v sklicu, to je številko, ki je pritožnik v sklicih, kot izhajajo iz prilog »Plačilni nalog UPN/SEPA - urejanje«, ni navedel pravilno, pritožnika pa je v pozivu tudi izrecno in jasno podučil, da bo, v kolikor pritožnik zahtevanega »potrdila o vplačilu takse ne« bo posredoval »v zahtevanem roku«, zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel. Vsebinsko zelo primerljivo izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na prvi strani).

Kot izhaja iz podatka na poštni povratnici, vrnjeni naročniku, ki dokazuje vročitev poziva z dne 25. 9. 2017 pritožniku, je pritožnik omenjeni poziv prejel dne 26. 9. 2017.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v dokumentaciji, ki ji jo je odstopil naročnik, ni vloge, v kateri bi pritožnik naročnika obvestil, da je ravnal v skladu s pozivom z dne 25. 9. 2017. O tem, da do roka, določenega v pozivu z dne 25. 9. 2017 (niti do dne sprejema tega sklepa), taksa ni bila plačana, se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v evidenco »plačanih, preplačanih, premalo plačanih in vrnjenih taks« (primerjaj prvo poved 73. člena ZPVPJN) pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet). Naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo tudi sam ugotavlja, da pritožnik (vlagatelj zahtevka za revizijo) »takse za zahtevek tudi v naknadno določenem roku ni plačal« (prvi odstavek na drugi strani). Pritožnik se na poziv z dne 25. 9. 2017 tudi ni odzval v smislu, da bi zatrjeval, da je rok, ki mu ga je naročnik določil v njem, morebiti prekratek, niti pred njegovim potekom od naročnika ni zahteval njegovega podaljšanja.

Na dosedanje ugotovitve in zaključke v ničemer ne vplivajo zatrjevanja pritožnika v pritožbi.

Zatrjevanja pritožnika, kot so podana v 1. točki na prvi strani pritožbe, niso pravno relevantna za odločanje o pritožbi, saj bi jih moral pritožnik, če je menil, da je naročnik s katero od določb (tehničnih specifikacij) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kršil katero od določb ZJN-3, zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN (glej zlasti prvi odstavek omenjenega člena). Pritožnik namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). V postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik tudi ni določil roka za prejem ponudb, ki bi bil krajši od desetih delovnih dni, zato se glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, tudi ne bi uporabil drugi odstavek 25. člena ZPVPJN (primerjaj tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega naročila male vrednosti je bilo namreč na Portalu javnih naročil objavljeno dne 28. 7. 2017, rok za prejem ponudb pa je bil določen na »14.08.2017 10:00« (točka IV.2.2 obvestila o javnem naročilu).

Zatrjevanja pritožnika, kot so podana v 2. točki na prvi strani pritožbe, niso pravno relevantna za odločanje o pritožbi, saj povzemajo vsebino zahtevka za revizijo, odločanje o vsebini zahtevka za revizijo pa je dopustno šele, ko so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo (primerjaj zlasti 26. in 31. člen ZPVPJN). Predstavljeni zaključek velja tudi za navedbo pritožnika, da »[r]evizija ni bila vsebinsko obravnavana« (prva poved 3. točke na prvi strani pritožbe).

Pritožnik v pritožbi z ničemer ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da »[t]o, da« ni »plačal v roku takse ni« njegova »krivka« (druga poved 3. točke na prvi strani pritožbe), niti ni dokazal svojega zatrjevanja »GRAŠIČEVA MI JE ONEMOGOČILA PLAČILO TAKSE« (četrta poved 3. točke na prvi strani pritožbe, vsebinsko podobno pa tudi 6. točka na prvi strani pritožbe). Ob tem ne gre prezreti dejstva, da v zvezi s slednje citirano navedbo pritožnik tudi ni podal trditvene podlage v smislu, na kakšen način oziroma s čim naj bi
– mu »GRAŠIČEVA« […] »ONEMOGOČILA PLAČILO TAKSE«
– šlo v odnosu do njega za »onemogočanje plačila takse«.

Če je imel z zatrjevanji, da je »Grašičeva« […] »kršila pravila razpisa, ki so prepovedovala dopolnila«, oziroma z zatrjevanji, da »Grašičeva ni imela nikakršne zakonske podlage, še najmanj iz pravil razpisa, da je« od njega »zahtevala dopolnilo«, kot so podana v 4. točki na prvi strani pritožbe, pritožnik v mislih poziv »Zahteva za dostavo vzorca stolov za javno naročilo "Dobava pisarniških in konferenčnih stolov"«, številka 430-35/2017/9 00671614, z dne 17. 8. 2017), njegova zatrjevanja v tej vsebini niso pravno relevantna za odločanje o pritožbi. O njih bi bilo namreč mogoče odločati v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, za katerega pa niso izpolnjene vse procesne predpostavke (primerjaj 26. in 31. člen ZPVPJN). Če pa je imel s citiranimi zatrjevanji pritožnik v mislih poziv z dne 25. 9. 2017, je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da ga je naročnik zaradi pomanjkljivega pravnega pouka v delu, ki se nanaša na sklic, ki se navede ob plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, upravičeno poslal pritožniku. Poleg tega je bil poziv z dne 25. 9. 2017 tudi sicer v interesu (in v dobro) pritožnika.

Glede zatrjevanj pritožnika, kot so podana v 5. točki na prvi strani pritožbe in po katerih je »[p]ri zahtevku po dopolnitvi zahteve za revizijo« […] »ista oseba, ki je izbrala izvajalca že napovedala negativen izid revizije«, gre ugotoviti, da predstavljajo zgolj mnenje, po katerem »bi zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave ali razpisno dokumentacijo«, moral pritožnik »vložiti že v času objave obvestila o javnem naročilu« (zadnji odstavek poziva z dne 25. 9. 2017), ne pa odločanja o zahtevku za revizijo. Odločitve o zahtevku za revizijo ni sprejela (podpisala) ista oseba, kot je podpisala poziv z dne 25. 9. 2017, zato tudi ni pravno relevantno zatrjevanje pritožnika, da »ne more v postopku revizije odločati ista oseba, ki je sodelovala že pri izbiri«. Ob tem kot ključnega ne gre prezreti niti dejstva, da bi bila takšna odločitev, če bi jo naročnik dejansko sprejel, v vsebinah, ki so navedene v tem sklepu Državne revizijske komisije, tudi pravilna (primerjaj zlasti prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Glede zatrjevanj pritožnika, kot so podana v 6. točki na prvi strani pritožbe, v katerih izpostavlja »številne "napake", ki so se "slučajno" pojavile v postopku« (»nezakonit razpis«, »nestrokovna izbira«, »ne javljanje na telefon« in »kršenje razpisnih pogojev itd.«), pa zadostuje ugotoviti že zgolj to, da v tej vsebini niso pravno relevantna za odločanje o pritožbi. O njih bi bilo mogoče namreč odločati v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, za katerega pa niso izpolnjene vse procesne predpostavke (primerjaj 26. in 31. člen ZPVPJN).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da pritožnik tudi po prejemu poziva z dne 25. 9. 2017 v roku, določenem v njem, ni ravnal v skladu z njim in naročniku ni predložil potrdila »o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena« ZPVPJN kot obvezne sestavine zahtevka za revizijo (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), kar v prvem odstavku na drugi strani sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo ugotavlja tudi naročnik. Pritožnik se na poziv z dne 25. 9. 2017, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, tudi ni odzval v smislu, da bi zatrjeval, da je rok, ki mu ga je naročnik določil v njem, morebiti prekratek, niti pred njegovim potekom od naročnika ni zahteval njegovega podaljšanja.

V posledici je Državna revizijska komisija pritožnikovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN kot neutemeljeno s sklepom zavrnila. Odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi je pravnomočna (druga poved 50. člena ZPVPJN). Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi (šesti odstavek 26. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 2. 11. 2017


mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




























Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
– PRO-TOM, d. o. o., Jelšane 3C, 6254 Jelšane
– ERGOLES, d. o. o., Ljubljana, Tbilisijska ulica 57, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran