018-197/2017 Občina Žužemberk

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Izbira izvajalca za opravljanje prevozov otrok v OŠ Žužemberk za obdobje štirih let« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA ŽUŽEMBERK, Grajski trg 33, Žužemberk (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 10. 2017

odločila:

Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (s številko objave JN006638/2017-B01) objavljeno dne 7. 7. 2017, v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 129, pa (s številko dokumenta 263860) dne 8. 7. 2017.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 7. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za opravljanje prevozov otrok v Osnovni šoli Žužemberk za obdobje štirih let (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku je bilo dne 7. 7. 2017 (s številko objave JN006638/2017-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 8. 7. 2017 pa (s številko dokumenta 263860) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 129.

Naročnik je dne 1. 9. 2017 sprejel »ODLOČITEV O IZIDU JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-7/2017-45 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »FS d.o.o., Žužemberk«, čigar ponudbo je naročnik (kot edino prejeto ponudbo) izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN006638/2017-ODL01) objavljena dne 1. 9. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (izbranemu) ponudniku.

Naročnik je dne 11. 9. 2017 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V njem vlagatelj predlaga, da »naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek javnega naročanja št. JN006638/2017-B01«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitev naročnika, ki naj bi bila v tem, da je dne 7. 7. 2017, čeprav »prvo naročilo za isti predmet naročila še ni pravnomočno zaključeno, objavil novo naročilo za predmetno storitev«, v nadaljevanju pa zatrjuje, da je naročnik »kršil določila lastne razpise dokumentacije« s tem, ko je »[g]lede na to, da na dan roka, določenega za odpiranje ponudb (18. 8. 2017), odločitev DKOM še ni bila izdana,« roka pa »ni več podaljšal, niti ustavil postopka,« izvedel odpiranje ponudb. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje nejasnost in nezakonitost spornega pogoja za sodelovanje glede referenc, pa tudi, da se okoliščine, zaradi katerih je naročnik zavrnil vse ponudbe, niso bistveno spremenile.

Naročnik je dne 19. 9. 2017 sprejel sklep, številka 430-7/2017- 55, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je ugotovil, da »[p]osebni stroški postopka niso nastali« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik poudarja, da je »ponovil postopek oddaje javnega naročila« […] »preden je bil vložen drugi revizijski zahtevek zoper prvo javno naročilo (zaradi česar naročnik ni kršil določbe zakona, po kateri v primeru vložitve revizijskega zahtevka ne sme začeti novega istovrstnega postopka javnega naročila, saj je naročilo objavil preden je bil vložen revizijski zahtevek)«. Naročnik nadalje zatrjuje, da iz njegovega »odgovora izhaja, da bo ustavil oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb v kolikor bo to potrebno«, prepričan pa je tudi, da »je domnevni sporni referenčni pogoj« […] »sorazmeren s predmetom naročila in v skladu z določili ZJN-3,« […] »poleg tega pa je bistveno spremenjen (v smislu petega odstavka 90.člena ZJN-3 in predstavlja bistveno spremembo okoliščin) v primerjavi z referenčnim pogojem, kot je bil zapisan v prejšnjem postopku oddaje naročila za isti predmet in kot tak ne vzbuja dvoma v načinu interpretacije besedila pogoja«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 9. 2017.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se z ZPVPJN ureja med drugim tudi pravno varstvo javnega interesa (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložil eden od zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN (ministrstvo, pristojno za javna naročila), zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem postopku pa se lahko vloži v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila, a najpozneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Po končanem predrevizijskem postopku lahko organ iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN uveljavlja pravno varstvo v revizijskem postopku (tretji odstavek 6. člena ZPVPJN), zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN pa je lahko tudi stranka predrevizijskega postopka in revizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN in prva alinea drugega odstavka 3. člena ZPVPJN). Ker zagovornik javnega interesa lahko zahtevek za revizijo vloži ob upoštevanju norme devetega odstavka 25. člena ZPVPJN, je zoper odločitev o oddaji naročila mogoče zahtevati pravno varstvo in ta v razmerju do zagovornika javnega interesa še ni postala pravnomočna (primerjaj deveti odstavek 90. člena ZJN-3).

Zahtevek za revizijo je tudi po vsebini vložen v javnem interesu. Ta se kaže zlasti v tem, da je v okoliščinah dejanskega stanja, ki so vezane na odločitvi Državne revizijske komisije, številka 018-102/2017-5, z dne 26. 6. 2017, ter številka 018-157/2017-8, z dne 30. 8. 2017, zahtevek za revizijo vložen z namenom, da se odloči o vprašanju spoštovanja načel, na katerih temelji javno naročanje, o vprašanju spoštovanja lastnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, o vprašanju jasnosti določanja zahtev v njej in o vprašanju zakonitosti začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja (v javnem interesu je, da se zagotovi, da naročnik ne začne novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, če za to niso izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu).

Zagovorniku javnega interesa se na podlagi druge alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna aktivna legitimacija (v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN), zagovornik javnega interesa pa lahko zahtevek za revizijo vloži v 30 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (deveti odstavek 25. člena ZPVPJN). Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je vlagatelj »dne 1. 8. 2017 preje[l] predlog za vložitev zahteve za pravno varstvo javnega interesa, na podlagi katerega je izvede[l] za kršitev« (IV. točka na strani 2 zahtevka za revizijo). Upoštevaje navedeno je zahtevek za revizijo vložen »v 30 delovnih dneh od dneva, ko je« vlagatelj kot zagovornik javnega interesa izvedel za kršitev in »v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe«, torej pravočasno. Pogodba o izvajanju predmeta zadevnega javnega naročila je bila namreč sklenjena dne 1. 9. 2017 (in na Portalu javnih naročil, s številko objave JN006638/2017-Pog01, objavljena dne 12. 9. 2017). Povsem enak zaključek velja tudi v primeru, če bi v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja šteli, da
– je vlagatelj za kršitev izvedel dne 30. 7. 2017. Iz vloge »Ponovno - zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem postopku in predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila«, z dne 16. 8. 2017, naslovljene na vlagatelja, namreč izhaja, da je pošiljatelj vlagatelja »dne 30. 7. 2017« […] »kot zagovornika javnega interesa v postopkih javnega naročanja z dopisom opozoril na nezakonitosti v postopkih javnega razpisa«
– bi vlagatelj (zagovornik javnega interesa) moral vedeti za kršitev od dne objave vprašanja in odgovora z »Datum[om] objave: 28.07.2017 10:55« (v nadaljevanju: odgovor z dne 28. 7. 2017) na Portalu javnih naročil.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo aktivno legitimacijo prizna vlagatelju, ker je »ugotovil, da je zahtevek vložen pravočasno« (četrti odstavek na strani 2).

Zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse (peti odstavek 71. člena ZPVPJN).

Upoštevaje izpostavljene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje med drugim tudi, da je naročnik »kršil določila lastne razpise dokumentacije« s tem, ko je »[g]lede na to, da na dan roka, določenega za odpiranje ponudb (18. 8. 2017), odločitev DKOM še ni bila izdana,« roka pa »ni več podaljšal, niti ustavil postopka,« izvedel odpiranje ponudb (tretji odstavek na strani 4).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da zadevno javno naročilo predstavlja javno naročilo z istim predmetom (»[i]zbira izvajalca za opravljanje prevozov otrok v OŠ Žužemberk za obdobje štirih let«) kot javno naročilo, v zvezi s katerimi sta bila vložena zahtevka za revizijo v zadevah, ki ju je Državna revizijska komisija vodila s številkama 018-102/2017-5 in 018-157/2017. Tokratno javno naročilo sicer nosi drugo referenčno številko dokumenta (JNV-0002/2017-S-POG), kar pa za odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni pravno relevantno.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik na opozorilo (z obsežno obrazložitvijo) enega od gospodarskih subjektov »na nepravilnosti zaradi kršitve določb Zakona o javnem naročanju, (v nadaljevanju: ZJN-3) in kršitve določb Zakona o pravnem varstvu ponudnikov v postopku javnega naročanja«, ter na predlog, da »postopek predmetnega javnega naročila, takoj ustavi«, na Portalu javnih naročil odgovoril, da »ugotavlja, da samo izvajanje novega postopka ne predstavlja kršitve veljavne zakonodaje – naročnik z objavo novega postopka ni kršil veljavne zakonodaje. Naročnik bo po potrebi, v kolikor DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku, ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb« (glej objavo na Portalu javnih naročil z »Datum[om] objave: 28.07.2017 10:55«). Na ta odgovor se je naročnik skliceval tudi v svojem odgovoru z »Datum[om] objave: 10.08.2017 10:56«, v katerem je zapisal, da »je na predmetno vprašanje že odgovoril (glej Vprašanje/Odgovor 1 in 3)«.

Državna revizijska komisija je svojo odločitev, številka 018-157/2017-8, sprejela dne 30. 8. 2017, iz Zapisnika o odpiranju ponudb, številka JNV-0002/2017-S-POG, z dne 18. 8. 2017, pa izhaja, da je naročnik odpiranje ponudb izvedel dne 18. 8. 2017 ob 10. uri in 30 minut (odpiranje ponudb je trajalo do 10. ure in 40 minut). Ta podatek sovpada s podatkom v objavi obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku s številko objave JN006638/2017-K01, objavljenem na Portalu javnih naročil, v katerem je naročnik rok za prejem ponudb določil na »18.08.2017 10:00«, odpiranje ponudb pa na »18.08.2017 10:30«. V posledici naročnik enako ugotavlja, da »DKOM do podaljšanega roka za oddajo ponudb še ni odločila o vloženem zahtevku za revizijo« (prvi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je odpiranje ponudb izvedel dne 18. 8. 2017, kršil vsebino odgovora z dne 28. 7. 2017 v delu, v katerem je napovedal, da »bo po potrebi, v kolikor DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku, ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb«. Naročnik je v odgovoru z dne 28. 7. 2017 sicer res zapisal tudi besedi »po potrebi«, vendar pa se besedi »po potrebi« neločljivo vežeta na zapis »v kolikor DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku«. Slednje citirani zapis je namreč podan med dvema vejicama in ga je razumeti na način, da predstavlja razlog, v primeru katerega bo, če bo izpolnjen, naročnik »ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb«. Potreba, zaradi katere bo naročnik »ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb«, je namreč izražena prav v situaciji, če »DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku«. Besed »po potrebi« tako ni mogoče (in ni dopustno) brati in razlagati ločeno ter neodvisno od zapisa »v kolikor DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku«, tako, da bi se naročnikov odgovor glasil, da »bo po potrebi« […] »ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb«. Na tak način in v taki vsebini namreč odgovor z dne 28. 7. 2017 ni zapisan. Glede na to ni slediti nasprotni razlagi in nasprotnim zatrjevanjem naročnika v prvem odstavku na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo, ki besedi »po potrebi« razlaga drugače in širše.

Naročnik je s tem posegel v legitimna pričakovanja gospodarskih subjektov, ki so nameravali oddati svoje ponudbe in se upravičeno zanesli na to, da bo naročnik iz razloga, ker »DKOM do izteka roka za oddajo ponudb« (torej do dne 18. 8. 2017) ni »izdala odločitve v predhodnem postopku«, postopek oddaje zadevnega javnega naročila ustavil oziroma podaljšal rok za oddajo (prejem) ponudb. S tem, ko naročnik ni ravnal na način, kot ga je predvidel v odgovoru z dne 28. 7. 2017, je gospodarskim subjektom, ki so upravičeno pričakovali, da bo rok za oddajo (prejem) ponudb podaljšal, preprečil oddajo morebitnih ponudb v postopku oddaje tega javnega naročila. V tem smislu so tako upravičena vsebinsko primerljiva zatrjevanja vlagatelja v četrtem odstavku na strani 4 zahtevka za revizijo, upravičeno pa je tudi zatrjevanje vlagatelja, da je naročnik s tem, ko »[g]lede na to, da na dan roka, določenega za odpiranje ponudb (18. 8. 2017), odločitev DKOM še ni bila izdana, naročnik pa roka« za prejem oziroma oddajo ponudb »ni več podaljšal, niti ustavil postopka,« pač pa je »odpiranje izvedel«, […] »kršil določila lastne razpisne dokumentacije« (tretji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). S tem je naročnik kršil tudi prvi odstavek 6. člena ZJN-3, v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZJN-3. V odprtem postopku namreč lahko na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju ponudbo odda vsak zainteresirani gospodarski subjekt, gospodarskim subjektom, ki so nameravali oddati svoje ponudbe in se upravičeno zanesli na to, da bo naročnik iz razloga, ker »DKOM do izteka roka za oddajo ponudb« (torej do dne 18. 8. 2017) ni »izdala odločitve v predhodnem postopku«, postopek oddaje tega javnega naročila ustavil oziroma podaljšal rok za oddajo (prejem) ponudb, pa to (ker naročnik postopka ni izvedel na pregleden način in po predpisanem postopku) ni bilo omogočeno v smislu, ki ga zahteva ZJN-3.

Pri tem ni pravilno in ne ustrezno dokazano izpostavljanje naročnika, da »je vlagatelj v zahtevku za revizijo očitno namerno citiral določbo dodatnega pojasnila na način, da je izpustil besedno zvezo "po potrebi"« (drugi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Iz zahtevka za revizijo v drugem odstavku na strani 4 namreč jasno izhaja, da je vlagatelj v njem naročnikov odgovor z dne 28. 7. 2017 citiral na način, da je v pravno relevantnem delu zapisal: »Naročnik bo po potrebi, v kolikor DKOM do izteka roka za oddajo ponudb še ne bo izdala odločitve v predhodnem postopku, ustavil postopek oziroma podaljšal rok za oddajo ponudb« (podčrtala Državna revizijska komisija). Diskrecijsko pravico, da »podaljša rok za oddajo ponudb« (prvi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), je imel naročnik torej le v mejah razlage odgovora z dne 28. 7. 2017, kot je bila predstavljena že doslej.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje tudi kršitev naročnika, ki naj bi bila v tem, da je dne 7. 7. 2017, čeprav »prvo naročilo za isti predmet naročila še ni pravnomočno zaključeno, objavil novo naročilo za predmetno storitev« (tretji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo). Vlagatelj pri tem izpostavlja 17. člen ZPVPJN (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). Glede na navedeno ni pritrditi naročniku v njegovem zatrjevanju, da vlagatelj »v zahtevku ne zatrjuje, da je ravnal nezakonito, ker je s postopkom oddaje javnega naročila začel pred pravnomočnostjo odločitve in preden je prejel zahtevek za revizijo« (drugi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da je že
– v svojem sklepu, številka 018-361/2011-3, z dne 18. 11. 2011, v situaciji, ko je takratni »naročnik nadaljeval z oddajo predmetnega naročila tako, da je še pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo začel postopek s pogajanji po predhodni objavi« (takratni naročnik je »istega dne, ko je izdal obvestilo o izločitvi ponudnikov,« […] »izdal sklep o pričetku postopka s pogajanji po predhodni objavi«), zapisala (med drugim), da »naročnik ni imel pravne podlage, ko je začel postopek s pogajanji po predhodni objavi, še preden se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo«, v takratni odločitvi pa je Državna revizijska komisija »v celoti razveljavila postopek s pogajanji po predhodni objavi«;
– v svojem sklepu, številka 018-168/2007-2, z dne 19. 6. 2007, zapisala, da »naročnik ne more ob preklicu postopka javnega naročanja hkrati začeti novega postopka, še preden je postala odločitev o preklicu prvotnega postopka pravnomočna«;
– v svojem sklepu, številka 018-119/06-35-1143, z dne 18. 4. 2006, zapisala, da »je nedopustno imeti za isti predmet naročila odprtih več postopkov oddaje. Nedopustnost takega postopanja je ugotovila Državna revizijska komisija že s sklepom, št. 018-322/05-33-2680, z dne 07.11.2005«.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je 17. člen ZPVPJN potrebno razumeti ob upoštevanju njegovega primarnega in temeljnega namena (ter pravila), ki je v tem, da naročnik v primeru, ko enkrat že izvaja postopek oddaje javnega naročila, ne sme začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja (razen v primerih, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v 17. členu ZPVPJN). Predstavljeni namen je sicer izražen skozi določbo o posledicah vloženega zahtevka za revizijo, vključeno v drugo poglavje ZPVPJN, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je izraženi namen jasen in ga je enako razumeti (in razlagati) tudi glede obdobja, ko odločitev o oddaji naročila še ni pravnomočna in rok za vložitev zahtevka za revizijo še ni potekel. Namen (pravilo) je potrebno sicer strogo ločiti od posledic namena (pravila) v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Takšno razumevanje namena 17. člena ZPVPJN le dodatno potrjuje 20. člen ZPVPJN (primerjaj zlasti četrto alineo prvega odstavka), ki morebiten začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja veže na predlog naročnika za začetek novega postopka javnega naročanja, o katerem odloča Državna revizijska komisija (ugodi pa mu le, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi). Razlaga, ki bi bila drugačna od te, bi tako lahko vodila v obid zakona (in njegovega namena).

V postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik tudi sicer ne zatrjuje, da »se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje«, poleg tega ne gre za postopek oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, Državna revizijska komisija pa tudi ni izdala sklepa iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN.

Glede na navedeno naročnik ni imel pravne podlage za to, da je začel z oddajo novega (to je predmetnega) javnega naročila (in to »preden je bil vložen drugi revizijski zahtevek zoper prvo javno naročilo« – tretji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi drugi in peti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). S tem je naročnik namreč nezakonito obšel določbi 17. in 20. člena ZPVPJN. Res je sicer, da »naročnik ob objavi ponovitve javnega naročila za isti predmet ni vedel niti ni mogel vedeti, da bo vložen zahtevek za revizijo«, vendar pa je takšno stanje povzročil prav sam s tem, ko je nov postopek oddaje javnega naročila začel pred potekom rokov za vložitev zahtevka za revizijo (primerjaj 25. člen ZPVPJN). Dejstvo, da je »moral skleniti pogodbo o izvajanju šolskih prevozov v Občini Žužemberk do 01.09.2017, saj se s tem datumom prične novo šolsko leto«, naročnika ne odvezuje obveznosti, da postopek oddaje javnega naročila izvede in javno naročilo odda ob spoštovanju pozitivne zakonodaje (zlasti določb ZJN-3 in ZPVPJN), niti ga to ne opravičuje v tem, da se je zato odločil, da »bo kljub vsemu izvedel javno odpiranje ponudb« (prvi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo) v nasprotju z odgovorom z dne 28. 7. 2017.

Ker že navedeno narekuje ugoditev zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu in na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila ter v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (s številko objave JN006638/2017-B01) objavljeno dne 7. 7. 2017, v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 129, pa (s številko dokumenta 263860) dne 8. 7. 2017.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o zahtevku za revizijo v njegovih preostalih vsebinah (zatrjevanih kršitvah naročnika), saj vsebinska presoja zahtevka za revizijo v omenjenih preostalih vsebinah v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Iz razloga, ker
– mora dati Državna revizijska komisija na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen
– je bil postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavljen iz razloga, ker naročnik ni imel ustrezne pravne podlage za to, da je začel z oddajo novega (to je predmetnega) javnega naročila
– naročnik zatrjuje, da je »[z] izbranim izvajalcem« […] »dne 01.09.2017 sklenil pogodbo« (tretji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo), o čemer se je prepričala tudi Državna revizijska komisija (glej zlasti objavo na Portalu javnih naročil, spletna povezava https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=79446&id_obrazec=212692),
Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje le na način, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9. 10. 2017


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– OBČINA ŽUŽEMBERK, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (dva izvoda)
– FS, d. o. o., Žužemberk, Grajski trg 15, 8360 Žužemberk

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran