018-163/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-4/17; OKVIRNI SPORAZUM za dobavo prometne signalizacije in opreme na G+R cestah na območju RS SKLOP (1,2,3)«, ter na podlagi zahtevkov za revizijo vlagatelja SIGNACO d.o.o., Topole 51A, Mengeš (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja MEBLO SIGNALIZACIJA d.o.o. Nova Gorica, Kromberk, Industrijska cesta 5, Nova Gorica, ki ga po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 9. 2017

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri strank okvirnih sporazumov, kot izhaja iz treh dokumentov »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 10. 7. 2017, vsi pod št. 43001-328/2016/35 412.

4. Zahteva za povrnitev stroškov prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 12. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Na portalu javnih naročil je bilo obvestilo o naročilu objavljeno dne 24. 2. 2017, pod št. objave JN001403/2017-B01. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma s po enim ponudnikom za vsakega od treh razpisanih sklopov.

Dne 9. 5. 2017 je naročnik izdal tri dokumente »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 43001-328/2016/16 412, št. 43001-328/2016/17 412 in št. 43001-328/2016/18 412, ki so bili objavljeni na portalu javnih naročil dne 12. 5. 2017, pod št. objave JN001403/2017-ODL01, ter iz katerih izhaja, da je naročnik za sklenitev okvirnega sporazuma v vseh treh sklopih izbral ponudnika ELECTRUM d.o.o.. Dne 23. 5. 2017 je nato naročnik na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001403/2017/ODL01P1, objavil dokument »RAZVELJAVITEV ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 43001-328/2016/24, iz katerega izhaja, da razveljavlja vse tri prejšnje odločitve.

Dne 10. 7. 2017 je naročnik izdal tri dokumente »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, vse pod št. 43001-328/2016/35 412, ki so bili objavljeni na portalu javnih naročil dne 11. 7. 2017, pod št. objave JN001403/2017-ODL02, ter iz katerih izhaja, da je za sklenitev okvirnega sporazuma naročnik v vseh treh sklopih ponovno izbral ponudnika ELECTRUM d.o.o., Šratovci 57, Radenci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitev še izhaja, da so bile ponudbe najprej preverjene, če po vsebini ustrezajo predmetu naročila in če izpolnjujejo pogoje ter zahteve, nato pa razvrščene po ugodnosti v skladu z razpisanimi merili za izbiro najugodnejšega ponudnika. Iz odločitve v zvezi s sklopom 1 še izhaja, da je naročnik kot nedopustno izključil (zavrnil) ponudbo ponudnika GRADBENIŠTVO PRESTOR d.o.o., vse ostale ponudbe za vse tri sklope pa štel kot dopustne.

Prvi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika zoper odločitev naročnika o sklenitvi okvirnega sporazuma v sklopu 2 dne 20. 7. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga razveljavitev odločitve in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih pogojev, saj v registru certificiranih znakov in drogov (www.zag.si/certifikati) nima vpisanega znaka dimenzije 1200 x 120 mm ter drogov premera 88,9 in 102 mm (pač pa le cev premera 63 mm). Izbrani ponudnik je sicer v obrazložitvi navedel, da izdeluje znak Andrejev križ dimenzij 1200 x 600 mm in 1200 x 900 mm, s čimer je potrdil, da ne izdeluje tega znaka v zahtevani dimenziji 1200 x 120 mm, kot je bilo predpisano s strani naročnika. Prvi vlagatelj meni, da iz dosedanjih praks naročnika izhaja naročnikova diskriminatorna in neenakopravna obravnava ponudnikov, ne samo v predmetnem postopku. V nadaljevanju zatrjuje še, da iz vpogleda v register ZAG d.d. izhaja, da tudi drugouvrščeni ponudnik Petrič d.o.o. in tretjeuvrščeni ponudnik Meblo signalizacija d.o.o. nimata vpisanih zahtevanih znakov iz naročnikovega popisa. Posledično naj bi bile zato nedopustne vse ponudbe, razen ponudba prvega vlagatelja.

Drugi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbi izbranega in drugouvrščenega ponudnika Petrič d.o.o. zoper vse tri odločitve naročnika o sklenitvi okvirnih sporazumov dne 21. 7. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga razveljavitev izpodbijanih odločitev in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi neustreznosti ponujenega predmeta nedopustna; iz certifikata izbranega ponudnika, pridobljenega pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ki predstavlja zahtevano dokazilo – certifikat o skladnosti (CE) za vso vertikalno prometno signalizacijo) naj bi izhajalo, da izbrani ponudnik v obsegu certifikata nima proizvoda, ki bi bil prometni znak dimenzije oz. tipa 1204 in 1204-1 – Andrejev križ, ki je sicer nedvomno predmet naročila. Drugi vlagatelj izpostavlja tudi nezakonitost pozivanja na dopolnitve oz. pojasnila ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila, pri čemer meni, da odsotnost oz. neobstoj certifikata in izjave o lastnostih za prometni znak Andrejev križ nikakor ne pomeni očitne napake, z odgovorom izbranega ponudnika (da ne ponuja znaka Andrejev križ v obliki križa, temveč kot tablo, ki je zaobsežena v certifikatu) pa je prišlo do nedopustnega posega v ponudbo, saj ni mogoče preveriti, kaj je bilo prvotno ponujeno. Še dodatno, izvedba Andrejevega križa kot table ni v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/2015; v nadaljevanju: Pravilnik) in s tem z zahtevami naročnika. Drugi vlagatelj se pri tem sklicuje na pojasnilo Direktorata za kopenski promet Ministrstva za infrastrukturo z dne 17. 7. 2017 ter dodaja, da ima oblika Andrejevega križa poseben pomen (enako kot znak STOP), saj gre za znak, ki opozarja na resno nevarnost, in zaradi oblike je znak že na daleč razpoznaven iz vseh smeri, iz katerih bi ga lahko gledal voznik. Drugi vlagatelj izpostavlja še, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi iz razloga neustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, saj je izbrani ponudnik predložil menico in menično izjavo, ki ju v nasprotju z zahtevami naročnika ni podpisal zakoniti zastopnik izdajatelja, temveč prokurist. V nadaljevanju drugi vlagatelj zatrjuje tudi nedopustnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika, pri čemer zatrjuje, da se naročnikova kršitev nanaša na presojo ustreznosti ponujeni prometnih znakov v pozicijah 9, 10, 12, 14, 28, 32, 49, 50, 51, 58, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 69, 74, 75, 76, 79, 80, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 130, 131, 132, 134, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 149, 150, 151, 152, 153 in 154. V zvezi s prometnima znakoma v pozicijah 9 in 10 (Andrejev križ) drugi vlagatelj podaja smiselno enake navedbe kot za te prometne znake v ponudbi izbranega ponudnika. V zvezi s preostalimi navedenimi prometnimi znaki drugi vlagatelj kot problematično izpostavlja, da ponudnik ni predložil izjav o lastnostih oz. le-te niso veljavne/upoštevne, zaradi česar bi morala biti ponudba izločena oz. zavrnjena kot nedopustna. Drugi vlagatelj naročniku očita še kršitev pravice do vpogleda s tem, ko je naročnik prekril vse priložene certifikate in izjave o lastnostih v obeh vpogledanih ponudbah. Predlaga, naj mu Državna revizijska komisija omogoči vpogled v (tudi to) dokumentacijo, oziroma, naj Državna revizijska komisija sama vpogleda v dokumentacijo in se prepriča o zatrjevanih kršitvah.

Izbrani ponudnik se je o navedbah prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 31. 7. 2017. Meni, da z odgovorom glede tehničnih karakteristik ponujenega blaga ni spreminjal svoje ponudbe, temveč zgolj podal pojasnila. Znak Andrejev križ, kakršnega izdeluje, v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in veljavne zakonodaje – v Pravilniku naj ne bi bilo določeno, kako naj se znak z vsebino Andrejev križ izvede (npr. le v načinu »samo prečke« in ne kot tabla). V katerikoli drugi izvedbi spornih dveh znakov tehnično ni mogoče zadostiti pogoju vetrne obremenitve WL5 in WL8 in zagotoviti nespremenjene oblike in izgleda, kot jo zahteva Pravilnik, z obzirom na zahtevano obrobo za ojačitev znaka. V zvezi z očitkom glede neustreznih drogov izbrani ponudnik pojasnjuje, da se za postavitev prometnih znakov uporablja drog fi 63 mm x 2 mm; za ostale drogove je naročnik v obrazložitvi z dne 17. 3. 2017 podal pojasnila, da se bo dokazilo o ustreznosti (certifikat) za vroče cinkane konstrukcije (tj. tudi za drogove fi 88,9 mm x 2,5 mm in fi 102 mm x 2,5 mm) zahtevalo pred vgradnjo.

Izbrani ponudnik se je o navedbah drugega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 31. 7. 2017. V delu, ki se nanaša na očitke glede znaka Andrejev križ, podaja smiselno enako obrazložitev kot v primeru izjasnitve do navedb prvega vlagatelja. V zvezi z očitkom drugega vlagatelja o neustreznem finančnem zavarovanju pa pojasnjuje, da ima prokurist, hkrati ustanovitelj in solastnik, v družbi vsa pooblastila, tudi za podpisovanje finančnih zavarovanj, menic ipd. To izhaja iz sklepa o vpisu v sodni register, notarskega zapisa in pogodbe o prokuri, kar je vse javno objavljeno in je naročnik to lahko preveril.

Naročnik je dne 16. 8. 2017 sprejel sklep, št. 43001-328/2016/50, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Zavrača očitke o nedopustnem pozivanju na dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe izbranega ponudnika – tudi z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je k dopolnitvi pozval tudi druge ponudnike. Prvi vlagatelj naj bi zavajajoče sklepal, da je bil primarno ponujen prometni znak Andrejev križ, ki ni izdelan na podlagi, in posledično sklepa, da je bila ponudba v tem delu nedopustno spremenjena. Naročnik navaja, da Pravilnik spornega znaka podrobno dimenzijsko oz. geometrijsko ne definira, na podlagi česar je ponudnike po pregledu vseh ponudb v zvezi z določenimi certifikati in ostalimi nejasnostmi pozval k dodatnim pojasnilom oz. dokazilom. Izbrani ponudnik je pri tem pojasnil, na kakšen način izdeluje sporni prometni znak. Naročnik trdi, da takšna izvedba ni v nasprotju s Pravilnikom in z razpisnimi pogoji; pri tem se sklicuje na osmi odstavek 8. člena Pravilnika, skladno s katerim sme biti znak – če je treba pomen prometnega znaka izredno poudariti – na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči. Enako naj bi potrjeval dopis Ministrstva za infrastrukturo, na katerega se sicer sklicuje vlagatelj. Takšna izvedba prometnega znaka je zato v primerjavi s postavitvijo zgolj dveh krakov brez podlage bolj učinkovita in zaželena, za ponudnike pa celo dražja, saj se pri izdelavi porabi več materiala. Tudi že v preteklih letih se je zato ta znak izdeloval izključno na podlagi, zaradi boljše vidnosti, in ne samostojno. V zvezi z očitkom glede neustreznih drogov naročnik meni, da prvi vlagatelj napačno interpretira zahteve razpisne dokumentacije oz. neutemeljeno širi obseg zahtev. Naročnik pojasnjuje, da so morali ponudniki predložiti certifikat in izjavo o skladnosti o lastnostih (le) za vso vertikalno prometno signalizacijo. Nosilni drogovi prometnih znakov ne spadajo pod vertikalno prometno signalizacijo, ampak predstavljajo konstrukcijo, na katero je znak pritrjen – za te konstrukcije (in drogove) bo naročnik dokazila preverjal pred vgradnjo.

Naročnik je dne 16. 8. 2017 sprejel sklep, št. 43001-328/2016/49, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Pri tem v zvezi z očitki glede nedopustnega pozivanja izbranega ponudnika in glede neustreznega ponujenega prometnega znaka Andrejev križ v ponudbah izbranega in drugouvrščenega ponudnika navaja smiselno enake razloge za neutemeljenost zahtevka za revizijo, kot jih je navedel v obrazložitvi odločitve, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. V zvezi z očitkom drugega vlagatelja o neustreznem finančnem zavarovanju v ponudbi izbranega ponudnika naročnik meni, da je bilo zavarovanje izpolnjeno in podpisano tako, da ga bo naročnik v primeru nastanka škode, ki opravičuje njegovo vnovčenje, lahko uspešno unovčil. Ker prokurist zastopa in predstavlja družbo navzven enako kot zakoniti zastopnik, je unovčljiva tudi menica, ki jo je podpisal, to pa je bil namen predmetne zahteve po predložitvi menice. V zvezi z navedbami o nedopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika naročnik ugotavlja še (kar naj bi potrjeval tudi certifikacijski organ), da so manjši znaki zajeti v obsegu certifikata, zato ponudnik lahko predloži izjave o lastnostih tudi zanje. V zvezi z očitki o kršitvah pravice do vpogleda naročnik meni, da je iz zahtevka očitno, da želi drugi vlagatelj splošno brskati po ponudbi izbranega ponudnika z namenom iskanja morebitnih neskladnosti, kar pa ni namen vpogleda. Namen je namreč v tam, da vlagatelj pridobi dokazila za kršitve, ki jih navaja v zahtevku. Ker je drugi vlagatelj za vse navedene kršitve že sam navedel, da razpolaga z dokazili, je treba ugotoviti, da bi bil vpogled namenjen nedopustnim namenom.

Prvi vlagatelj se je v vlogi z dne 21. 8. 2017 opredelil do navedb naročnika, pri čemer je vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogama z dne 21. 8. 2017 in 23. 8. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Drugi vlagatelj se je v vlogi z dne 24. 8. 2017 opredelil do navedb naročnika v zvezi s spornim prometnim znakom Andrejev križ, do navedb o nedopustnem dopolnjevanju oz. spreminjanju ponudbe ter o navedbah glede ponudbe drugouvrščenega ponudnika, pri čemer je vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je drugouvrščenemu ponudniku Petrič d.o.o. z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, ki bi omogočila seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, poslala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Ponudnik je navedeno prejel dne 7. 9. 2017, o navedbah v zahtevku za revizijo pa se ni izjasnil.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da prvi vlagatelj v zvezi z (ne)dopustnostjo ponudb drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika (tj. ponudnika Petrič d.o.o. in drugega vlagatelja) zgolj pavšalno navaja, da iz vpogleda v register Zavoda za gradbeništvo Slovenije izhaja, da »noben od ponudnikov nima vpisanih zahtevanih znakov iz naročnikovega popisa«, ter da je »vlagatelj sploh edini, kateri izpolnjuje tehnične pogoje naročnika in nihče drug od ostalih ponudnikov«. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo, na podlagi 7. in 212. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, določno in konkretizirano navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, ter predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva izkazuje oziroma dokazuje. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati (primerjaj tudi 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj je torej tisti, ki bi moral v konkretnem primeru ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena, ki je na njem, v zahtevku za revizijo konkretizirano zatrjevati in dokazati, kateri znaki v ponudbi posameznega ponudnika naj ne bi bili skladni z naročnikovimi zahtevami. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj svojemu trditveno – dokaznem bremenu v tem primeru ni zadostil, saj v zahtevku za revizijo, v zvezi dopustnostjo ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika, ni niti navedel konkretnih dejstev. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, na tem mestu obravnavane navedbe prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljene.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija se do s tem povezanih očitkov prvega vlagatelja ni opredeljevala, ker ta v tem delu ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika in s tem ne izkazuje (več) aktivne legitimacije, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Prvi vlagatelj namreč ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z oceno, da sta ponudbi drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika dopustni, zato tudi če bi se izkazalo, da so njegove navedbe glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika utemeljene, prvi vlagatelj nima (več) možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi (domnevnih) kršitev naročnika ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja naprej obravnavala v delu, ki se nanaša na zatrjevano nedopustnost ponudb izbranega in drugouvrščenega ponudnika Petrič d.o.o. zaradi domnevno neustreznih ponujenih prometnih znakov tipa 1204 in 1204-1 (Andrejev križ).

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve glede predmeta naročila določil v dokumentu »TEHNIČNI POGOJI ZA PROMETNO SIGNALIZACIJO, PROMETNA OGLEDALA IN POGOJI DOBAVE« (v nadaljevanju: Tehnični pogoji). Skladno s poglavjem 2.0 »TEHNIČNE ZAHTEVE« mora vertikalna prometna signalizacija »izpolnjevati vse zahteve, predpisane s Pravilnikom […], in določene zahteve za izdelavo in preiskavo prometnih znakov na cestah, ki jih določa SIST EN 12899-1, ter zahteve, ki jih določajo ti tehnični pogoji«. V poglavju 8. »ZAHTEVE ZA DODATNA DOKAZILA, IZJAVE IN PRILOGE« je naročnik določil, da morajo ponudniki poleg upoštevanja zahtev razpisne dokumentacije in Tehničnih pogojev v ponudbi med drugim priložiti »Certifikat in izjavo o skladnosti (znak CE) pridobljen pri evropski certifikacijski službi, katera je pooblaščena za preverjanje skladnosti izdelkov s tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo za vso vertikalno prometno signalizacijo.« (točka 8.1).

V dokumentu »NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDBE« pod točko 4.1.4 »Specifikacija naročila in predračun« je naročnik navedel:
»V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila za ponujeni sklop (Tehnični pogoji za prometno signalizacijo, prometna ogledala in pogoji dobave, Popis del, Opis naročila in zahtevano iz 8. točke Tehničnih pogojev) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila oz. sklopa. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (cene v popisu blaga). […]«

Med strankama sporna prometna znaka sta opredeljeni v dokumentu »POPIS OPREME po sklopih za 4 leta« (v nadaljevanju: Popis):
- pod zap. št. 9: šifra znaka »1204, 1204-1 (Andrejev križ)«, tip folije »TIP II(RA2)«, dimenzija »1200x120« ter
- pod zap. št. 10: šifra znaka »1204, 1204-1 (Andrejev križ)«, tip folije »TIP III(RA3)«, dimenzija »1200x120«.
Šifri 1204 in 1204-1 predstavljata oznako prometnega znaka iz preglednice v prvem odstavku 13. člena Pravilnika, ki za znake za nevarnost določa še obliko, barvo, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavitve. Obravnavana znaka skladno z navedenim označujeta prehod ceste čez enotirno (1204) oziroma dvotirno (1204-1) železniško progo v isti ravnini, ki je nezavarovan ali zavarovan samo z svetlobnim prometnim znakom. Oblika, barva in pomen znaka so predstavljeni s skico, iz katere je razvidno, da je zasnova znaka križ iz dveh krakov, ki oklepata kot 45°, bele osnovne barve z barvnim robom rdeče barve. V spremljajočem besedilu je določena velikost posameznega kraka (1200 x 120 mm), širina barvnega roba (30 mm) ter za znak 1204-1 razmik med kraki (enak širini kraka).

Naročnik je pri pregledu ponudb izbranega ponudnika ugotovil, da iz priloženega certifikata o nespremenljivosti lastnosti in izjave o lastnostih ni razvidno, ali ponudnik razpolaga s tovrstnim dokazilom (zahtevanim v 8. točki Tehničnih pogojev) za prometna znaka s šifro 1204 in 1204 1. Enako je naročnik ugotovil tudi v zvezi s ponudbama drugouvrščenega ponudnika (v tem primeru se ugotovitev naročnika nanaša še na nekatere druge prometne znake) ter ponudnika Signaco d.o.o. (prvega vlagatelja), v zvezi s ponudbo drugega vlagatelja pa je naročnik smiselno enako ugotovil v zvezi s prometnim znakom 2103 »prednostna cesta«. Skladno z navedenim je naročnik vse omenjene ponudnike dne 5. 6. 2017 (z dopisi št. 43001-328/2016/25, 43001-328/2016/29, 43001-328/2016/28 in 43001-328/2016/27) pozval na predložitev pojasnil oziroma dodatnih dokazil glede obstoja certifikata o nespremenljivosti lastnosti in izjave o lastnosti za izpostavljene prometne znake. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ne more pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da so bili naročnikovi pozivi (vsem ponudnikom z istovrstno pomanjkljivostjo v ponudbi) neskladni z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim lahko v primeru če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Ne glede na to, ali pojasnilo izbranega ponudnika in pojasnilo ter dopolnitev ponudbe drugouvrščenega ponudnika predstavlja nedopustno spremembo ponudbe glede na določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (skladno s katerim ponudnik – razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba – ne sme dopolnjevati ali popravljati med drugim tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila), pa je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da oba ta ponudnika sporna prometna znaka 1204 in 1204-1 (Andrejev križ) izdelujeta ter ponujata kot (pravokotno) tablo in ne kot križ. Ob pregledu ponudbe in pojasnil (dopolnitve) ponudbe drugouvrščenega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik na podlagi prejetih informacij niti ni mogel nedvoumno ugotoviti, na kakšen način sta izdelana sporna prometna znaka in v tem oziru zlasti ne tega, ali ponudnik za ta prometna znaka izkazuje izpolnjevanje zahtev iz Tehničnih pogojev. Drugouvrščeni ponudnik je v odgovoru na poziv naročnika na predložitev dodatnih dokazil pojasnil, da je za sporna znaka predložena »Izjava o lastnostih št. RA2-WL8 in RA3-WL8 ki spada pod 1404-CPR-2284«; navedeni izjavi o lastnostih sta bili sicer del ponudbe in sta se nanašali na prometne znake z obliko krog, trikotnik, pravokotnik in kvadrat. Vendar pa je drugouvrščeni ponudnik v odgovoru na naročnikov poziv priložil tudi izjavi o lastnostih št. RA2-WL8 in RA3-WL8, ki pa se od tistih v ponudbi razlikujeta, saj se nanašata zgolj na Andrejev križ (1204, 1204-1) in ne na vse druge (oblike) prometnih znakov, na katere sta se nanašali izjavi z enako označbo, predloženi v ponudbi. V obravnavanem primeru tudi ob upoštevanju skopih navedb naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je naročnik ocenil, da sta sporna prometna znaka skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V tem smislu je zato drugi vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije uspel izkazati utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na naročnikovo oceno dopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika.

Po drugi strani pa ob pregledu ponudbe in pojasnil (dopolnitve) ponudbe izbranega ponudnika način izvedbe ponujenih tabel, ki je med strankama nesporen, izhaja tudi iz pojasnila izbranega ponudnika z dne 12. 6. 2017, s katerim se je ta odzval na naročnikov poziv z dne 5. 6. 2017: izbrani ponudnik je namreč izrecno navedel, da izdeluje znaka 1204 in 1204-1 z vsebino Andrejev križ kot tabli dimenzij 1200 x 600 mm oz. 1200 x 900 mm, kateri sta zajeti v obsegu certifikata o nespremenljivosti lastnosti (št. 1404-CPR-2194) in v ustrezajoči izjavi o lastnostih (št. E12/06) – oboje je bilo predloženo že v ponudbi. Tak način izvedbe obeh znakov je izbrani ponudnik potrdil tudi v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Med strankama torej ostaja sporno, ali je izbrani ponudnik s ponudbo prometnih znakov 1204 in 1204-1, izdelanimi v obliki pravokotne table in ne v zasnovi križa, ponudil predmet naročila skladno z zahtevami naročnika. Državna revizijska komisija pritrjuje drugemu vlagatelju v tem, da prometna znaka, kot jih v spornem delu ponuja izbrani ponudnik, odstopata od zahtev, kakršne je postavil naročnik – kot že pojasnjeno, je naročnik v Popisu sporne znake določil z navedbo »1204, 1204-1 (Andrejev križ)«, z dimenzijami »1200 x 120«, pri čemer morajo biti ti znaki skladni s Pravilnikom. Za presojo skladnosti ponujenih prometnih znakov ni bistveno naročnikovo stališče o tem, da Pravilnik teh znakov podrobno dimenzijsko oz. geometrijsko ne definira: besedilo v preglednici v prvem odstavku 13. člena Pravilnika resda ne vsebuje izrecne navedbe prav vseh geometrijskih in dimenzijskih lastnosti prometnih znakov, vendar pa navedeno še ne pomeni, da Pravilnik znakov (sploh) ne definira; z nazivom, opisom in skico znaka ter navedbami dimenzij so posamezni znaki zadostno opredeljeni, v primeru spornih znakov (1204, 1204-1) pa to narekuje zaključek o načinu izvedbe teh znakov v zasnovi križa in ne kot pravokotne table. Navedeno je bilo navsezadnje poudarjeno tudi v sami dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je pri posameznih prometnih znakih poleg oznake prometnega znaka pripisana oblika znaka (npr. trikotnik, pravokotnik, osemkotnik, kvadrat, krog, Andrejev križ…).

Drugi vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje še na dopis Direktorata za kopenski promet Ministrstva za infrastrukturo (tj. naročnika), št. 007-278/2010/655-02111217, z dne 17. 7. 2017, v katerem Direktorat podaja »pojasnilo izvedbe prometnega znaka 1204«. Iz dopisa je tako razvidno pojasnilo, da je s Pravilnikom predpisana nova oblika prometnega znaka 1204, ki je usklajena s Konvencijo o prometnih znakih (Uradni list RS, št. 77/2010, 15/2016). V dopisu je nadalje naveden opis oblike in barve prometnega znaka (»[…] Zasnova je križ, katerega kraka oklepata kot 45°, velikost posameznega kraka pa je 1200 x 120 mm. Osnovna barva znaka je bela, širina barvnega roba krakov je 30 mm.«) ter navedba, da se prometni znak »uporablja v predpisani obliki brez dodatnih ploskovnih nosilcev, razen v primeru uporabe določb 8. člena Pravilnika, ki se nanašajo na poudarjanje prometnih znakov«. Iz teh pojasnil torej izhaja stališče Direktorata (naročnika), da se prometni znak Andrejev križ skladno s Pravilnikom izvede v obliki oz. zasnovi križa, brez dodatnih ploskovnih nosilcev (kot so npr. pravokotne table).

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo izpostavlja, da opisano pojasnilo Direktorata za kopenski promet potrjuje možnost izvedbe znaka Andrejev križ tudi na podlagi. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku v tem, da dopis navaja tako možnost, ki je izrecno predvidena z osmim odstavkom 8. člena Pravilnika in skladno s katerim sme biti – v kolikor je treba pomen prometnega znaka izredno poudariti – prometni znak na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve, katere koeficient retrorefleksije ustreza razredu RA3; v tem primeru je na plošči tudi morebitna potrebna dopolnilna tabla. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval prometnih znakov, ki bi bili izvedeni na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči. Naročnik tudi ni določil dimenzij teh prometnih znakov 1200 x 600 mm oz. 1200 x 900 mm, kar bi ustrezalo izvedbi prometnih znakov 1204 in 1204-1 na pravokotni tabli (in kakršne nesporno ponuja izbrani ponudnik). Tudi v kolikor bi bilo v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je naročnik dopustil izvedbo spornih prometnih znakov na način iz osmega odstavka 8. člena Pravilnika, pa bi bilo še dodatno potrebno pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika in kasnejših pojasnil oz. dopolnitev (zlasti dopisa in dopisu priloženih skic prometnih znakov) ni razvidno, da bi izbrani ponudnik za sporna znaka predvidel način izvedbe na pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve.

Ob upoštevanju vsebine Pravilnika ne more biti upoštevno niti sklicevanje naročnika na to, da so se v preteklosti ti znaki izdelovali izključno na podlagi – drugi vlagatelj pravilno opozarja, da je (prej veljavni) Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000 s sprem.) za razliko od (trenutno veljavnega) Pravilnika izrecno dopuščal, da sme biti znak Andrejev križ zaradi boljše vidnosti izveden tudi na belem nesvetlečem ozadju, oziroma, da sme biti tak prometni znak narisan na pravokotniku bele barve (32. točka 7. člena in 1. točka 12. člena).

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj uspel prepričljivo izkazati tudi, da je naročnik napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot skladno z zahtevami lastne dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na prometna znaka 1204 in 1204-1 (Andrejev križ), posledično pa tudi to, da je naročnik z izborom ponudbe izbranega ponudnika kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikove odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma za vse tri izpodbijane sklope, kot izhaja iz dokumentov »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 10. 7. 2017, vsi pod št. 43001-328/2016/35 412.

Ker že obravnavane ugotovitve narekujejo ugoditev revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala navedb tega vlagatelja, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve v zvezi s ponudbama izbranega in drugouvrščenega ponudnika; obravnava teh revizijskih navedb ne bi mogla v ničemer več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija se prav tako ni opredeljevala posebej do zatrjevanih kršitev drugega vlagatelja o kršitvi pravice do vpogleda v ponudbo izbranega in drugouvrščenega ponudnika, je pa skladno s predlogom drugega vlagatelja v relevantne dele dokumentacije vpogledala sama.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-3, zlasti pa upoštevati obveznosti iz petega odstavka 90. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 24. 8. 2017 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja in za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) skupno 6.180 točk, vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.702,34 EUR. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 24. 8. 2017, saj v konkretnem primeru ta strošek ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 24. 8. 2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Prav tako Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala presežka izdatkov v pavšalnem znesku, za katerih priznanje glede na vrednost spora v Odvetniški tarifi ni podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da sta vlagatelja preplačala zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj sta (sicer skladno s pravnim poukom naročnika) plačala takso v višini 13.944,67 EUR (prvi vlagatelj) oz. 41.857,17 EUR (drugi vlagatelj).

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, ampak na izbor gospodarskih subjektov, s katerimi bo naročnik po posameznih sklopih sklenil okvirni sporazum, zato bi morala vlagatelja za zahtevek za revizijo plačati po 1.000,00 EUR takse. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse, in sicer prvemu vlagatelju v znesku 12.944,67 EUR in drugemu vlagatelju v znesku 40.857,17 EUR.

V Ljubljani, dne 21. 9. 2017
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- SIGNACO d.o.o., Topole 51A, 1234 Mengeš,
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- ELECTRUM d.o.o., Šratovci 57, 9252 Radenci,
- PETRIČ d.o.o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba Državne revizijske komisije.

Natisni stran