018-155/2017 Snaga, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar, kot članice senata, in mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadzor nad gradnjo naprave za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov v Mariboru«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika IEI, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Snaga, d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 9. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 18. 7. 2017 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10. 7. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.927,60 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 6. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN005755/2017-W01 objavil obvestilo o javnem naročilu za izvedbo nadzora nad gradnjo naprave za mehansko obdelavo mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov v Mariboru, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti.
Dne 10. 7. 2017 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je omenjeno javno naročilo oddal ponudniku Inženiring biro, d.o.o., Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj, čigar ponudba se je glede na merila uvrstila na drugo mesto, je zoper »Odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil pogoje glede zahtevanih štirih ključnih kadrov, in sicer glede odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del, odgovornega nadzornika za področje strojne opreme ter strojnih instalacij in odgovornega nadzornika za področje elektro instalacij. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik pri navedbi kadrov uporabil veznik »in«, s čimer je poudaril, da gre za štiri različne osebe, obenem pa nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel, da je lahko ista oseba nominirana za več funkcij. Poleg tega je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako za odgovornega nadzornika kot za odgovorne nadzornike posameznih del določil, da morajo biti v celotnem obdobju trajanja gradnje na gradbišču prisotni najmanj 32 ur na teden. Izbrani ponudnik je po zatrjevanju vlagatelja funkciji odgovornega nadzornika ter odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del združil in za obe navedeni funkciji nominiral isto osebo. S tem je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, poleg tega pa je kršil tudi določbe delovnopravne zakonodaje, saj bi morala biti takšna oseba v določenih obdobjih na gradbišču prisotna kar 64 ur na teden. Obenem izbrani ponudnik za nominirane kadre ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja. Izbrani ponudnik je namreč na referenčnem potrdilu za kadre I. Š., S. K. in I. S., predloženem v ponudbi, navedel isti referenčni posel, iz opisa katerega pa izhaja, da predmet nadzora ni bila izgradnja sortirnice, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč izgradnja skladišča sortirnice. Gre za dva različna objekta, zato z nadzorom nad gradnjo skladišča sortirnice ni mogoče izpolniti referenčnega pogoja, s katerim je zahtevan nadzor nad gradnjo sortirnice, kompostarne ali objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov določene kapacitete. Poleg pogoja glede referenc kadra izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje niti pogoja glede referenc ponudnika. Ponudniki so namreč skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila morali izkazati, da so v zadnjih petih letih izvedli dve storitvi nadzora nad gradnjo gospodarskih objektov visoke gradnje, pri čemer je morala investicijska vrednost gradbenih del brez inštalacij ter opreme znašati vsaj 1 mio EUR. Izbrani ponudnik je predložil referenčno potrdilo brez navedbe investicijske vrednosti gradbenih del, po naročnikovem pozivu na dopolnitev ponudbe pa je predložil referenčno potrdilo zgolj z navedbo podatka o tem, da naj bi bila investicijska vrednost del višja od 1 mio EUR. Vendar s tem ni izkazano izpolnjevanje pogoja, s katerim je bilo zahtevano, da mora biti investicijska vrednost brez inštalacij in opreme višja od 1 mio EUR. Glede na predstavljeno bi moral naročnik po zatrjevanju vlagatelja ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 26. 7. 2017 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik ni prepovedal združitve funkcije odgovornega nadzornika del in odgovornega nadzornika posameznih del v isti osebi, prav tako pa to ni prepovedano s katerim od predpisov, ki ureja opravljanje strokovnega nadzora pri gradnji objektov, temveč je v vsakdanji poslovni praksi celo običajno. Referenčna potrdila obeh referenčnih naročnikov, predložena za izkazovanje pogoja glede referenc kadra, se vsa nanašajo na gradnjo skladišča surovin, v katerem se nahaja sortirnica ustrezne kapacitete. V primerih referenčnih potrdil, predloženih za izkazovanje pogoja glede referenc ponudnika, pa je potrebno upoštevati, da referenčna naročnika nista bila pripravljena izdati dejanske investicijske vrednosti del. Upoštevaje navedeno izbrani ponudnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Naročnik je zahtevek za revizijo s »Sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo« z dne 1. 8. 2017 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik na načelni ravni pritrjuje vlagateljevi navedbi, da združitev funkcij odgovornega nadzornika ter odgovornega nadzornika posameznih del ni skladna z namenom predpisanega kadrovskega pogoja, hkrati pa izpostavlja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da morajo ponudniki za vsako od zahtevanih funkcij imenovati drugo osebo. Ker torej naročnik ni izrecno predpisal, da ponudniki za dve ali več funkcij ne smejo nominirati iste osebe, sta po njegovem mnenju mogoči vsaj dve razlagi kadrovskega pogoja. Po prvi razlagi, ki jo zagovarja vlagatelj, ponudnikom ni dovoljeno za dve ali več funkcij nominirati iste osebe, po drugi, na podlagi katere je naročnik sprejel izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila, pa je to dovoljeno. Naročnik je zato v skladu s pravilom, da je potrebno v primeru obstoja več možnih razlag uporabiti tisto, ki je za ponudnika ugodnejša, štel, da izbrani ponudnik kadrovski pogoj izpolnjuje. Pri tem ne gre prezreti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za nobenega od zahtevanih kadrov ni predpisal, da mora 32 ur na teden opravljati kakršnekoli aktivnosti in da mora biti na gradbišču prisoten izključno v okviru ene funkcije. Poleg tega veljavni predpisi ne prepovedujejo združevanja omenjenih funkcij, ki je zato v praksi običajno. V zvezi s pogojem glede referenc kadra naročnik navaja, da so nominirani kadri izbranega ponudnika res izvajali nadzor nad gradnjo skladišča, ki pa je vključevala tudi gradnjo sortirnice ustrezne kapacitete. Ker se sortirnica nahaja v skladišču oziroma je njegov sestavni del, je torej nadzor nad gradnjo skladišča po zatrjevanju naročnika vključeval tudi nadzor nad gradnjo sortirnice, kar pomeni, da izbrani ponudnik pogoj glede referenc kadra izpolnjuje. Naročnik v zvezi s pogojem glede referenc ponudnika navaja, da nima tehtnih argumentov za zavrnitev navedb vlagatelja, vendar jih zaradi nujnosti izvedbe konkretnega javnega naročila kljub temu zavrača. Naročnik namreč tudi po dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika ne more ugotoviti investicijske vrednosti gradbenih del brez inštalacij ter opreme. Naročnik tudi meni, da je dokazno breme glede izpolnjevanja referenčnega pogoja na strani ponudnikov, zato se nagiba k vlagateljevemu stališču, da izbrani ponudnik izpolnjevanja referenčnega pogoja ni uspel izkazati. Vendar naročnik ni prepričan, da bi bilo v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in v skladu s prakso Državne revizijske komisije, če bi izbranega ponudnika po pozivu na predložitev referenčnega potrdila zaradi opustitve navedbe referenčne vrednosti izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Glede na vse navedeno naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 7. 8. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 8. 8. 2017, opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v omenjeni vlogi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 29. 8. 2017 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je konkretno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudba se je glede na merila uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj, drugouvrščeni ponudnik, namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil glede kadrov, prav tako pa tudi ne pogoja, predpisanega glede referenc ponudnika.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Na podlagi prvega odstavka 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik v skladu z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Naročnik je v »Dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila 'Nadzor nad gradnjo naprave za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov v Mariboru' za oddajo javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) pod poglavjem »6. Tehnične zahteve« določil:

»/…/Ponudnik mora javno naročilo izvesti z naslednjim ključnim strokovnim izvedbenim kadrom:
- odgovorni nadzornik in
- naslednji odgovorni nadzorniki posameznih del:
o odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del;
o odgovorni nadzornik strojne opreme in strojnih instalacij;
o odgovorni nadzornik za področje elektro instalacij,
ki vsi izpolnjujejo pogoje iz te razpisne dokumentacije./…/«.

Pogoji za vsakega od navedenih ključnih kadrov so bili v razpisni dokumentaciji določeni v točki »10.2.4. Tehnična in strokovna sposobnost«, ponudniki pa so morali nominirane ključne kadre z imeni in priimki vpisati v obrazec »Krovna izjava« na »Prilogi št. 12« (v nadaljevanju: Krovna izjava). V isti točki je bilo v razpisni dokumentaciji določeno še:

»/…/Ponudnik mora zagotoviti osebno prisotnost imenovanega odgovornega nadzornika celoten čas gradnje. Odgovorni nadzornik mora biti na gradbišču prisoten najmanj 32 ur na teden, po potrebi pa tudi več, v kolikor je to potrebno za izvedbo projekta ali v kolikor to zahteva naročnik. Odgovorni nadzorniki po posameznih področjih morajo biti prisotni pri gradnji najmanj 32 ur na teden, v obdobjih ko se izvajajo dela, ki sodijo v njihovo področje nadzora./…/«.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik za funkciji odgovornega nadzornika del ter odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del navedel isto osebo, to je osebo I. Š., o čemer se je z vpogledom v Krovno izjavo prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ocenil, da je nominacija iste osebe za dve različni funkciji skladna z določili razpisne dokumentacije in posledično tudi z določbami ZJN-3.

Uvodoma velja izpostaviti, da Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) kot krovni predpis, ki celovito ureja področje graditve objektov, ne prepoveduje, da bi ista oseba, v kolikor izpolnjuje zakonske pogoje tako za odgovornega nadzornika del kot za odgovornega nadzornika posameznih del, nastopala v obeh funkcijah hkrati, prav tako pa sočasnega nastopa iste osebe v obeh navedenih funkcijah ne prepoveduje kateri od preostalih veljavnih predpisov s področja graditve objektov. To pomeni, da je na splošni ravni položaj, ko ista oseba obenem izvršuje tako funkcijo odgovornega nadzornika del kot odgovornega nadzornika posameznih del, v skladu z veljavno zakonodajo načeloma dovoljen.

Ob upoštevanju dovoljenosti združevanja funkcij navedenih nadzornikov v isti osebi na ravni zakonodaje se zato kot logične kažejo navedbe naročnika o tem, da je takšno združevanje običajno tudi na ravni prakse. Da je nastop iste osebe v funkcijah odgovornega nadzornika del in odgovornega nadzornika posameznih del v praksi običajen, potrjuje tudi vpogled v »Potrdilo o dobro opravljenem delu kadra« na obrazcu »Priloga št. 8«, v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika predložen za osebo I. Š.. S slednjim je referenčni naročnik Gorenje Surovina, d.o.o., potrdil, da je omenjena oseba strokovni nadzor pri gradnji (skladišča) sortirnice v skladu z določili sklenjene pogodbe izvajala v štirih različnih funkcijah, to je v funkciji odgovornega nadzornika, odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del, odgovornega nadzornika za področje strojne opreme in strojnih instalacij ter odgovornega nadzornika za področje elektro instalacij. Resničnosti naročnikove navedbe o združevanju več funkcij nadzornikov različnih del v isti osebi kot delu običajne prakse pa nenazadnje pritrjuje še dejstvo, da je tudi ponudnik Projekt, d.d., Nova Gorica, v čigar ponudbeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija vpogledala na predlog vlagatelja, za funkciji odgovornega nadzornika del ter odgovornega nadzornika za področje strojne opreme in strojnih instalacij nominiral isto osebo.

Ker torej zakonodaja na področju graditve objektov na splošni ravni dopušča nastopanje ene osebe v več različnih funkcijah, bi moral naročnik, v kolikor je želel združevanje funkcij v konkretnem primeru preprečiti, to izrecno prepovedati. Vendar naročnik sam priznava, da v razpisni dokumentaciji ni določil, da ista oseba ne sme nastopati v dveh ali več navedenih funkcijah hkrati, o tem pa se je s proučitvijo določil razpisne dokumentacije prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Navedeno tako pomeni, da so ponudniki v konkretnem postopku oddaje javnega naročila skladno z razpisno dokumentacijo lahko bodisi za dve bodisi za več funkcij odgovornih nadzornikov (posamezni) del nominirali isto osebo.

Takšnega zaključka ne more spremeniti vlagateljeva navedba, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni izpostavil, da je lahko ena oseba nominirana za več funkcij hkrati. V kolikor je namreč nekaj na splošni ravni že dovoljeno, ni potrebno še dodatno poudarjati, da je dovoljeno, se pa mora izrecno prepovedati, če naj bo v posameznem primeru prepovedano.

Zgolj zato, ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da ponudniki ne smejo iste osebe nominirati za več različnih funkcij, določila razpisne dokumentacije v obravnavanem delu še niso bila nejasna, kot to meni naročnik. Nasprotno – zaradi dejstva, da naročnik nominacije iste osebe za več različnih funkcij ni prepovedal, je bilo nedvomno jasno, da je to dovoljeno. Četudi bi bilo na temelju naročnikovih navedb o domnevni naravi in namenu predpisanega kadrovskega pogoja mogoče sklepati, da je naročnik nameraval prepovedati nastopanje v več funkcijah hkrati, pa je pri tem z vidika izpolnjevanja razpisnih zahtev pomembno le, da takšne prepovedi v razpisno dokumentacijo ni vključil; ob jasni in nedvoumni razpisni dokumentaciji pa za presojo dopustnosti ponudb ne morejo biti relevantne trditve naročnika o tem, kakšni da so bili pri določitvi kadrovskega pogoja njegovi pravi nameni, kot tudi ne, kakšna sta domnevna narava ter namen predpisanega pogoja. Da je bila razpisna dokumentacija v predstavljenem delu jasna, še toliko bolj velja ob upoštevanju že omenjenega dejstva, da je tudi ponudnik Projekt, d.d., Nova Gorica, ki je v obravnavanem postopku javnega naročanja oddal ponudbo, za odgovornega nadzornika ter za odgovornega nadzornika za področje strojne opreme in strojnih instalacij nominiral isto osebo.

Na zaključek o dopustnosti nastopanja iste osebe v več različnih funkcijah v dani zadevi tudi ne more vplivati vlagateljevo zatrjevanje o tem, da je naročnik pri določitvi zahtevanih kadrov uporabil veznik »in« (odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del, odgovorni nadzornik za področje strojne opreme in strojnih instalacij, odgovorni nadzornik za področje elektro instalacij), s čimer je po mnenju vlagatelja poudaril, da gre za štiri različne osebe. Ker pri predstavljeni navedbi kadrov ne gre za navedbo in s tem za zahtevo po štirih različnih osebah, temveč za navedbo in s tem za zahtevo po štirih različnih funkcijah, omenjeni trditvi ni mogoče slediti.

Predstavljenega zaključka ne morejo omajati niti vlagateljeve navedbe o tem, da je razpisna dokumentacija tako za odgovornega nadzornika kot tudi za odgovorne nadzornike posameznih del zahtevala vsaj 32-urno tedensko prisotnost na gradbišču v celotnem času trajanja gradnje, zaradi česar v primeru, ko bi ista oseba izvajala dve funkciji hkrati, nadzor v zahtevanem obsegu po vlagateljevem mnenju ne bi bil mogoč. V zvezi s tem gre pritrditi naročniku, da razpisna dokumentacija ni zahtevala izvajanja nadzora v obsegu 32 ur na teden, pač pa je je določala zgolj prisotnost na gradbišču v obsegu 32 ur na teden. Ker pa se je strinjati z naročnikom, da je določena oseba na gradbišču lahko istočasno prisotna 32 ur na teden tako v funkciji odgovornega nadzornika kot tudi v funkciji odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del, omenjenim navedbam vlagatelja ni mogoče pritrditi. Iz istega razloga tudi ni mogoče slediti vlagateljevim trditvam o zatrjevanih kršitvah delovnopravne zakonodaje, do katerih naj bi v primeru združitve dveh funkcij v isti osebi prišlo zaradi obvezne prisotnosti takšne osebe na gradbišču v času vsaj 64 ur na teden. Pri tem velja pripomniti še, da zgolj s podajo zaveze o zagotovitvi prisotnosti odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del v času vsaj 32 ur na teden, podane v postopku oddaje javnega naročila, izbrani ponudnik ni kršil delovnopravne zakonodaje, zaradi česar so neutemeljene tudi navedbe vlagatelja o tem, da je v primeru izbranega ponudnika podan izključitveni razlog (kršitve obveznosti na področju delovnega prava). Prav tako pa so neutemeljene trditve vlagatelja o tem, da zaradi nastopa iste osebe v dveh funkcijah (splošni) nadzor in nadzor gradbeno obrtniških del ne bosta mogla biti sočasno zagotovljena - ker naročnik slednjega v razpisni dokumentaciji ni zahteval, predstavljeno tudi ne more biti relevantno pri presoji dopustnosti ponudb.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim navedbam o tem, da bi moral naročnik zaradi nominiranja osebe I. Š. tako za funkcijo odgovornega nadzornika kot za funkcijo odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del ponudbo izbranega ponudnika oceniti za nedopustno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, določenega v povezavi z nominiranim kadrom.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki »10.2.4. Tehnična in strokovna sposobnost« za vsakega od zahtevanih ključnih kadrov (odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del, odgovorni nadzornik za področje strojne opreme in strojnih instalacij ter odgovorni nadzornik za področje elektro instalacij) zahteval, da morajo (vsak posebej) izkazati, da so v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb kot odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del, odgovorni nadzornik za področje strojne opreme in strojnih instalacij oziroma odgovorni nadzornik za področje elektro instalacij uspešno izvedli vsaj eno storitev nadzora in svetovanja pri gradnji objekta za ravnanje z odpadki (sortirnica kapacitete vsaj 20.000 ton/leto ali kompostarna kapacitete vsaj 7.000 ton/leto ali objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov kapacitete vsaj 20.000 ton/leto). Kot dokazilo o izpolnjevanju predstavljenega pogoja je naročnik določil »Potrdilo o dobro opravljenem delu kadra« (v nadaljevanju: Potrdilo o referencah kadra), ki ga je moral referenčni naročnik izdati za vsako referenco, navedeno na »Prilogi št. 11«.

Na omenjeni vnaprej pripravljen obrazec je moral referenčni naročnik vpisati vrsto dela, ki ga je v okviru referenčnega posla opravil kader, v nadaljevanju pa je moral obseg izvedenega dela še podrobneje opisati, in sicer tako, da je bilo iz opisa razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja.

Naročnik ne zanika vlagateljeve navedbe (ki je potrjena z vpogledom v predložena Potrdila o referencah kadra I. Š., S. K. in I. S. referenčnega naročnika Gorenje Surovina, d.o.o.), da je izbrani ponudnik na omenjenem potrdilu za osebe I. Š., S. K. ter I. S., navedene na »Prilogi št. 11«, na mestu, kamor je bilo potrebno vpisati vrsto dela, navedel »/…/strokovni nadzor pri gradnji sortirnice/…/«, na mestu, kjer je bilo potrebno obseg dela še opisati, pa je navedel »/…/izvedba strokovnega nadzora pri gradnji skladišča sortirnice/…/«.

Na podlagi predstavljenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da se navedbi referenčnega naročnika, kot izhajata iz Potrdila o referencah kadra izbranega ponudnika, med sabo razlikujeta v objektu, nad gradnjo katerega naj bi bil nadzor izveden. Medtem ko je na enem mestu referenčnega potrdila kot objekt nadzora gradnje navedena sortirnica (kar ustreza predpisanemu referenčnemu pogoju), je na drugem mestu le-tega kot objekt nadzora gradnje vpisano skladišče sortirnice (kar pa predpisanemu referenčnemu pogoju ne ustreza).

Državna revizijska komisija soglaša z navedbo vlagatelja (te sicer ne zanika niti naročnik), da sta sortirnica in skladišče sortirnice po splošnem pojmovanju dva različna objekta. Iz tega razloga je zato še toliko bolj nejasno, na podlagi česa je naročnik ob tako ugotovljenem dejanskem stanju štel, da izbrani ponudnik referenčni pogoj za kader izpolnjuje.

Takšnega zaključka ne more spremeniti naročnikova trditev, da je nelogično, da bi nominirani kader izbranega ponudnika v okviru priglašenih referenc izvajal nadzor nad gradnjo skladišča sortirnice, ne pa hkrati tudi nadzora nad gradnjo sortirnice, ki naj bi se po zatrjevanju naročnika nahajala znotraj omenjenega skladišča. Iz navedb naročnika namreč ni mogoče razbrati, na kakšni podlagi je naročnik ugotovil, da se sortirnica res nahaja v skladišču sortirnice, kot to zatrjujeta z izbranim ponudnikom. Naročnik navedenega namreč ni pojasnil, prav tako za ugotavljanje resničnosti predstavljenega ni predlagal nobenih dokazov. Ob ugotovljenem so zato za presojo vrste objekta, na katerem naj bi se v okviru referenčnega posla izvajal nadzor, irelevantne revizijske trditve o merski enoti kapacitete sortirnice oziroma kapacitete skladišča, zato jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevemu zatrjevanju, da naročnik na temelju opisanega dejanskega stanja zaradi predstavljene razlike v navedbi objekta, na katerem naj bi se v okviru referenčnega posla izvajal nadzor, ni mogel ugotoviti, ali reference kadra I. Š., S. K. in I. S. ustrezajo referenčnemu pogoju, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (vsaj) preuranjeno zaključil, da izbrani ponudnik z nominiranim kadrom I. Š., S. K. in I. S. izpolnjuje referenčni pogoj.

Na koncu je Državna revizijska komisija obravnavala še navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, določenega za ponudnika.

V skladu s točko »10.2.4. Tehnična in strokovna sposobnost« razpisne dokumentacije so morali ponudniki med drugim izkazati, da so v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedli vsaj dve storitvi nadzora nad gradnjo gospodarskih objektov visoke gradnje (kot na primer hale z razponom 15 m ali več ter svetlo višino 8 m ali več), pri čemer je investicijska vrednost gradbenih del brez inštalacij in opreme morala znašati vsaj 1 mio EUR. Izpolnjevanje tako določenega referenčnega pogoja so morali ponudniki izkazati s predložitvijo »Potrdila o dobro opravljenem delu« (v nadaljevanju: Potrdilo o referencah ponudnika), ki ga je moral referenčni naročnik izdati za vsako referenco, navedeno na »Prilogi št. 10«. Naročnik je v Potrdilu o referencah ponudnika predvidel tudi mesto za vpis »investicijske vrednosti del v EUR brez DDV«.

Na podlagi vpogleda v Potrdilo o referencah ponudnika, predloženo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Potrdili o referencah ponudnika referenčnih naročnikov Gorenje Surovina, d.o.o., ter Ekogor, d.o.o., ki navedbe investicijske vrednosti del nista vsebovali. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik posledično z dopisom z dne 29. 6. 2017 izbranega ponudnika pozval k posredovanju manjkajočih podatkov o investicijski vrednosti del. Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je izbrani ponudnik na podlagi omenjenega poziva naročniku dne 3. 7. 2017 posredoval novi Potrdili o referencah ponudnika obeh navedenih referenčnih naročnikov, ki sta se od že predloženih v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika razlikovali v tem, da je sta na mestu vpisa »investicijske vrednosti del v EUR brez DDV« vsebovali navedbi »več kot 1.000.000,00« (Gorenje Surovina, d.o.o.) oziroma »vrednost čez 1,0 mio« (Ekogor, d.o.o.).

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi trditvi (ki je naročnik sicer ne prereka), da je bilo na podlagi omenjenih potrdil, ki ju je predložil izbrani ponudnik, mogoče ugotoviti celotno vrednost investicijskih del, ni pa bilo mogoče ugotoviti investicijske vrednosti del brez inštalacij ter opreme, kar je za ugotovitev izpolnjevanja referenčnega pogoja zahtevala razpisna dokumentacija.

Da na temelju predloženih Potrdil o referencah za izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna je bila v okviru navedenih referenčnih poslov vrednost investicijskih del brez inštalacij in opreme, priznava tudi naročnik sam. Ker naročnik v nadaljevanju navaja tudi, da v primeru izbranega ponudnika nima tehtnih argumentov za zavrnitev revizijskih očitkov o neizkazanosti izpolnjevanja referenčnega pogoja, je še toliko bolj jasno, da naročnik dolžnosti preverjanja ponudbe izbranega ponudnika ni izvedel na način, da bi si priskrbel zadostno mero informacij za ugotovitev, ali izbrani ponudnik predpisani referenčni pogoj izpolnjuje ali ne.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik preuranjeno, brez pridobitve ustreznih informacij v postopku preverjanja ponudbe, zaključil, da izbrani ponudnik obravnavani referenčni pogoj izpolnjuje in da je torej njegova ponudba dopustna. Četudi je namreč izbrani ponudnik pri dopolnjevanju ponudbe v zvezi z izkazovanjem referenčnega pogoja v celoti ravnal v skladu z naročnikovim pozivom in je naročniku predložil potrdili referenčnih naročnikov z navedbo investicijske vrednosti del, iz slednjih, kot priznava tudi naročnik sam, še vedno ni bilo mogoče ugotoviti, ali je zahteva po investicijski vrednosti del brez inštalacij ter opreme v višini 1 mio EUR izpolnjena ali ne.

Slednje bo moral zato naročnik v konkretnem primeru šele ugotoviti, posledično pa omenjeno vprašanje, ki se torej nanaša na naročnikove bodoče zaključke oziroma na še neugotovljena dejstva, ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije v tem postopku pravnega varstva.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kar nenazadnje priznava tudi sam, (vsaj) preuranjeno zaključil, da izbrani ponudnik omenjeni referenčni pogoj, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, izpolnjuje, posledično pa je (vsaj) preuranjeno ocenil njegovo ponudbo kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbi prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je (kljub razliki v navedbi objektov v zvezi z referencami kadra ter kljub opustitvi ugotovitve investicijske vrednosti del brez opreme in inštalacij) ocenil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je torej njegova ponudba dopustna, posledično pa mu je oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikov odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10. 7. 2017.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek javnega naročanja z izbiro najugodnejšega ponudnika, ponudbe pregleda ter navedbe v njih preveri na način, kot ga določa ZJN-3, pri tem pa naj ob upoštevanju določb ZJN-3 pridobi informacije, ki bodo dajale zadostno podlago za ugotovitev, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna ali ne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroška takse za predrevizijski in revizijski postopek, plačane v znesku 1.927,60 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 18. 7. 2017).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potreben strošek za postopek pravnega varstva priznala plačano takso v višini 1.927,60 EUR.

Glede na navedeno je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.927,60 EUR, in sicer v roku 15 dni, ki skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN teče od dneva prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25. 9. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- IEI, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor,
- Snaga, d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor,
- Inženiring biro, d.o.o., Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran