018-203/2017 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba selitev pripadnikov SV in drugih uslužbencev Ministrstva za obrambo RS«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VATOVEC d.o.o., Čufarjeva 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za obrambo RS, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.10.2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, štev. 430-122/2017-24, z dne 24.8.2017 – »Odločitev o oddaji naročila, MORS 85/2017-KONKPSP, za izvedbo selitev pripadnikov SV in drugih uslužbencev Ministrstva za obrambo«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.967,08 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji, dne 11.4.2017 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN003103/2017-B01. Naročilo je bilo dne 12.4.2017 objavljeno tudi Uradnem listu EU pod oznako 2017/S 072-137487. Dne 24.8.2017 je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila (dokument štev. 430-122/2017-24), s katero je naročilo oddal ponudniku Schenker, mednarodna špedicija, d.d., Brnčičeva 51, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku naročniku očita netransparentno vodenje postopka, saj vlagatelj ni mogel vedeti, da bo v pogajanjih predmet usklajevanja tudi cena. Naročnik je po vlagateljevem prepričanju oba ponudnika obravnaval neenakopravno, saj je izbranemu ponudniku očitno dopustil, da se pogaja tudi o ceni in ne samo, tako kot vlagatelj, o tehničnem področju, kar je vlagatelj ugotovil šele, ko je prejel izpodbijano odločitev. Izbrani ponudnik je tako šele v končni ponudbi, ki jo je moral predložiti v skladu z doseženim na pogajanjih, samovoljno znižal ceno za 30%, naročnik pa je to sprejel, čeprav za takšno ravnanje ni najti niti dejanske niti pravne podlage in bi zato naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno. Vlagatelj naročniku dalje očita, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna tudi iz razloga, ker v njej ni najti obrazca »Priloga 7 Izjava o izpolnjevanju posebnih zahtev naročnika«, kar je vlagatelj ugotovil ob vpogledu v ponudbo, naročnik pa se do tega dejstva ni opredelil. Ta obrazec je bil obvezen sestavni del, ki ga je moral izbrani ponudnik v skladu z določili razpisa podpisati in žigosati. Vlagatelj naročniku očita tudi, da v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ni preverjal nekaznovanosti za zakonitega zastopnika, niti za podjetje izbranega ponudnika, kar bi moral storiti. Tudi iz tega razloga je ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevem mnenju neodpustna. Ob tem vlagatelj tudi dvomi, da so vse osebe, katerih nekaznovanost bi moral naročnik v skladu s 75. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) preveriti, dale pooblastilo za preverjanje podatkov iz kazenske evidence oziroma da so priložile dokazilo o nekaznovanosti, zaradi česar ti podatki niso bili preverjeni. Tudi iz eDosjeja izhaja, da poizvedba ni bila poslana na kazensko evidenco, ampak le na naslove drugih inštitucij. Poleg tega je iz splošno dostopnih podatkov razvidno, da ima podjetje izbranega ponudnika prokurista (K.V.), dva direktorja (R.T in Š.F.V.) ter tri nadzornike (M.M., C.H.F. in W.A.), za katere bi moral vlagatelj predložiti ustrezna pooblastila, naročnik pa bi moral zanje preveriti podatke o nekaznovanosti. Na koncu vlagatelj naročniku očita še, da mu v nasprotju z zakonom ni omogočil vpogleda v nekatere dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika, v katere je vlagatelj zahteval vpogled (dokazilo glede skladišča - najem, dokazilo glede 24-urnega varovanja skladišča, dokazilo o lastništvu uporabe tovornih vozil, dokazilo o usposobljenosti in kopijo o rednem delovnem razmerju osebe z licenco za opravljanje carinskega posredovanja, dokazilo o lastnem carinskem terminalu, dokazilo o veljavni zavarovalni polici, cenik storitev in materiala, uradni cenik dodatnih storitev, predlog izvedbe, pojasnilo, opredelitev in časovna izvedba in potrdilo kadrovski in tehnični evidenci zmogljivosti). Na ta način je vlagatelju onemogočeno pravno varstvo, saj je prepričan, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izločiti tudi iz drugih razlogov, vendar zaradi kršitev pravice do vpogleda tega ne more dokazati. Ob vsem navedenem vlagatelj predlaga, da se napadena odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi ter se mu povrne stroške revizijskega postopka po priloženem stroškovniku. Podredno, v kolikor Državna revizijska komisija ne bi sledila primarno postavljenem predlogu, vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v prej navedene dokumente in dovoli dopolnitev zahtevka za revizijo s tako pridobljenimi dejstvi in dokazi.

Izbrani ponudnik se je opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo (vloga z dne 12.9.2017). Izbrani ponudnik prereka vse vlagateljeve navedbe in predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Naročnik je dne 25.9.2017 sprejel sklep štev. 430-283/2017-4, s katerim je vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljen, prav tako pa je v celoti zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za vpogled v prej naštete dokumente. Naročnik zavrača očitke o netransparentnem vodenju postopka. Pri tem se sklicuje na vsebino IV. poglavja razpisne dokumentacije štev. 430-122/2017-2 z dne 7.4.2017 za oddajo javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji za izbiro izvajalca selitev pripadnikov Slovenske vojske in drugih uslužbencev Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so začasno napoteni na delo v tujino MORS 85/2017-KONKPSP (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), Vabili na usklajevalna pogajanja štev. 430-122/2017-9 in štev. 430-122/2017-8 in Zapisnik usklajevanj – pogajanj štev. 430-122/2017-13 z dne 28.6.2017 s popravkom dne 28.6.2017 ter zavrača trditev, da vlagatelju ni bila dana možnost pogajanj o ceni. Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek o tem, da v ponudbi izbranega ponudnika ni obrazca Priloga 7 ter navaja, da je izbrani ponudnik besedilo alinej iz omenjenega obrazca »razrezal« in »prilepil« na posamezna relevantna poglavja ponudbe, s katerimi je dokazoval posebne pogoje, navedene v tem obrazcu. Naročnik je še pred izdajo odločitve preveril resničnost in ustreznost navedb ter dokazil in se prepričal o izpolnjevanju pogojev. Nadalje naročnik zavrača vlagateljev očitek o tem, da ni preverjal nekaznovanosti za zakonite zastopnike ter za podjetje izbranega ponudnika in trdi, da je vsa s tem v zvezi podpisana pooblastila poslal Ministrstvu za pravosodje, od koder je pridobil ustrezna potrdila o nekaznovanosti. Naročnik meni, da je ravnal pravilno, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v dokumentacijo glede preverjanja podatkov iz kazenske evidence, ter se pri tem sklicuje na določilo 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju ZGD-1).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.9.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21.9.2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 3.10.2017, opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja tako pri pravovarstvenem predlogu kot tudi pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevim očitkom o netransparentnem vodenju postopka in domnevni neenakopravni obravnavi obeh udeleženih ponudnikov Državna revizijska komisija ugotavlja, da pregled spisovne dokumentacije ne potrjuje takšnega zaključka. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega naročila, je naročnik postopek vodil tako, kot je bilo to napovedano v razpisni dokumentaciji, kjer je v četrtem poglavju (Ocenjevanje ponudb in pogajanja) navedeno, da bo naročnik pogajanja in ocenjevanje ponudb izvedel na naslednji način:

1. faza: po odpiranju ponudb naročnik izvede pregled prejetih ponudb. V tej fazi ponudnike, ki so predložili vse podatke za ocenjevanje, pozove k odpravi morebitnih računskih napak, formalnih nepravilnosti, k predložitvi morebiti potrebnih pojasnil in odpravi ugotovljenih neskladnosti.

2. faza: naročnik s ponudniki izvede uskladitev na tehničnem področju glede izvedbe predmeta naročila ter s ponudniki izvede pogajanja glede cen predmeta naročila. Naročnik bo med pogajanji vnaprej napovedal zadnji krog pogajanj. Naročnik si pridružuje pravico, da 1. in 2. fazo združi.

3. faza: ponudniki predložijo končno ponudbo.

4. faza: po izvedenem javnem odpiranju končnih ponudb, bodo ponudniki najprej razvrščeni glede na zgoraj navedena ocenjevalna merila. Najugodnejšega ponudnika bo naročnik pregledal in ugotavljal ali je njegova ponudba dopustna. Naročnik bo v primeru, da najugodnejša ponudba ne bo dopustna, pregledal naslednjo najugodnejšo ponudbo in postopek ponovil, vse dokler ne ugotovi dopustnosti ponudbe, ki jo pregleduje.

V primeru, da se ponudnik v roku ne odzove na pogajanja, bo naročnik upošteval njegovo zadnjo predloženo ponudbo.
Naročnik bo pogajanja izvedel tudi v primeru, da na javno naročilo prejme zgolj eno ponudbo.

Iz citiranega opisa vodenja faz postopka je jasno razvidno, da bo naročnik v 2. fazi izvedel »uskladitev na tehničnem področju glede izvedbe predmeta naročila ter s ponudniki izvede pogajanja glede cen predmeta naročila«, da bodo torej pogajanja zajemala tako tehnični kot cenovni del ponudbe. Enako izhaja iz vabil na usklajevanje ponudbe štev. 430-122/2017-9 oziroma štev. 430-122/2017-8, ki sta bili istega dne (21.6.2017) v identičnem besedilu poslani tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku. V vabilih na sestanek – usklajevanje dne 27.6.2017 je namreč jasno zapisano, da bo predmet usklajevanj »vaša ponudba in uskladitev na tehničnem področju glede izvedbe predmeta naročila« (tudi po presoji Državne revizijske komisije slednjega zapisa ni mogoče razumeti drugače kot tako, da bodo pogajanja zajemala ponudbo kot celoto – torej tako njen tehnični kot cenovni del). Dalje je iz pregleda zapisnikov o pogajanjih z vlagateljem (dokumenta štev. 430-122/2017-13 z dne 28.6.2017 in popravek z dne 28.6.2017) in izbranim ponudnikom (dokument štev. 430-122/2017-14 z dne 28.6.2017) mogoče jasno razbrati, da je naročnik pogajanja z obema ponudnikoma vodil tako v zvezi s cenovnimi kot s tehničnimi deli zadevne ponudbe, kar je nenazadnje po opravljenih pogajanjih rezultiralo v znižanje cenovnih postavk v obeh ponudbah (dokument štev. 430-122/2017-18 z dne 18.7.2017 – Zapisnik o odpiranju ponudb po pogajanjih). V obeh zapisnikih o pogajanjih je tudi jasno zapisano, da morata ponudnika po opravljenih pogajanjih predložiti »dopolnjeno ponudbo oziroma ponudbo po pogajanjih« v tam navedenem roku (kar sta oba tudi storila). Kot je dalje razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik v nadaljevanju postopka opravil pregled obeh (končnih) ponudb (zapisnika štev. 430-122/2017-19 in štev. 430-122/2017-20 z dne 8.8.2017) ter po skladno z zakonom pridobljenem dodatnem pojasnilu izbranega ponudnika (dokument štev. 430-122/2017-21 z dne 8.8.2017 in odgovor z dne 11.8.2017) zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejšega ponudnika. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zavrača vlagateljev očitek o netransparentno vodenem postopku in neenakopravni obravnavi obeh ponudnikov kot v celoti neutemeljen.

Prav tako Državna revizijska komisija ni ugotovila očitanih kršitev, ki bi se nanašale na domnevno manjkajoči obrazec Priloga 7 – izjava o izpolnjevanju posebnih zahtev naročnika. Navedeno prilogo so morali ponudniki predložiti v povezavi z zahtevami iz poglavja III. Razpisne dokumentacije (Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila), podpoglavja 4 (tehnični pogoji), kjer je v točki 4.1 zahtevano, da mora ponudnik »zagotoviti, da je ponujena storitev v skladu s posebnimi zahtevami naročnika, navedena v poglavju V: Opis predmeta naročila.
DOKAZILA:
• izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec Priloga 7 – ter priložena naslednja dokazila:
o ponudnik mora imeti vsaj eno referenco naročnika, za katerega je uspešno (pravočasno in v ustrezni kvaliteti) izvajal selitvene storitve na način »od vrat do vrat« in sicer mora biti skupna vrednost enkratnih ali sukcesivnih storitev za enega naročnika ali za več naročnikov skupaj vsaj 450.000,00 EUR brez DDV v obdobju zadnjih treh let, šteto od datuma določenega za oddajo ponudb. DOKAZILO: referenca, potrjena in žigosana s strani naročnika referenčnega posla;
o ponudnik mora imeti v Sloveniji v lasti ali najemu pokrito, zaprto in suho skladišče v velikosti vsaj 300 m2, ki zagotavlja varno in ustrezno hranjenje vseh predmetov selitve. DOKAZILO: ponudnik mora predložiti dokazilo o lastništvu/najemu, velikosti in zagotovitvi varnega in ustreznega hranjenja vseh predmetov selitve;
o ponudnik mora imeti zagotovljeno 24-urno fizično in tehnično varovanje skladišča v Sloveniji, kjer se začasno skladiščijo selitveni predmeti naročenih selitev po predmetni pogodbi. DOKAZILO: ponudnik mora predložiti kopijo pogodbe s podjetjem, ki zanj opravlja varovanje ali poda izjavo o lastni varnostni službi za tehnično in fizično varovanje;
o ponudnik mora imeti v Sloveniji na razpolago vsaj dve tovorni vozili, ki omogočata transport zahtevane količine selitvenih predmetov med lokacijo skladišča v Sloveniji in končno lokacijo v Evropi in obratno. DOKAZILO: dokazilo o lastništvu ali kopija najemne pogodbe oziroma pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki zagotavlja uporabo dveh tovornih vozil;
o ponudnik mora imeti ves čas trajanja pogodbe redno zaposleno vsaj eno osebo z licenco za opravljanje carinskega posredovanja ali ustrezno pogodbo z izvajalcem, ki ima v času trajanja predmetne pogodbe redno zaposleno vsaj eno osebo z licenco za opravljanje carinskega poslovanja. DOKAZILO: dokazilo o ustrezni usposobljenosti in kopija pogodbe o rednem delovnem razmerju osebe z licenco za opravljanje carinskega posredovanja;
o ponudnik mora imeti dostop do carinskega terminala in carinskega skladišča v Sloveniji. DOKAZILO: ponudnik mora predložiti dokazilo/izjavo, da ima lasten carinski terminal in skladišče ali predložiti ustrezno pogodbo z izvajalcem, ki ima v lasti tak terminal ali skladišče;
o ponudnik mora imeti sklenjeno pogodbo z zavarovalnico, v kateri je zajeto zavarovanje tovora proti poškodbam, tatvini in posledicam višje sile in sicer za celoten čas izvajanja storitve. DOKAZILO: Kopija pogodbe z zavarovalnico ali veljavne zavarovalne police – izbrani ponudnik bo moral pravočasno predložiti veljavno kopijo zavarovalne police za vsako leto/obdobje trajanja sklenjene pogodbe;
o ponudnik z lastno izjavo potrdi, da bo zagotovil izvedbo selitev skladno z zahtevami naročnika podanimi v tej razpisni dokumentaciji, vključno s predvidenim povečanim obsegom naročil v mesecu juliju in avgustu. DOKAZILO: Lastna izjava.«


Pregled ponudbene dokumentacija izbranega ponudnika pokaže, da je njegova osnovna ponudba (»Prijava«) oddana v fasciklu in urejena tako, da posamezna ponudbena poglavja ločujejo pregradni kartoni. Na osmih zaporednih pregradnih kartonih so nalepljena besedila posameznih zahtev iz Priloge 7, pri tem pa se v vsakem posameznem medprostoru nahajajo natančno urejena dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje vsake posamične zahteve (drži torej naročnikova trditev, da »je izbrani ponudnik besedilo alinej »razrezal« in »prilepil« na posamezna relevantna poglavja ponudbe, s katerimi je dokazoval posebne pogoje iz tega obrazca«). Izpolnjevanja posameznih zahtev vlagatelj ne prereka. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče trditi, kot to zatrjuje vlagatelj, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izločiti kot nedopustno.

Pač pa je treba pritrditi vlagateljevim očitkom v delu revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne pomanjkljivosti pri preverjanju nekaznovanosti zakonitega zastopnika in podjetja izbranega ponudnika. Vlagatelj v zvezi s tem trdi, da iz potrdila eDosjeja (ki ga je pregledal na s strani naročnika organiziranem vpogledu dne 29.8.2017) ni razvidno, da je naročnik preveril nekaznovanost za osebe, ki so navedene v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Vpogled v preostale zadevne dele dokumentacije mu ni bil omogočen, zato predlaga, naj vanje vpogleda Državna revizijska komisija. Naročnik nasprotno trdi, da je pred sprejemom odločitve o oddaji naročila poslal pooblastila, ki so bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, Ministrstvu za pravosodje, od katerega je pridobil ustrezna potrdila o nekaznovanosti. V zvezi z vpogledom v dokumentacijo glede preverjanja podatkov iz kazenske evidence naročnik navaja, da je vpogled zavrnil na podlagi 35. člena ZJN-3, saj ti podatki ne predstavljajo dela ponudbe in kot takšni ne morejo biti predmet vpogleda. Glede obrazcev, na katerih so dana pooblastila, pa naročnik navaja, da je na samem vpogledu pojasnil, da gre za tipski obrazec, ki vsebuje zgolj osebne podatke, zato jih je v teh delih prekril.

Po pregledu predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila in še zlasti tistih delov spisovne dokumentacije, v katere je bil vlagatelju zavrnjena možnost vpogleda, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji osnovni ponudbi (»Prijava«) predložil tri pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence (vsa tri z dne 8.5.2017), in sicer (na obrazcu Priloga 3A / evidenca fizičnih oseb) za osebi V.K. in V.Š.F. ter (na obrazcu Priloga 3B / evidenca pravnih oseb) za podjetje Schenker, mednarodna špedicija, d.d.. V spisu se nahajata tudi potrdili, izdani s strani Ministrstva za pravosodje RS (obe z dne 3.7.2017), štev. 71010-113842/2017-12 za osebo V.K. in štev. 71010-113842/2017-13 za osebo V.Š.F. Potrdila za podjetje Schenker mednarodna špedicija, d.d., vkljub nasprotnemu zatrjevanju naročnika, v spisu ni najti. Že samo iz tega razloga je bilo treba vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugoditi.

Državna revizijska komisija je preverila tudi vlagateljeva zatrjevanja o tem, da izbrani ponudnik verjetno ni predložil pooblastil za pridobitev potrdil iz kazenske evidence za vse osebe, za katere bi to moral storiti. V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija opravila vpogled v javno evidenco AJPES, pri čemer je ugotovila, da so v podjetju izbranega ponudnika za zastopanje pooblaščene tri osebe, in sicer: prokurist K.V., direktor R.T in direktor Š.F.V.. Poleg tega ima podjetje izbranega ponudnika še tri člane organa nadzora, in sicer M.M., C.H.F. in W.A.. Vlagateljeva navajanja v tem delu se torej izkažejo za pravilna.

Ob spredaj opisanem dejanskem stanju je treba pritrditi vlagatelju v tem, da v obravnavanem primeru naročnik pred oddajo javnega naročila ni pravilno preveril obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (drugi odstavek 89. člena ZJN-3) in ki se nanašajo na vprašanje, ali je bil ponudnik pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je že v zadevi, ki jo je vodila pod opr. štev. 018-196/2016 (in na katero se sklicuje tudi vlagatelj), pojasnila, da obveznost preverjanja po izrecni določbi prvega odstavka 75. člena ZJN-3 ne velja le za ponudnika kot pravno osebo in njegovega zakonitega zastopnika, temveč tudi za določene druge kategorije oseb, in sicer za člane upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika oz. za osebe, ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da bi moral izbrani ponudnik naročniku poleg treh pooblastil, ki jih je predložil v svoji osnovni ponudbi (»Prijava«), predložiti tudi pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence za direktorja R.T. ter člane organa nadzora M.M., C.H.F. in W.A.. Na podlagi tako pridobljenih pooblastil bi moral naročnik v nadaljevanju priskrbeti ustrezna potrdila iz kazenske evidence za omenjene osebe (seveda poleg potrdila za podjetje Schenker mednarodna špedicija, d.d., ki ga prav tako ni najti v spisu). Ker naročnik ni ravnal na opisan način, je prekršil določbo drugega odstavka 89. člena v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3, zato je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu primarnemu pravovarstvenemu predlogu in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, ni odločala o podrednem predlogu iz vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.700 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znaša 951,66 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 700 točk) v višini 27 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,12 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.967,08 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 25.10.2017


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Ministrstvo za obrambo RS, Vojkova cesta 59, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o, Rozmanova 12, Ljubljana
- Schenker, mednarodna špedicija, d.d., Brnčičeva 51, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran