018-153/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-153/2017-5Datum sprejema: 20. 9. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena ter 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga skupaj vložili (1) Siemens AG Österreich, Siemensstrasse 90, Dunaj (2) Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana in (3) Ostria, d.o.o., Sojerjeva 40, Ljubljana, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.9.2017
odločila:
1. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v naslednje dele ponudbe izbranega ponudnika:
– Tabela 1 – Mala postaja,
– Tabela 2 – Cenik rez. delov,
– Tabela 3 – Strošek izvedbe,
– Tabela 4a – LCC vzdrževanja,
– Tabela 4b – LCC storitve,
– simulacija ponudbene cene po ceniku iz Tabele 1 – Mala postaja za referenčno majhno postajo Ribnica.
Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo vlagatelja.
2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.11.2016, pod št. objave JN007011/2016, in v Uradnem listu EU dne 5.11.2016, pod št. objave 2016/S 214-389331.
Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 29.6.2017 objavil odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana, (2) SŽ - ŽGP Ljubljana, d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana in (3) AŽD Praha, s.r.o., Žirovnická 3146/2, Praga (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila prejela več točk kot vlagateljeva dopustna ponudba.
Vlagatelj je z vlogo z dne 11.7.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ker je izbranemu ponudniku pred izvedbo vpogleda omogočil pregled njegove ponudbe in ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v obvezne priloge izbranega ponudnika, navedene v Knjigi 4 – Podpora vzdrževanju (in sicer od Priloge 1 do 5 ter simulacijo ponudbene cene za postajo Ribnica), ter v del ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazuje specifikacijo ponujenega blaga. Posledično vlagatelj ne more preveriti, ali je izbrani ponudnik kršil 86. člen ZJN-3 in ali izpolnjuje razpisne pogoje, vlagatelju pa je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik odločitev o oddaji naročila pomanjkljivo obrazložil in da je ponudba izbranega ponudnika (iz več razlogov) nedopustna.
Izbrani ponudnik v vlogi z dne 17.7.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, pojasnjuje, da je pred izvedbo vpogleda v njegovo ponudbo zgolj preveril, ali je naročnik zakril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da podatkov, določenih v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, ni označil kot poslovno skrivnost, vlagatelju pa je bil omogočen vpogled v ponudbeni predračun. Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji predložil izpolnjene tabele oz. priloge, navedene v Knjigi 4 – Podpora vzdrževanju. Te tabele prikazujejo kalkulativne elemente, zato so skladno z določili predloženega akta in določili veljavne zakonodaje poslovna skrivnost, saj bi z razkritjem teh podatkov nepooblaščenim tretjim osebam prišlo do ogromne poslovne škode in izgube tehnično/ekonomske prednosti pred ostalimi ponudniki na ostalih morebitnih razpisih. Prav tako del ponudbe, v katerem so ponudniki podrobno predstavili lastne tehnične rešitve in tehnologije, predstavlja zaupen podatek po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke o nedopustnosti njegove ponudbe.
Naročnik je dne 28.7.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je pred izvedbo vpogleda izbranemu ponudniku omogočil preveritev ustreznosti varovanja podatkov, zato da naročnik v prihodnosti ne bo deležen očitkov o neustreznem zakrivanju podatkov. Vlagatelju je bil onemogočen vpogled v tehnološko rešitev, ki jo je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost, medtem ko mu je bil omogočen vpogled v specifikacijo blaga oz. specifikacijo ponudbe, ki izhaja iz ponudbenega predračuna. Na vpogledu vlagatelj ni zahteval vpogleda v tabele, ki jih izpostavlja v zahtevku za revizijo, niti ni oporekal poteku vpogleda. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v obrazec Ponudba in v podatke, ki so relevantni za razvrstitev ponudb v okviru meril. Vlagatelj ni pojasnil, kako naj bi očitana kršitev pravice do vpogleda vplivala na njegov pravni položaj. Vlagatelj ne zatrjuje, da je ugodnejši od izbranega ponudnika, ampak zatrjuje zgolj, da bi lahko na podlagi spornih podatkov preveril, ali je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Vlagatelj z očitki o neobičajno nizki ponudbi ne bi mogel uspeti, zato tudi ne more uspeti z očitki o kršitvi pravice do vpogleda. Naročnik zavrača tudi očitke o pomanjkljivi obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in očitke, da je izbral nedopustno ponudbo.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.8.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 9.8.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.
Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v (del) ponudbe izbranega ponudnika. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je zaradi nezakonito onemogočenega vpogleda v (del) ponudbe izbranega ponudnika onemogočeno učinkovito pravno varstvo, ni mogoče slediti navedbam naročnika, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, v čem naj bi domnevna kršitev pravice do vpogleda vplivala na njegov pravni položaj. Vlagatelj bi se namreč na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika lahko seznanil s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripravil zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost odločitve o oddaji naročila in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila (prim. 14. člen ZPVPJN), ter posledično dosegel razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila.
Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.
Naročnik v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so (ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3) javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 dalje določa, da naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za poslovno skrivnost, skladno s prvim in drugim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), kot tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).
Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma (bodisi subjektivne bodisi objektivne) poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni, pri čemer lahko ponudnik kot poslovno skrivnost označi tudi podatke, ki so manj pomembni. Vendar pa ponudnik podatkov, ki so po zakonu javni (npr. podatki, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), ne more določiti kot poslovno skrivnost. Povedano drugače, ne glede na ponudnikovo oznako podatkov, določenih v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, za poslovno skrivnost, so ti podatki javni, ker tako določa zakon. Zato mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3 presoditi, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kar vključuje tudi podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3) mora naročnik oznako poslovna skrivnost spregledati in omogočiti vpogled v (javne) podatke.
V obravnavanem primeru je vlagatelj po objavi odločitve o oddaji naročila z vlogo z dne 3.7.2017 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zlasti v »[…] količine iz specifikacije, cene na enoto (za osnovno in vzdrževalno pogodbo), vrednost posameznih postavk (za osnovno in vzdrževalno pogodbo), skupno vrednost iz ponudbe in ostalih vrednosti relevantnih za ocenjevanje, […] korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, celotno tehnično dokumentacijo […]«. Naročnik je dne 6.7.2017 vlagatelju omogočil vpogled v (del) ponudbe izbranega ponudnika ter o poteku vpogleda sestavil Zapisnik o vpogledu z dne 6.7.2017.
Med strankama je nesporno, da je naročnik izbranemu ponudniku pred izvedbo vpogleda omogočil vpogled oz. »pregled« njegove ponudbe. Vendar navedenega ni mogoče razumeti na način, da je izbrani ponudnik na podlagi 35. člena ZJN-3 vpogledal v svojo ponudbo, kot to zatrjuje vlagatelj. Kot izhaja iz navedb naročnika in izbranega ponudnika, je naročnik omogočil izbranemu ponudniku, da se je pred izvedbo vpogleda seznani, katere podatke bo naročnik varoval kot poslovno skrivnost oz. katerih podatkov naročnik vlagatelju ne bo razkril. ZJN-3 sicer ne določa, da mora naročnik obvestiti izbranega ponudnika o izvedbi vpogleda in da mu mora omogočiti, da se seznani, katere podatke bo naročnik na vpogledu varoval kot poslovno skrivnost, vendar pa navedenega ZJN-3 naročniku tudi ne prepoveduje. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da revizijski očitki v zvezi z domnevnim vpogledom izbranega ponudnika v svojo ponudbo niso utemeljeni.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je bil neopravičeno onemogočen vpogled v tehnične specifikacije ponujenega predmeta, tabele od 1 do 4b ter v simulacijo ponudbene cene po ceniku iz Tabele 1 za referenčno majhno postajo Ribnica. Da vlagatelju v navedene podatke vpogled ni bil onemogočen, med strankama ni sporno. Pritrditi gre sicer naročniku, da iz Zapisnika o vpogledu z dne 6.7.2017 ni razvidno, da bi vlagatelj na vpogledu zahteval vpogled v tabele od 1 do 4b, prav tako iz Zapisnika o vpogledu z dne 6.7.2017 ne izhaja, da bi vlagatelj ugovarjal poteku vpogleda. Vendar navedeno za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja ni relevantno. Vlagatelj je namreč z vlogo z dne 3.7.2017 zahteval vpogled v cene na enoto in vrednost posameznih postavk tako za osnovno kot vzdrževalno pogodbo ter v podatke, relevantne za ocenjevanje ponudb, kar, kot bo to razvidno v nadaljevanju, pomeni, da je vlagatelj z vlogo z dne 3.7.2017 zahteval vpogled tudi v tabele od 1 do 4b. Iz zakonskih določb ne izhaja vlagateljeva obveznost, da na vpogledu (ponovno) zahteva vpogled v dokumentacijo, v katero je s predhodno vlogo že zahteval vpogled, kot tudi ne obveznost, da naročnika na vpogledu opozori na (domnevno) kršitev pravice do vpogleda.
Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da so tabele od 1 do 4b, simulacija ponudbene cene za referenčno majhno postajo Ribnica in tehnične specifikacije ponujenega predmeta v ponudbi izbranega ponudnika označeni z oznako »poslovna skrivnost« oz. da jih izbrani ponudnik šteje za poslovno skrivnost. V nadaljevanju je zato potrebno presoditi, ali je bil naročnik v obravnavanem primeru zaradi oznake poslovna skrivnost dolžan varovati izpostavljene podatke ali pa je bil dolžan zaradi določitve podatkov, ki ji ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost, spregledati oznako »poslovna skrivnost« in vlagatelju omogočiti vpogled v te podatke.
Pred presojo, ali bi naročnik moral vlagatelju omogočiti vpogled v tabele od 1 do 4b, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, gre pojasniti, da je predmet javnega naročila vgradnja SV naprav in sistema za daljinsko vodenje prometa (v nadaljevanju: SV sistem) ter podpora vzdrževanju SV sistema. Za namen izvedbe vgradnje SV sistema bo z izbranim ponudnikom sklenjena pogodba o izvedbi vgradnje (oz. osnovna pogodba), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudniki so ponudbene cene za vgradnjo SV sistema predstavili v ponudbenem predračunu, ki ga je naročnik vnaprej pripravil v Knjigi 5, ki je del dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Že na tem mestu gre pojasniti, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbeni predračun za izvedbo vgradnje SV sistema, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika.
Predmet javnega naročila je (poleg vgradnje SV sistema) tudi podpora vzdrževanju (vgrajenega) SV sistema, v ta namen bo z izbranim ponudnikom sklenjena Pogodba o izvajanju podpore vzdrževanja, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (glej Knjiga 2 – Pogodba). S slednjo pogodbo se bo izbrani ponudnik (za dobo 20 let od uvedbe v delo) zavezal k nudenju podpore izvajanja vzdrževanja vseh dobavljenih elementov in SV sistema ter k izvedbi potrebne obnove in nadgradnje vgrajene opreme zaradi sprememb na podsistemu Infrastruktura na podlagi vsakokratnega posebnega naročila s strani naročnika (2. in 3. člen Pogodba o izvajanju podpore vzdrževanja). Izbrani ponudnik bo dolžan izvajati podporo izvajanju preventivnega in korektivnega vzdrževanja v skladu z zahtevami, opredeljenimi v Knjigi 4 – Vzdrževanje, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in določili Pogodbe o izvajanju podpore vzdrževanja. Izbrani ponudnik bo tako zavezan za dobavo rezervnih delov in opreme (komponent), potrebnih za zagotavljanje nemotenega obratovanja SV naprav, po seznamu Tabela 4a – LCC Vzdrževanja, za izvajanje storitev za podporo preventivnemu in korektivnemu vzdrževanju v skladu s Tabelo 4b – LCC storitve, prav tako bo izvajalec zavezan (skleniti posebno pogodbo in) izvesti obnove in nadgradnje po ceniku iz Tabele 1 – Mala Postaja na podlagi vsakokratnega naročnikovega posebnega naročila v primeru izvedbe sprememb na podsistemu Infrastruktura (6. člen Pogodbe o izvajanju podpore vzdrževanja). Predvidena pogodbena vrednost Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju izhaja iz Tabele 4a – LCC Vzdrževanja in Tabele 4b – LCC storitve, in sicer kot celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let. V predvideno pogodbeno vrednost ni vključena vrednost morebitnih obnov in nadgradenj, za te bo namreč naročnik, ob upoštevanju cen določenih v Tabeli 1 – Mala postaja, sklenil posebno pogodbo (4. člen Pogodbe o izvajanju podpore vzdrževanju). Izvedena dela bo izbrani ponudnik obračunaval glede na dejansko izvedena dela preventivnega in korektivnega vzdrževanja po cenah iz tabel, predloženih v Knjigi 4 – Vzdrževanje (11. člen Pogodbe o izvajanju podpore vzdrževanja).
Naročnik je v točki 3.2. »Merila za izbiro najugodnejše ponudbe« Navodil za pripravo ponudbe določil, da bo naročilo oddal na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer bo upošteval (1) ponudbeno ceno iz ponudbenega predračuna za izvedbo SV sistema, (2) dolžino garancijske dobe, (3) celotne stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja (na 100 elementov), vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje), in sicer ob upoštevanju Tabele 4a – LCC Vzdrževanja in (4) »cenik sklopov paketnih sprememb signalnovarnostnega sistema« glede na Tabelo 3 – Strošek izvedbe – vrstica C37. Podatke, ki prestavljajo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, in (predvideno) ponudbeno ceno za izvedbo podpore vzdrževanja so ponudniki vpisali v obrazec Ponudba, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. V izpolnjeni izpostavljeni obrazec, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je bil vlagatelju, kot je to razvidno iz navedb strank in Zapisnika o vpogledu z dne 6.7.2017, omogočen vpogled. Vendar pa gre že na tem mestu pojasniti, da določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3 ni mogoče razumeti na način, da so javni zgolj končni podatki oz. (končne) vrednosti, ki vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ampak da so javni tudi podatki, ki vplivajo na končni izračun vrednosti, ki je relevantna v okviru meril.
Sporne tabele od 1 do 4b je naročnik pripravil v excelovi obliki in so del Knjige 4 – Podpora vzdrževanju. V izpostavljenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik podal tudi navodila za izpolnjevanje spornih tabel.
V Tabeli 1 – Mala postaja (naročnik izpostavljeno tabelo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila imenuje tudi Paketi sprememb – mala postaja in Paketi sprememb) je naročnik vpisal 31 aktivnosti (ki se nanašajo na morebitne naknadno naročene obnove in nadgradnje vgrajenega SV sistema) oz. postavk, ponudniki pa so za vsako aktivnost oz. spremembo vpisali ceno za tehnično izvedbo (stolpec C), izdelavo tehnične projektne in uporabniške dokumentacije (stolpec D), drobni material in ostale stroške (stolpec E) ter morebitne opombe (stolpec F). V izpostavljeno tabelo so ponudniki vpisali zgolj vrednost posamezne storitve oz. aktivnosti, medtem ko vrednosti samih dodatnih delov opreme ponudniki v tej tabeli niso upoštevali (točka 3.1.1.b Knjige 4).
V Tabeli 2 – Cenik rez. delov (naročnik izpostavljeno tabelo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila imenuje tudi Cenik opreme in dodatnih oziroma rezervnih delov) je naročnik predvidel, da ponudniki (v vrstice) vpišejo naziv opreme oziroma komponente (stolpec C), sklop, pod katerega posamezna komponenta oz. rezervni del spada (stolpec B), kodo opreme ali komponente (stolpec C), ceno komponente v času izvajanja del po izvedbeni pogodbi (stolpec E), ceno komponente v času trajanja vzdrževalne pogodbe (stolpec F), dobavni rok (stolpec G), in ali ima posamezna komponenta dovoljenje za vgradnjo (stolpec H).
V Tabeli 3 – Strošek izvedbe (naročnik izpostavljeno tabelo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila imenuje tudi Predvideni stroški paketnih izvedb in Cenik sklopov nadgradenj SV sistema) je naročnik predvidel 31 aktivnosti oz. postavk, ki so identične postavkam v Tabeli 1 – Mala postaja. Pri vsaki posamezni aktivnosti se je samodejno vpisala vpisana cena v Tabeli 1 – Mala postaja za tehnično izvedbo (stolpec C), izdelavo tehnične projektne in uporabniške dokumentacije (stolpec D), drobni material in ostale stroške (stolpec G). V stolpec E so ponudniki vpisali ceno za strojno opremo (potrebno za izvedbo posamezne aktivnosti) v času izvajanja del, v stolpec F pa ceno strojne opreme (potrebno za izvedbo posamezne aktivnosti) po zaključku pogodbe. Excelova tabela je samodejno izračunala skupno vrednost posameznih stolpcev ter v vrstici 37 vrednost »celotni skupni strošek za ocenjevanje«, ki predstavlja vsoto skupnih vrednosti vseh stolpcev.
Na podlagi predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da podatki, navedeni v Tabeli 3 – Strošek izvedbe, predstavljajo podatke, ki vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Vrednost »celotni skupni strošek za ocenjevanje«, ki je odvisna od podatkov, vpisanih v Tabeli 3 – Strošek izvedbe, in katero so ponudniki vpisali v obrazec Ponudba, namreč predstavlja merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer v okviru merila »cenik sklopov paketnih sprememb signalnovarnostnega sistema«. Kljub temu, da je vrednost »celotni skupni strošek za ocenjevanje« odvisna od podatkov, navedenih v Tabeli 3 – Strošek izvedbe, pa tudi podatki, navedeni v Tabeli 1 – Mala postaja in Tabeli 2 – Cenik rez. delov, predstavljajo podatke, ki vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Kot že navedeno so se namreč podatki, navedeni v Tabeli 1 – Mala postaja, samodejno prenesli v Tabelo 3 – Strošek izvedbe. Poleg tega je naročnik pojasnil, da je namen Tabele 3 – Strošek izvedbe pridobiti celoten strošek za izvedbo naročila za posamezne sklope (oz. (morebitnih bodočih) aktivnosti), pri čemer mora biti vrednost »skupni celotni strošek za ocenjevanje« sledljiva iz Tabele 1 – Mala postaja in Tabele 2 – Cenik rez. delov. Skozi Tabelo 3 – Strošek izvedbe bosta tako predmet ocenjevanja posredno tudi Tabeli 1 – Mala postaja in 2 – Cenik rez. delov (glej točko 3.1.3.a Knjige 4). Smiselno podobno izhaja tudi iz odgovora naročnika, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 19.1.2017 ob 23:41 uri, in sicer da ponudniki v Tabeli 3 – Strošek izvedbe prikažejo celoten strošek izvedbe, torej s paketi iz Tabele 1 – Mala postaja in strojno opremo iz Tabele 2 – Cenik rez. delov. Pri presoji, ali je bil naročnik dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v izpostavljene tabele, tudi ne gre spregledati, da bo naročnik v času trajanja Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju (torej po vgradnji zahtevanega SV sistema) za izvedbo (morebitnih) potrebnih obnov in nadgradnje sklenil (posebno) pogodbo z izvajalcem oz. izbranim ponudnikom ob upoštevanju cen, določenih v Tabeli 1 – Mala postaja (6. člen Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju). Prav tako bo izvajalec oz. izbrani ponudnik zagotavljal dodatne oz. rezervne dele po cenah iz tabel Knjige 4 (7. člen Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju), torej glede na cene določene v Tabeli 2 – Cenik rez. delov.
Podatki, navedeni v izpostavljenih tabelah, so zato podatki, ki predstavljajo podatke, ki vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe, prav tako pa v določeni meri predstavljajo tudi podatke, ki se nanašajo na vprašanje, po kakšnih cenah (na enoto) bo naročnik v bodočnosti naročal rezervne dele in potrebne obnove in nadgradnje vgrajenega sistema. Izpostavljeni podatki zato v nasprotju z mnenjem izbranega ponudnika ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 določa, da so javni podatki cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Naročnik bi zato, kljub temu da je izbrani ponudnik izpostavljene tabele označil za poslovno skrivnost, moral oznako poslovna skrivnost spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v sporne tabele, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika.
Vlagatelj nadalje kot sporno izpostavlja Tabelo 4a – LCC vzdrževanja in Tabelo 4b – LCC storitve. V Tabeli 4b – LCC storitve (naročnik izpostavljeno tabelo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila imenuje tudi Strošek storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi) je naročnik po postavkah navedel opis storitev (npr. strokovna pomoč pri analizi in odpravi napak na lokaciji izvajalca/proizvajalca) in predvideno število ur za posamezno storitev (stolpec D), ponudniki so vpisali ceno na uro za posamezno storitev (stolpec C), program pa je samodejno izračunal vrednost posamezne postavke (stolpec E) in skupno vrednost vseh postavk.
Naročnik je nadalje pripravil Tabelo 4a – LCC vzdrževanja (naročnik izpostavljeno tabelo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila imenuje tudi Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi – oprema in rezervni deli), katere namen je predvideti ocenjeni strošek izvajalca oz. dobavitelja SV naprav za korektivno in preventivno vzdrževanje posamezne naprave za čas njene življenjske dobe na osnovi s strani izvajalca del zagotovljenega maksimalnega nivoja odpovedi opreme (točka 3.1.4.a Knjige 4 – Tabela Vzdrževanja). Ponudniki so v navedeno tabelo po vrsticah vpisali posamezne komponente oz. opremo (stolpec C), sklop, za katerega se predvideva odpoved oziroma je predviden preventivni poseg (stolpec B), kodo za naročilo komponente (stolpec D), vrednost komponente (stolpec E) in predvideno število potrebnih zamenjav komponent na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi (stolpec F). V stolpcu G se je samodejno izračunal zmnožek med ceno komponente in predvidenim številom potrebnih zamenjav komponent na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi (torej zmnožek stolpca E in F). V izpostavljeno tabelo so ponudniki nadalje vpisali strošek preventivnega posega na enoto oz. strošek izvajalca za preventivne preglede, nastavitve, zamenjave, … komponente za eno enoto (stolpec H) in predvideno število preventivnih zamenjav, pregledov oz. nastavitev na 100 elementov posamezne komponente v 20 letih (stolpec I), njun zmnožek pa se je samodejno izračunal v stolpcu J. Ponudniki so nadalje za posamezno komponento vpisali predvideno število zamenjav komponent zaradi odpovedi v 20 letih glede na število vgrajenih komponent (stolpec K), v stolpcu L pa se je samodejno izračunal zmnožek med ceno komponente in predvidenim številom zamenjav komponent v 20 letih (torej zmnožek stolpca E in K). Ponudniki so za vsako posamezno komponento vpisali še strošek preventivnega posega na enoto (stolpec M) in število potrebnih preventivnih posegov v 20 letih glede na število vgrajenih komponent (stolpec N), njun zmnožek pa se je samodejno izračunal v stolpcu O. Na koncu tabele (vrstica 503) je program samodejno izračunal (posamezne) vrednosti stolpcev G, J, L in O.
V Tabeli 4a – LCC vzdrževanja se nahaja tudi celica »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje)«, ki je samodejno izračunala vsoto (skupne) vrednosti stolpca J in skupne vrednosti Tabele 4b – LCC storitve, ter celica »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju)«, ki je samodejno izračunala vsoto (skupne) vrednosti stolpca O in skupne vrednosti Tabele 4b – LCC storitve.
Na podlagi predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da podatki, navedeni v Tabeli 4a – LCC vzdrževanja in v Tabeli 4B – LCC, predstavljajo podatke, ki vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ter podatke, ki predstavljajo cene na enoto v zvezi s podporo vzdrževanju (vgrajenega) SV sistema. Vrednost »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje)«, ki je odvisna od podatkov vpisanih v Tabeli 4a – LCC vzdrževanja in v Tabeli 4b – LCC storitve, in katero so ponudniki vpisali v obrazec Ponudba, namreč predstavlja merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer v okviru merila celotni strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja (na 100 elementov), vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje). Poleg tega vrednost »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju)«, ki je odvisna od podatkov vpisanih v Tabeli 4a – LCC vzdrževanja in v Tabeli 4b – LCC storitve, predstavlja predvideno pogodbeno vrednost Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju. Izbrani ponudnik bo izvedena dela preventivnega in korektivnega vzdrževanja obračunaval po cenah, določenih v Tabeli 4a – LCC vzdrževanja in v Tabeli 4b – LCC storitve, zato podatki v izpostavljenih tabelah predstavljajo tudi ceno na enoto. Izpostavljeni podatki so zato skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 javni in posledično, v nasprotju z mnenjem izbranega ponudnika, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Naročnik bi zato, kljub temu da je izbrani ponudnik Tabelo 4a – LCC vzdrževanja in Tabelo 4b – LCC storitve označil za poslovno skrivnost, moral oznako poslovna skrivnost spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v sporni tabeli, ki se nahajata v ponudbi izbranega ponudnika.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v simulacijo ponudbene cene po ceniku iz Tabele 1 – Mala postaja za referenčno majhno postajo Ribnica, ki so jo ponudniki morali predložiti skladno s točko 3.1.1.m Knjige 4. V zvezi z izpostavljeno simulacijo ponudbene cene gre ugotoviti, da so ponudniki morali glede na javne podatke, navedene v Tabeli 1 – Mala postaja, in glede na naročnikove tehnične zahteve (določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) za izvedbo postaje Ribnica po izvedbeni oz. osnovni pogodbi, pripraviti simulacijo ponudbene cene za izvedbo postaje Ribnica. Ponudniki so torej glede na cene, po katerih bo naročnik naslednjih 20 let po posebni pogodbi naročal izvedbo morebitnih potrebnih obnov in nadgradenj, predstavili simulacijo cene za izvedbo postaje Ribnica glede na zahteve po osnovni pogodbi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v izpostavljeni simulaciji ponudbene cene ponudniki predstavili podatke, ki so navedeni v Tabeli 1 – Mala postaja (navedeni podatki so, kot je to Državna revizijska komisija že pojasnila, javni), v povezavi z naročnikovimi tehničnimi zahtevami, ki so javne, saj je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objavil na Portalu javnih naročil. Ker so podatki, na podlagi katerih so ponudniki pripravili simulacijo ponudbene cene za referenčno postajo Ribnica, javni, sporni dokument v nasprotju z mnenjem izbranega ponudnika ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Naročnik bi zato, kljub temu da je izbrani ponudnik sporno simulacijo ponudbene cene označil za poslovno skrivnost, moral oznako poslovna skrivnost spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v simulacijo ponudbene cene po ceniku iz Tabele 1 – Mala postaja za referenčno majhno postajo Ribnica, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v »specifikacijo ponujenega blaga«, posledično pa mu ni bil omogočen vpogled »kaj je izbrani ponudnik sploh ponudil in ali izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije«. Ne glede na odgovor na (med strankama sporno) vprašanje, ali ponudbeni predračun za izvedbo, v katerega je bil vlagatelju vpogled omogočen, predstavlja »specifikacijo ponujenega blaga«, gre ugotoviti, da iz vlagateljevih navedb izhaja, da naročniku očita kršitve, ker mu ni omogočil vpogleda v tehnične lastnosti ponujene rešitve oz. ponujenega SV sistema in tehnične lastnosti ponujenih naprav in komponent.
Naročnik je v točki 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo tehnični opis ponujene rešitve z glavnimi značilnostmi sistema in naprav. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil tehnično dokumentacijo v zvezi s ponujeno rešitvijo in napravami, ki jo je označil z oznako »poslovna skrivnost«, naročnik pa je na vpogledu izpostavljeno oznako spoštoval in vlagatelju v ta del dokumentacije ni omogočil vpogleda. Ponoviti gre, da je naročnik na ponudnikovo subjektivno oznako poslovne skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan in ne more presojati, ali bi razkritje varovanih podatkov vplivalo na konkurenčni položaj izbranega ponudnika. Prav tako gre ponoviti, da mora naročnik oznako zaupnosti presojati glede na 39. člen ZGD-1 in 35. člen ZJN-3, pri čemer iz predstavljene pravne podlage ne izhaja, da za poslovno skrivnost ni mogoče označiti tistih podatkov, ki izkazujejo »ali ponudba izbranega ponudnika sploh izpolnjuje zahteve javnega naročila«, za kar se v zahtevku za revizijo zavzema vlagatelj.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni del ponudbe izbranega ponudnika ne predstavlja podatkov, ki so javni že po zakonu in kar bi predstavljalo podlago za spregled oznake poslovne skrivnosti. Drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni podatki (tudi) »specifikacije ponujenega blaga« namreč ni mogoče razumeti na način, da so javni tehnični podatki (oz. tehnične specifikacije) o ponujenem sistemu in napravah. Pri kompleksnih javnih naročilih, kot je tudi obravnavano, ponudniki v tehnični dokumentaciji naročniku predstavijo podrobne tehnične podatke o ponujenem blagu ali storitvi, tehnična dokumentacija kot taka pa tako predstavlja občutljivo dokumentacijo, v kateri lahko razkrijejo podrobne informacije o lastni tehnologiji in tehničnih rešitvah, ki temeljijo na njihovem znanju. Ta del ponudbe tako zagotovo predstavlja informacije, ki za gospodarski subjekt pomenijo konkurenčno prednost oz. katerih razkritje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarskega subjekta na trgu. Ker vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik moral v izpostavljenem delu spregledati oznako zaupnosti, gre vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil 35. člen ZJN-3, ker mu ni omogočil vpogleda v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika, zavrniti kot neutemeljene.
Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik kršil 35. člen ZJN-3, s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tabele od 1 do 4b in v simulacijo ponudbene cene za postajo Ribnica, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer kot posledico ugotovljene kršitve predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa kršitev pravice do vpogleda ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji naročila. Naročnikova kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika po sprejemu odločitve o oddaji naročila namreč ni take narave, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Če je naročnik zakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila do izvedbe vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika oziroma je do naročnikovih kršitev prišlo šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ni potrebe po razveljavitvi predhodno izvedenega postopka, pač pa je sorazmeren ukrep, da se odpravi zgolj kršitve pravice do vpogleda oz. da se vlagatelju zagotovi izvedba vpogleda v obsegu, kot ga določa zakon, in da se vlagatelju omogoči dopolnitev oz. spremembo zahtevka z novimi dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu.
Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ter druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v izpostavljenem delu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči vpogled v naslednje dele ponudbe izbranega ponudnika:
– Tabela 1 – Mala postaja,
– Tabela 2 – Cenik rez. delov,
– Tabela 3 – Strošek izvedbe,
– Tabela 4a – LCC vzdrževanja,
– Tabela 4b – LCC storitve,
– simulacija ponudbene cene po ceniku iz Tabele 1 – Mala postaja za referenčno majhno postajo Ribnica.
Pri tem pa Državna revizijska komisija v izogib morebitnim nadaljnjim sporom še pripominja, da je naročnik dolžan vlagatelju omogočiti tudi vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na izpostavljene tabele. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 8.5.2017 pozval na soglasje k odpravi računskih napak, ki se nahajajo v Tabeli 4a – LCC vzdrževanja, in da je izbrani ponudnik z vlogo z dne 9.5.2017 podal soglasje k odpravi računskih napak. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku ne očita kršitev zaradi onemogočenega vpogleda v komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom in čeprav ZJN-3 ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi moral naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled tudi v ostalo dokumentacijo (v zvezi z oddajo javnega naročila), pa je treba 35. člen ZJN-3, upoštevaje prvi odstavek 6. člena ZJN-3, razlagati na način, da bi naročnik moral vlagatelju omogočiti vpogled v navedena dokumenta. Zadevna dokumenta sta namreč neločljivo vezana na vsebino ponudbe izbranega ponudnika (katere sestavni del so tudi njena pojasnila, dopolnitve oziroma spremembe), saj sta prav ta dokumenta ključna za pravilno razumevanje vsebine Tabele 4a – LCC vzdrževanja, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (prim. zadevo št. 018-213/2016, kjer je bil takratni naročnik tudi predmetni naročnik). Pri tem gre še dodati, da iz nobenega izmed navedenih dokumentov ne izhaja vrednost Tabele 4a – LCC vzdrževanja (oz. vrednost »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje)« in vrednost »Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju)«) po odpravi ugotovljene napake, zato naj naročnik vlagatelja seznani tudi z navedenim, saj v nasprotnem primeru ni mogoče presoditi, ali so bile ugotovljene napake odpravljene.
Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Predstavljeni način odprave kršitve obenem predstavlja tudi napotek Državne revizijske komisije naročniku za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je bila ugotovljena kršitev naročnika (primerjaj drugo poved tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).
Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o preostalih vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka oziroma o njih ni meritorno odločala. Prav tako ni odločala o stroških revizijskega postopka, saj bo o njih odločeno ob sprejemu končne odločitve o zahtevku za revizijo.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
V Ljubljani, 20.9.2017
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana,
- Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.