018-227/2017 Pošta Slovenije, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »čiščenje poslovnih prostorov Pošte Slovenije – ponovitev« (sklopa 4 in 5) v zvezi s predlogom vlagatelja ESS Sistemi, d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 27. 10. 2017

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila za sklopa 4 in 5 se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 18. 7. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006883/2017-E01, in 19. 7. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 136-279762) z dokumentom »Odločitev št. 0030/2017/0030/JNS/6« št. 0030/2017/0030/JNS/6 z dne 3. 10. 2017, ki je bil objavljen 9. 10. 2017 na portalu javnih naročil, ponudnike med drugim obvestil, da je za sklopa 4 in 5 kot prvouvrščeno izbral ponudbo ponudnika Metrodom, d. o. o., Šmartinska cesta 152, Ljubljana, kot drugouvrščeno pa vlagateljevo ponudbo. Naročnik je navedel, da bo sklenil okvirne sporazume z izbranimi ponudniki za obdobje štirih let z veljavnostjo od predvidoma 1. 1. 2018 do 31. 12. 2021.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 10. 2017 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila za sklopa 4 in 5, predlagal pa je tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila. Vlagatelj je navedel, da:
- iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja, da se do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka zadrži sklenitev okvirnega sporazuma, vendar iz previdnosti predlaga, da se skladno s prvo alineo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN oziroma četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila,
- ne bi imel učinkovitega pravnega sredstva, če bi naročnik nadaljeval postopek oddaje naročila in sklenil okvirni sporazum.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. IN-NB-JN-VV-9198 z dne 24. 10. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila, pri čemer je podal mnenje, da se ne strinja z zadržanjem postopka oddaje naročila, saj »že sam zakon prepoveduje sklenitev pravnih poslov«.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani pogoji, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Eden izmed teh pogojev je, če se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma (prvi del tretje alinee prvega odstavka 17. člena ZPVPJN). Vlagatelj ima skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN možnost, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz teh določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ki jih dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (prim. prva poved iz petega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v obravnavo predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila, podal pa je tudi mnenje, iz katerega je razvidno, da se ne strinja z vlagateljevim predlogom. Iz navedenega je očitno, da naročnik ni sprejel sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). O tem predlogu mora torej odločiti tudi Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo po seznanitvi z odločitvijo, s katero je naročnik obvestil ponudnike o razvrstitvi ponudb po merilu »najnižja skupna ponudbena vrednost za posamezni sklop« (točka II.2.5 objav in točka 1.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in sklenitvi okvirnega sporazuma. Vlagatelj bi torej z ugoditvijo predlogu dosegel le še zadržanje sklenitve okvirnega sporazuma in njegovega izvajanja.

Okvirni sporazum skladno z drugim odstavkom 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. Okvirni sporazum ni nujno tudi že pogodba (prim. 1. točko 2. člena ZJN-3, ki določa opis pojma javno naročilo), niti ZJN-3 ne določa, da bi bil okvirni sporazum že sinonim za pogodbo. ZJN-3 v posameznih določbah navaja oba pojma, torej tako pogodbo kot okvirni sporazum (npr. prvi odstavek 58. člena ZJN-3, 59. člen ZJN-3 ali tretji odstavek 67. člena ZJN-3). Niti ZPVPJN ne vsebuje izrecne določbe, da bi bila pogodba in okvirni sporazum sinonima. ZPVPJN pa ne vsebuje niti določbe, ki bi imela pojasnjevalno naravo v smislu drugega pododstavka prvega odstavka 1. člena Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14; v nadaljevanju: Direktiva 92/13/EGS), kot je bil določen z 2. členom Direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), da naročila v smislu Direktive 92/13/EGS zajemajo tudi okvirne sporazume. Glede na navedeno in ob upoštevanju tega, da okvirni sporazum ni izrecno naveden v napovedni povedi iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, bi bilo mogoče tudi sklepanje, da vloženi zahtevek za revizijo ni ovira, zaradi katere naročnik ne bi smel skleniti okvirnega sporazuma. Vendar je treba tudi upoštevati, da so v nadaljevanju prvega odstavka 17. člena ZPVPJN določene tri alinee, ki določajo izjeme od zadržanja ravnanj v postopku oddaje naročila. V tretji alinei je določen pogoj, če se zahtevek za revizijo vloži med drugim v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma. Glede na to, da je izjeme treba tolmačiti ozko, tretja alinea prvega odstavka 17. člena ZPVPJN pa ureja le položaj pri izvajanju okvirnega sporazuma, ne pa tudi položaja pri njegovi sklenitvi, je treba tolmačiti ZPVPJN tako, da po vložitvi zahtevka za revizijo naročnik ne more skleniti niti okvirnega sporazuma in ne le pogodbe. To stališče je mogoče potrditi tudi s tolmačenjem 92. člena ZJN-3, ki ureja institut obdobja mirovanja. Čeprav prvi odstavek 92. člena ZJN-3 ne določa izrecno nemožnosti sklenitve okvirnega sporazuma v obdobju mirovanja, saj določa le nemožnost sklenitve pogodbe, pa je v četrtem odstavku 92. člena ZJN-3 določeno, da obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma. Ker tudi četrti odstavek 92. člena ZJN-3 ureja izjemo, to pa je treba tolmačiti ozko, je kot izjemen položaj določen le določen, ne pa vsak položaj v zvezi z okvirnim sporazumom. Kot izjemen položaj v zvezi z okvirnim sporazumom je tako v tretji alinei prvega odstavka 17. člena ZPVPJN kot v četrtem odstavku 92. člena ZJN-3 določen le tisti položaj, ki se nanaša na izvajanje, ne pa tudi tisti, ki se nanaša na sklenitev okvirnega sporazuma.

Predstavljeno tolmačenje prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, da ima zahtevek za revizijo v primeru izpodbijanja odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma suspenzivni učinek za to odločitev, sledi tudi namenu zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva zoper naročnikovo odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma. Takemu tolmačenju prvega odstavka 17. člena ZPVPJN ne nazadnje ne nasprotujeta ne vlagatelj ne naročnik v dopisu št. IN-NB-JN-VV-9198 z dne 24. 10. 2017, saj to določbo ZPVPJN oba tolmačita tako, da določa suspenzivni učinek zahtevka za revizijo tudi v položaju, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da glede na dejanske okoliščine primera že prvi odstavek 17. člena ZPVPJN varuje vlagateljev položaj pri sklepanju okvirnega sporazuma za sklopa 4 in 5. Vlagatelj ima torej že zaradi ureditve iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN možnost uveljavljati učinkovito pravno varstvo. Izdaja sklepa po 19. členu ZPVPJN tako ni potrebna, saj se vlagatelj položaj z njegovo izdajo ne bi mogel izboljšati. Učinek, ki ga vlagatelj zasleduje s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, je tako dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija zato predlogu za sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27. 10. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


































Vročiti:
- Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor,
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana,
- Metrodom, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran